102. številka Ljubljana, v sreda 6. maja 1903 XXXVI. leto Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in (praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem sa đom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi .sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če 9e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je Iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h_ „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Škofov dolg. Ljubljanski škof ima v rednih razmerah prav iepe dohodke in če denarja ne meče proč, izhaja lahko prav prijetno. Ti dohodki znašajo kakih 56 000 K na leto. 56.000 K -to niso mačje solze. Toda sedanji ljubljanski škof jo je korenito zavozil in ker mu je sedaj vlada še dovolila, najeti posojila 400000 K. smo v opravičenem strahu, da bodo ljubljanski škofje dolgo let v velikih denarnih stiskah in da bodo morali iz prebivalstva izpresati velike svote, Se bodo hoteli svojemu stanu primerno živeti. Vsled škofove neprevidnosti so se dohodki iz gornjegrajskega posestva že itak znatno skrčili. Ko si je namreč škof vtepel v glavo, da mora imeti zavede v Št. Vidu in prevdaril, kako dobi potrebnega denarja za zgradbo, uredbo in vzdržavanje zavodov. Računal je morda, da nabe-rači kaj izdatno prispevkov med prebivalstvom, ali ta račun se ni obnesli. Dandunes je tako težko za denar, da se ljudje kmalu naveličajo darovati vedno in vedno za tako nepotrebno napravo, kakor so škofovi zavodi. Tudi lov na testamente se ni obnesel, ker so ljudje postali precej nezaupni in tako je moral škof veliko večino vsega za stavbo potrebnega de-narja sam založiti, oziroma plačati. Znano je, kako nespretno si je v ti stvari pomagal in kako grdo ga je o^kubil tisti laški Žid, kateremu je škof prodal svoj les iz gornjegrajskih gozdov. S k o f je pri ti kupčiji si 1 n,o oškodovan in so sevs e k u p-čije njegovired rPfrtJ .o h o d k i znatno skrčili. Od sCrokovnja-kov v gozdarstvu in natančnih poznavalcev gornjegrajskih razmer vemOj da bo gornjegrajsko posestvo kakih 20 do 30 let neslo za dobro tretjino manj, kakor je neslo do- sedaj. Srda j pa še ta dolg, ki ga mora obrestovati in plačevati škof iz dohodkov, ki so mu še ostali. Obrestovati bo morai škof svoj dolg vsaj po 41/«. Že obresti znašajo lepo svoto. Povrh pa bo moral še kapital odplačevati tako, da bo povrnjen v 60 letih. Škof bo moral za 4 Va °/o obresti in na odplačilo glavnice odšteti vsako leto 19.368 K 80 h. Ker so se, kakor rečeno škofovi dohodki vsled omenjene kupčije znatno skrčili, ker ima talje že precej drugega dolga, ki^ni fknjitfen, ki pa ga je moral narediti, da je^jmogel zidati zavode v St. Vidu, je očividno, da pride škof v velik etsđ enarne stiske in da z dohodki, ki mu ostanejo, °e bo mogel izhajati, tudi te bi ga vzdržavanje njegovih nepotrebnih zavodov ničesar ne veljalo. Zato pa se nam vidi jako ne-^zucano in malo prevdarjeno, da je vlada dovolila škofu obremeniti gornjegrajsko graščino. Dežela je Preveč revna, prebivalstvo živi v Preslabih gospodarskih razmerah, da bi moglo poleg itak ogromnih strokov za cerkev tudi de škofa živeti. In škof bo prisiljen iz prebivalstva dobivati sredstev zase in za svoje naprave, ali pa bo država primorana mu dati kake nove dohodke ali subvencionirati njegove zavode. V tem, da se je škofu dovolilo najeti posojila 400.000 K, tiči pa tudi velika krivica za naslednike sedanjega škofa. Anton Bonaventura ne bo 60 let škof v Ljubljani, ne bo toliko časa škof, da bo to posojilo plačano. Večji del tega dolga bo zapustil svojim naslednikom, njegovi na* siedniki — in teh bo tekom 60 let že nekai — bodo morali vsako leto 19 368 K 80 h plačati na račun tega dolga Celih 60 let ne bodo ljubljanski škofje mogli vlivati tistih dohodkov, kakor jim gredo, ceiin 60 let bodo nosili težko breme in — če ne bodo izhajali — nalagali bodo prebivalstvu svoje posebne davke in naklade. Da vlada tega ni premislila, je obžalovanja vredno. Dolžnost vlade je bilo čuvati korist ljubljanskih škofov in ob\arovati prebivalstvo no^ih bremen, a s tem, da je vlada škofu dovolila napraviti kar 400 000 kron dolga, se je hudo pregrešila proti svoji dolžnosti in proti javnim interesom. Državni zbor. Seja dne 5. m a j a. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij, oziroma predlogov. Posl. Ofner je predložil revidi-dirani gledališčni zakon za Avstrijo, s katerim se urejujejo gledališcne koncesije, cenzure in pogodbe. — Posl. M a-1 i k je interpeliral zaradi predstojnice frančiškank v Algersdorfu. — Posl. Schonerer je interpeliral ministrskega predsednika, zakaj ne prenehajo posvetovanja v nagodbenem odseku, ko je nastopilo na Ogrskem ex lex stanje. — Posl. Biankini je vložil že napovedani dve interpelaciji o za grebških nemirih in vojaškem posredovanju. Ministrski predsednik je takoj odgovarjal na Schonererjevo in Biankini-jevo interpelacijo. Glede Biankinijeve interpelacije je rekel nekako ironično da nič ne opazi, da bi zagrebški dogodki vrgli kako senco na monarhijo, kakor pravi interpelant. Odgovor na interpelacijo je odklonil, češ, da nima pravice se vtikati v razmere v ogrskem kraljestvu. Tudi se mu ne vidi primerno, da se stavijo interpelacije v zadevi, v katerih avstrijski državni zbor-ni kom-petenten. Posl. Iro predlaga, naj se o ministrovem odgovoru na Schonererjevo interpelacijo otvori debata; isto je zahteval tudi Biankini glede svoje interpelacije. Oba predloga sta se odklonila, k Potem se je nadaljevala debata o „Rectus" - afeVi. Posl. Eisenkolbje rekel, da je glede nadškofa dr. Kohna sicer katoliška cerkev precej nedolžna, ker pri Kohnu prodirajo njegove židovske lastnosti, vendar pa bo mogoče z ultramontanizmom le tedaj obračuniti, ako se prenese v dejanje klic „Proč od Rima." Posl. Hruban je branil katoliško cerkev in njene naredbe. Posl. M a 1 i k: „Saj sami ne verujete, kar pravite! Vi ste le iz koristolovnih vzrokov katolik!" — Posl. Iro: „Ali gre to na ekspenzar dr. Kohna?" — Posl. Hauk: „Ako bi jaz bil v takem razmerju s Kohnom, bi rajše molčal." — Posl. Ste in: „To je politična svinjarija, da vi govorite." — Posl. Hanich: „To je zastopnik olomuškega krvosesalca!" — Podpredsednik Žaček je miril, naj se govornika ne moti. Posl. S tein kriči: Jaz lahko tu govorim, kolikor hočem! Zapomnite si to gospod Žaček! Bom videl, ali bo smel zastopnik židovsko - rimskega krvosesalca tukaj govoriti!" Hruban se še enkrat poteguje za dr. Kobna. Posl. Herzog: „Koliko dobite za svoj zagovor?" Posl. C h o c govori češko. Na predlog posl. Zazvorke se seštejejo glasovi ter se konštatuje nesklepčnost zbornice, ker je bilo prisotnih le 96 poslancev, vsled česar se seja zaključi. i Dogodki v Macedoniji. Uradno se zanika, da bi avstrijske vojne ladje v Solunju imele kak drug namen, kakor nuditi avstro ogrskem državljane m varstvo in v potrebi pribežališče. Na posredovanje velesile ne mislijo, ker upajo, da bo Turška sama kos nemirom. Oba sodnika, Sahag efendi in Avram efendi, ki sta bila dne 18 m. m. v Skutaru obstreljena, sta umrla. Vsled tega so ostali sodniki v hudem strahu ter ne gredo iz vladne hiše. — Baron C a 1 i c e je dobil iz Sofije obvestilo, da so od tam odpotovali nekateri Bolgari z veliko množino dinamita v Carigrad. O izgubah v Solunju niti konzularne oblasti ne poročajo nič zanesljivega. Turki izjavljajo, da na obeh straneh ni padlo več kot po 50 oseb. Med ubitimi sta tudi dva otroka. — Poroča se, da so Al banci v Ištipu umorili turškega generala. V Gevgelju pri Solunju je poskušal neki Bolgar razdjati z dinamitom poštno poslopje. Atentat se mu sicer ni popolnoma posrečil, vendar je ubitih več oseb. Iz Pri-stove se poroča, da so Albanci mesta Ipek, Djakovar in Novi Bazar popolnoma zaprli vsakemu prometu. V vseh treh mestih je zbranih mnogo oboroženih Albancev. Vsi profesorji bolgarske gimnazije v Solunju, ki so baje vodili zadnje nemire, so zaprti. _ Politične vesti. — Zaradi zadnjega imenovanja pri sodiščih na Štajerskem so imeli člani nemške ljudske stranke iz Štajerske včeraj posvetovanje ter se je naglašalo, da se je pri tem imenovanju protežira! slovanski element. Sklenilo se je danes poslati v tej zadevi deputacijo k ministrskemu predsedniku. V deputacijo so se izvolili Derschatta, Hofmann-Wellenhof in Pommer. — Tiskovni odsek je včeraj nadaljeval razpravo o novem tiskovnem zakonu. Sprejel se je predlog, da je privatne delikte v tiskovnih pravdah izločiti iz porotnega postopanja, pred porotniki pa se bodo nadalje obravnavale tožbe državnih funkcionarjev zoper časopisje. Na predlog posl. Ivčeviea se raztegne porotno postopanje tudi na eelo vrsto drugih oseb, kakor na poslance, ob-činske zastopnike, odposlance itd. — Kvotna deputacija je imela včeraj svojo prvo sejo Za načelnika se je izvolil grof Schonborn, za namestnika pa vitez Javvorski. Poročevalec je baron Schwegel. Predlagalo se je, naj se z ogrsko kvotno deputacijo vrše pogajanja pismeno. — Hrvaška regnikolarna deputacija je imela včeraj sejo, kateri so prisostvovali vsi člani, nadalje tudi ban K h u e n - H e d e r v a r y in de želnozborski predsednik Gjurgje-v i ć. Dr. VrbaniČ je podal par samostojnih predlogov. — Preosnova srbskega ministr stva še ni dovršena. V najkrajšem času postane minister zunanjih zadev Svetozar Gvozd i ć, pripadnik liberalne stranke. S tem bo ministrstvo »očiščeno« vseh radikalnih elementov. Volitve v skupščino so razpisane za 1. juni, volitev 18 senatorjev pa za 18. juni. — Obisk angleškega kralja v Parizu. Splošno se opaža, da je an gleški kralj ob Bvojem obisku od likoval razne francoske dostojanstvenike, le predsednika Loubeta ne. — Bivša mehikanska cesarica Karlota je nevarno zbolela v Bru-selju. Ne pozna niti svojih sorodnikov več. Zdravniki so zbrani okoli njene postelje. Polom v konsumu v Vitanju. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je odigrala včeraj žaloigra, ki so jo vprizorili prvi kranjski klerikalci, a se je prenesla po nekaterih posebno razboritih in nevednih du hovnikih tudi na Štajersko. Državni in deželni poslanec, bivši župnik vi-tanjski, Josip Ž i č k a r je mislil, da bo najhitreje dosegel svoj ožlindrani uzor, ako ustanovi v Vitanju kon-sumno društvo. Dasi se na gospodarsko organizacijo toliko razume kot zajec na boben, ustanovil je s svojima kaplanoma konzum, vtaknil v odbor z voljo ali proti volji duševno najmanj nevarne kmetče, do čim je sam s kaplanoma vred ostal lepo v ozadju, od koder je vlekel mehanične možičke na niti. Kmetiči-odborniki so vsi močno zadolženi, ter so verjel?, da bodo v par letih že obogateli. Toda mesto tega imajo sedaj »omejeno poroštvo« za 17 309 kron, vsak po teden dni poostrenega zapora in sramoto. Bogatejši pa so za britko izkušnjo, da sladkim duhov niškim besedam ni nič zaupati. Brezvestni zapeljivci pa so se pravočasno rešili na suho. Obtožnica se je glasila: C. kr. državno pravdništvo Celje vloži proti: Janezu Pokliču, 43 let star, oženjen posestnik v Lubnicah, Pavlu Brodeju, 59 let star, oženjen posestnik v Spodnjem DoliČu, Fiorijanu Jeseničniku, 52 let star, oženjen posestnik v Breznom, Jožefu G o r n j a k u, 52 let star, oženjen posestnik v Breznem, Jerneju Jevnišeku, 53 let star, oženjen posestnik v Spodnjem DoliČu, Matiji S ti mu laku, 62 let star, oženjen posestnik v Breznem, Matiji K ranča nu, 45 let star, oženjen posestnik v Vitanji, Kancjanu Mole tu, 27 let star, trgovski pomočnik, samičen, sedaj v zaporu, KaroluSeliškarju, 29 let star, oženjen, revizor »Gospo darske zveze« v Ljubljani — Žabjek Stev. 5. Navedeni so, in sicer Kanojan Mole kot poslovodja, Matija Stimulak in Matija Kranjčan kot uda nadzor-ništva, ostali pa kot udi načelništva »kmetijske zadruge v Vitanji«, pro-vzročili, da je leta zabredla v ne- zmožnost, svoje upnike poplačati, ne da bi zamegli dokazati, da je ta nezmožnost nastopila brez njihove krivde in samo vsled nezgod ter so dalje, ko jim je že bilo znano, da dolgovi presegajo imetje, opustili konkurs napovedati, temveč še dalje dolgove napravili in plačila podali. Vsi imenovani in še Karol Seli-škar kot od zadruge poklicani revizor, so leta 1902. v letnem poročilu in bilanci za upravno leto 1901. vedoma neresničnosti navedli in potrdili. Storili so s tem: ad I. vsi pregrešek zoper varnost imetja v smislu § 486. k. z. ad II. vsi pregrešek v smislu § 89. postave od 9. aprila 1873 št. 70 d. z. — kažnjivo po §§ 486. in 267., oziroma pri Seliškarju po § 80. omenjene postave V razlogih obtožnice je med drugim rečeno: Po nasvetu duhovščine, posebno tedanjega g. župnika Žičkarja v Vitanju, ustanovilo se je leta 189 9. v Vitanju konsumno društvo pod naslovom »Kmetijska zadruga«. Poslovala je do 12. oktobra leta 1902, katerega dne je zadruga vse svoje blago in upravo prodala poslovodji Kancjanu Moletu. Mole je še skušal pri tej kupčiji zadrugo opehariti in vsled tega se je prodaja razdrla in je vitanjski trgovec Vodu-šek prevzel vse blago za 1800 K; ob tej priliki prišlo je sodniji na znanje, da se je zgodil pri zadrugi popoln polom, kateri je za prizadete tako občutljiv, da zadruga nima več v sebi moči, niti konkurs rapovedati, niti likvidacijo pravilnim potom upeljati; edina želja ji je, da bi okrožno sodišče le zadrugo iz registra izbrisalo, kateri želji sodnija seveda brez likvidacije ali konkurza ugoditi ne more; in vendar bi kazalo, eno ali drugo čimpreje storiti, kajti zadruga ima še nekaj tirjatev zoper odjemalce, ki bi se morale v izogib večje izgube, kakor hitro mogoče iztirjati. Ljudstvo je pa tako potrto, da kakor načelnik Janez Poklič poroča sodniji, nobeden ne pride k zborovanju, tem manj, da bi se kateri upal zapisnik podpisati; umevno je to, ker načelni-stvo in nadzorništvo sestoja iz ljudij, ki kot priprosti kmetovalci, se na take reči prav nič ne zastopijo, deloma ne znajo ne brati ne pisati in katerih tožbam, da so jih prvi ustanovitelji in nasvetovalci zadruge pustili na cedilu, se skoraj ne da opravičene podlage odrekati. Končno stanje zadruge je sledeče: I. Aktiva, a) Skupilo za prodano blago 1800 K. b) Tirjatve naj so iz-tirljive ali ne 1805 K. c) Še ne vplačani deleži zadružnikov 1129 K. Skupaj 4734 K. II Passiva. a) Dolg posojilnice v Vitanju 19 370 K 29 vin. b) Dolg na blagu 2673 kron 55 vin. Skupaj 22 043 K 84 vin. Izguba torej 17 309 K 84 vin. V pokritje te izgube jamčijo v smislu postave in pravil zadružniki še enkrat do visokosti svojih deležev, ki znašajo 1560 K, ki pa deloma niso iztirljivi, v obče pa jih še nikdo ni iztirjal. Največjo škodo bo trpela vitanjska posojilnica; da pri takem nečuvenem polomu ni nobeden upnik zahteval otvoritev konkurza, se pojasni s tem, da je načel-ništvo zadruge v poplačanje dolga na blagu pridno segalo po denarju vi-tanjske posojilnice, tako, da sicer ni prišlo do tožb in izvršb, pač pa je krepko narasel dolg pri posojilnioi; ker so pa v načelstvu posojilnice deloma tisti udje kakor pri zadrugi, tudi posojilnica ne sili na napoveda-nje konkurza; jeli s tem prav storila, je seveda drugo vprašanje. Oškodovana je torej v prvi vrsti vitanjska posojilnica, in sicer — postavimo, da se bodo vsi drugi dolgovi izplačali, in da so vse tirjatve zadruge za prodano blago in na opravilnih deležih iztirljive za znesek po 17 309 K 84 vin, oziroma 15 749 K 84 vin. Kakor poroča revizor J o š t, bode posojilnica to izgubo prestala, odreči ae pa mora za celo vrsto let vsakemu čistemu dobičku in to je gotovo za tak denarni zavod neugodno. Da bi se ta izguba nekako pokrila, odločila sta se Florjan Jese-ničnik in Janez Poklič, ki sta v na-čelstvu posojilnice, da bosta zanaprej tam brezplačno poslovala; jasno je, da se bode na ta način izguba le bore malo zmanjšala, pri čemur je še dvomljivo, kako dolgo bode posojilnica na tako vspešno delovanje Je-seničnika in Pokliča še reflektirala. V ostalem pa se v pokritje te izgube, kar ničesar ni poskrbelo; nihče se ni zavezal to ogromno svoto poplačati in od strani udov »kmetijske zadruge« tudi nihče do tega nima resne volje, posojilnici se torej ta dolg ne bode nikdar povrnil. Status cridae je torej nedvomno uprizorjen. Kot vzroke tega poloma se na vajajo nevednost in neizkušenost na-Čelništva, katera je povzročila, da se je nabavilo veliko nekurantnega blaga, nasprotno blaga, ki bi se dalo lahko spečati, pa ne, tako, da še zadružniki niso pri zadrugi kupovali — to tudi radi tega, ker se je pri drugih trgovcih blago dobavljalo ravno tako ali še ceneje kakor pri zadrugi; vprašati se mora, čemu se je potem ustanovila zadruga? Kazalo se je, da blago še niti numerirano ni bilo, tako, da prodajalci še v ed eii niso za pr a v o ceno; izkazala se je tudi gorostasna nerednost, popolnoma pomanjkljivo knjigovodstvo in zelo neugoden lokal, tako, da se je veliko blaga p o p ač i 1 o ali uničilo. Ako bi načelstvo in nadzorništvo pri zadrugi količkaj se brigalo za poslovanje, ne bi prišlo do takega poloma. Ker pa vsi obdolženci priznavajo, da se kar nič niso brigali za svoje dolžnosti, se jim mora to šteti v zlo, in so torej odgovorni v smislu § 486. kaz. zak.; njih zagovor, da so bili za ta posel kot neveščaki čisto nespo sobni, ne more nikako obveljati, kajti potem se ne bi smeli lotiti takih opravil; ravno tukaj tiči njihova krivda, če bi s tem zagovorom utekli svoji odgovornosti, bi se izpodrinila tla zadnjim garancijam za redno poslovanje zadruge, in bi to bilo v za-smeh postavi kakor vsemu zadružništvu. Obdolženci so pa tudi v drugem obziru grešili zoper postavo. Kakor pravi blagajnik Florjan Jeseničnik, je bila zadruga že leta 1900 pasivna in se je izkazalo, da ne bode šlo naprej; v spomladi leta 1902 poklicali so revizorja gospodarske zveze iz Ljubljane Dragotina Šeliškarja, in ta jim je razodeval, da imajo že 8429 55 K primanjkljaja, in da morajo konkurs napovedati; žalostno stanje zadruge je torej prišlo zadružnikom — posebno tudi obdolžencem na znanje; vsled tega že pri rednem občnem zboru dne 20. apr. 1902, kakor pričuje dotični zapisnik, pri točki »volitev načelništva«, tudi ni prišlo do sporazumljenja; v pis mih zadruge nahaja se vloga na trgovinsko sodišče s prijavo novih od bornikov; ta vloga se ni odposlala, ker izoljenci niso hoteli izvolitve sprejeti; vse kaže jasno, da so vedli vsi za polom, ki se je zgodil; vendar še tedaj niso konkurza napovedali, temuč so poslovanje zadruge nadaljevali, so nova posojila vzeli iz posojilnice, novo blago nabavili in plačila vstavili, končno vso blago in upravo prodali Moletu oziroma Vo-dušku — kar gotovo tudi ni bilo pravilno, ker bi se to smelo zgoditi le potom likvidacije ali pa konkursa. a d II. Za leto 1901 odposlala se je oblastniji bilanca in letni račun, ki izkaže še čisti dobiček 1627 K. Ko je okrajno glavarstvo zahtevalo drugi eksemplar te bilance, poslal je Mole po pomoti, eno bilanco, katera i z k a ž e namesto dobička, zgubo za 8453*28 K; obe te bilanci napravil je revizor Šeliškar: namreč prvič je izračunil omenjeno zgubo, tega uspeha pa zadruga ni botela objaviti, in radi tega je Šeliškar dolg posojilnici pristrigel in namesto 16326K — katere je bil postavil v prvo bilanco, kakor pravilno — postavil samo 7896 45 K dolga v račun, in je seveda tudi druge postavke pre naredil, da se račun strinja v sebi. To se je torej zgodilo ne po pomoti, nego vedoma, v namenu pravo stanje prikrivati; ta lažnjiva bilanca se je prednašala pri rednem občnem zboru dne 20. aprila 1902. Seveda pravijo zatoženi udi načelništva in nadzorništva, katerih imena stoje pod to bilanco, tudi sedaj, da ne znajo računati, in da pri tej bi lanci niso prizadeti; Seliškar pa pravi, da je drugo bilanco napravil vsled zahtevanja zadruge, in ker se mu je reklo, da bode ta zguba plačana; po tem takem imamo vedoma neresnično sestavljeno bilanco, kateri pa nihče noče biti kriv. Kakor pa je že zgoraj razodeto, je bilo v splošnem pasivnost zadruge že vsem znana. — Šeliškar sam pravi, da je izračunjeno izgubo objavil zadružnikom; popolnoma umevno in nedvoumno je tudi to, da zadruga, če je že bila poklicala revizorja, je tudi hotela od njega izvedeti, kako da stoji! Ako se je torej bilanca tako napravila, da je celo izkazala Čisti dobiček, med tem ko je slabo stanje bilo že znano, vedelo se je, da bilanca mora biti neresnična, pri čem je seveda nepotrebno, da bi vsaki vedel točno za vse postavke v računu. Vsi zatoženci priznavajo, da so to izvedeli od Šeliškarja. Šeliškar je pa tudi odgovoren, ker je tako neresnično bilanco sestavil; že zgoraj se je omenjalo, da se dosihmal še nikdo ni zavezal zgubo plačati; tako se torej tudi niso zavezali pred Šeliškarjem, in za njega je bil torej izrek, da se bo zguba plačala, brezveljaven, ker on kot izkušeni revizor, bi se moral poprej zadostno prepričati, na kak način bi se ta zguba poravnala. Omeni se naj še, da je Mole, ki je bil pri sestavljanju bilance tudi prisoten, enkrat trdil, daje vse le samo Šeliškar napravil, in da je on — Mole — imena načelniStva in nadzornikov sam podpisal; temu oporeka pa že dejstvo, da se je bilanca dne 20. aprila 1902 pri občnem zboru prednašala; Če bi pa zares bi lanca ne bila potrjena, kar tako odposlana na glavarstvo, bi prizadeti tudi v tem — glede potrjenja računa — kaj neresničnega bili poročali, pa tudi v tem slučaju ostanejo drugi obdolženci odgovorni, ker jim je bilo v splošnem znano, da je zguba pri zadrugi, in da se hoče to prikrivati. Mimogrede naj bode še orne njeno, da je že takrat morala biti zguba veliko večja, ako se primerja s končno zgubo 17.309 84 kron. Šeliškar je namreč blago previsoko cenil, on sam prizna, da je le povprečno vrednost blaga izračunil; postavil je za vrednost blaga v račun 11950 K, končno so pa vso blago prodali za 1800 K. Obtožba je torej povsem utemeljena. Zapeljani kmetje - odborniki so skoz in skoz neuki. Saj pa drugega tudi od njih zahtevati ni mogoče. Tako je povedal Bro dej, da je hodil 2 leti po enkrat na teden v šolo; p i -sati pa da se takrat niso učili. Jeseničnik sploh ni hodil nikdar v šolo, ko so ga izvolili v občinski zastop, naučila ga je žena ime podpisati. Tudi G o r n j a k ni nikoli videl šole od znotraj. S t i -m u 1 a k je šel šestkrat v šolo. Ni čuda, da so take možiceljne imeli duhovniki popolnoma na vrvci. Pa tudi poslovodje so delali z njimi in ž njihovim denarjem in blagom, kar so hoteli. V par letih obstanka kon-zuma je bilo pet dvomljivih komijev za poslovodje, nekaj časa celo mlad trgovski učenec. Vsi so na razne načine sleparili, najbolj obtoženi Mole, katerega jim je poslala »Gospodarska zveza« iz Ljubljane Ta je imel v mestni hranilnici 20 K. iz katerih je napravil v knjižici 20<)0 K ter ž njimi kupil — konzum, ko je prišel ta v zadrege. Dobil je zato 4 meseca zapora. Predsednik Poklič je izpovedal, da jih je župnik Žičkar sklical leta 1899 na nekak shod ter predlagal ustanoviti konzum. On je imel pomisleke, a Žičkar jim je vse mogoče obetal ter jim rekel, d a bodo le na papirju ter pristavil: »Saj je posojilnioa tu, ki bo dala denar. In res se niso odborniki nič brigali, blago sta naročala kaplana ter plačevala iz posojilnice. Podpisali so tudi menice, pa ne vedo za koliko. »Pravila so nam Žičkar pač prebrali, pa jih nismo prav nič zastopili. Župniku smo tudi prepustili vodstvo in denar. Prvi poslovodja L a k n e r je bil ves dan pijan. Njegov naslednik P i r n a t je tudi samo pil. Za njim je prišel S c h w a b , ki je bil še slabši. Delali so po svoji volji, naročali blago in prodajali po svoje. Fakture sem pač včasi gledal, pa nisem nič zašto p i 1«. Na vprašanje predsednika, zakaj niso napovedali konkurza, ko so videli, da so popolnoma v dolgeh, je odgovoril: »Ko pa ne vemo, kaj je to.« Bro dej je izpovedal: »Zdi se mi, da sem načelnikov namestnik. Žičkar so rekli, da ne bo nič hudega. Ko je Seliškar račune napravil, smo zvedeli, da smo »pri žlehtnem«. Na vprašanje, ali ni poznal svoje odgovornosti, je odgovoril: »Kako bom odgovoren, ko se pa nič ne spoznam v take reči!« Blagajnik Jesenic je povedal, da ni nikoli videl ključev od blagajne niti denarja. Na vprašanje drž. pravdnika, kdo je pravzaprav kmetijsko zadrugo potreboval, je o d ero voril: »Mi kmetje že ne!« Na račune se nič ne spozna, ne ve, kaj je bilanoa, konkurz itd. Zaključil je: »Vsega tega nam je duhovščina kriva. Žičkar nas nikoli niso vprašali.« Jos. Gor n jaka vpraša državni pravdmk: »Kako ste izpolnovali svojo odgovornost kot odbornik?« — »Nič nisem vedel; ko vsega nič več ni bilo, sem od drugih zvedel « — »AH veste, kaj je bilanoa?« — »NiČ, nič ne vem o vsem tem.« Odbornik Jernej Jevnišek: »Kako ste skrbeli kot odbornik?« — »Kako bom skrbel, ko sem pa tako daleč proč. Žičkar je kriv, da smo društvo naredili, ki ga nismo nič potrebovali. Jaz sem raj še drugje kupoval, kjer je bilo cenejše in bolj pošteno.« Matija Stimul a k, mali zakrk njen možiček, se je delal zelo hudega, se hudovai nad Žičkarjem in konzumom, češ, da do poloma sploh ni vedel, da je pri konzumu, a bil je celo načelnik nadzorstva. Kdo ga je volil, kdaj in zakaj, o vsem tem nič ne ve. Tudi podpisal ni nikoli nič, njegove podpise so ponarejali. Namestnik nadzorstva, Matija Krančan, istotako nič ne ve ter ni bil nikoli zraven. Revizor Seliškar se zvija na vse načine ter govori le, da je bilanco »popravil«. V sumljivo zadrego pride, ko ga vpraša drž. pravdmk, ali ni služil pri 7. topničarskem polku v Ljubljani. Zaslišanih je bilo več prič, ki so isto potrdile, kakor obtoženci. Revizor posojilnic, Fr. J oš t, je bil zaslišan kot strokovnjak glede vi tanjske posojilnice ter izjavil, da za posojilnico ni nevarnosti, ker ima rezervnega zaklada. Sališkarjev zagovornik doktor Schweitzer je predlagal, naj se zaslišijo izvedenci, ali ni bil Seliškar pravzaprav primoran, napraviti napačno bilanco. Predlog se odkloni, češ, da zato, kaj je pošteno in kaj nepošteno, ni izvedencev. Drž pravdnis: pl. K oče v ar je v svoji obtožnici primerjal Šeliškarja ključavničarju, ki napravi tatu ve-trihe. četudi ve, da }\h bo rabil za krasti. Zatožene kmete je zagovarjal dr. Brenčič, ki je poudarjal, da ima zadružništvo blag namen, da pa je bilo neodpustno, da je ustanovitelj zapustil nevedne kmete pri konzumu brez voditelja. Dr. Schvveitzer je svojega Šeliškarja prav klaverno pral. Na to se je izrekia obsodba, kakor smo jo včeraj naznanili. Kmetje so bili skrajno ogorčeni ter preklinjali svoje zapeljivce. Ne da se tajiti, da so v Vitanju potrebni slovenske trgovine, ker je trg ves ponemčen, a zato je potrebno poštene konkurence, podjetnega narodnega trgovca. Duhovniki pa so s ponesrečenim konzumom zbudili skrajno nezaupnost ter slovenski stvari grozno škodovali. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 5. maja 1903. Seji je predsedoval župan Hribar, ki je najprej pozdravil nova dva tovariša gg. Berganta in dr. Kreka, ki sta prišla prvič k obč. seji, potem pa si izprosi pritrdila izreči mnogoletnemu bivšemu obč. svetniku gosp Žitniku zahvalo za njegovo delovanje kot obč. svetnik. Se soglasno odobri. Župan se potem spominja veleza-služnega gospoda prof. Simona liutarja ter opiše na kratko njegovo delovanje za narod, posebno njegovo domoljubje in naklonjenost do mesta Ljubljane. Rutarja je vsakdo poznal, ne le v literaturi, temveč tudi v pouku je bil mož na pravem mestu in je ne samo za gimnazijo nedomestljiv, temveč ž njim je zgubilo tudi mesto Ljubljana velezasluž-nega moža. V znamenje sožalja vstanejo obe. svetniki. Dalje poroča župan, da je kranjska hranilnica dovolila 2500 K za mestne uboge in enako vsoto za tuje uboge v Ljubljani, za kar izreka vodstvu javno zahvalo. Potem prečita zahvalo asistenta Borisa za podporo, ki mu je dovolil si. obč. svet in poroča, da je kasacijski dvor 13. svečana t. 1. zavrgel pritožbo Dzimskvga in tov. zoper volitve v obč. svet leta 1901, češ da se pri volitvah ni postavno postopalo. Dalje naznani župan razsodbo dež. odbora tičočo se priziva dr. Počeka glede poprave hodnika. Priziv je deželni odbor odbil. Obč. svet. S vet ek poroča o izidu zadnjih volitev v občinski svet. Volitve se odobre. Na to se prične na predlog g. župana Hribarja volitev podžupana. Izvoljen je bil z 22 glasovi g. dr. vitez Bleivveis Trsteniški. 1 glas je dobil dr. Tavčar. Novoizvoljeni podžupan g. dr. vitez Bleiweis Trsteniški se zahvali za častno mu zaupanje ter izjavi, da je voljen prevzeti to čast. (Živio klici.) V posamezne odseke so bili voljeni : 1. ) v magistratni odsek : dr. vitez Bleiweis Trsteniški, Lenče Josip, Plan-tan Ivan, dr. Stare Josip, Žužek Franc ; 2. ) v personalni in pravni odsek : dr. Kušar Josip, dr. Majaron Danilo, Prosenc Josip, dr. Stare Josip, Svetek Anton, dr. Tavčar Ivan, dr. Triller Karol; 3. ) v finančni odsek: dr. Krek Gregor, Lenče Josip, dr. Majaron Danilo, Mally Franc, dr. Požar Lovro, Prosenc Josip, Senekovič Andr., dr. Stare Josip, Svetek Anton; 4. ) v stavbni odsek; dr. Požar Lovro, dr. Stare Josip, Šnbic Ivan, pl. Trnkoczv Ubald, Turk Josip, Vel-kavrb Ivan, Žužek Franc ; 5. ) v ubožni odsek: Gorše Anton, Grošelj Franc, Kenda Ivan , Kozak Josip, Predovič Hija; 6. ) v policijski odsek: Bergant Ivan, dr. vitez Blei\veis Trsteniški Karol, Grošelj Franc, dr. Kušar Josip, šker-janc Ivan, pl. Trnkoczv Ubald, Vid mar Josip; 7. ) v šolski odsek: Dimnik Jakob, Grošelj Franc, Kozak Josip, dr. Krek Gregor, dr. Požar Lovro, Senekovič Andrej, Subic Ivan in 8. ) v odsek za olepšavo mesta: Dimnik Jakob, dr. Majaron Danilo, Mally Franc, dr. Požar Lovro, Seunig Ivan, Šubic Ivan, Velkavrh Ivan. Potem so bili izvoljeni: 1. v klav-nično ravnateljstvo: Škerjanc Ivan j 2. v direktorij mestnega užitninskega zakupa: Senekovič Andrej, Velkavrh Ivan in Žužek Franc ; 3.) v direktorij mestne elektrarne: Senekovič Andrej, Žužek Franc; 4.) v kanalizačni odsek : dr. Stare Josip, Turk Josip, Velkavrh Ivan, Žužek Franc; 5.) v regulačui odsek: dr. Stare Josip, Turk Josip, Velkavrh Ivan, Žužek Franc; 6.) v pokopališki odsek: Senekovič Andrej, Žužek Frauc; 7.) v naborno komisijo: Velkavrh Ivan; 8.) v komisijo za odmer-jenje vojaške takse: pl. Trnkocv Ubald; 9. ) v disciplinarno komisijo: dr. Stare Josip, Svetek Anton, dr Triller Karol in 10.) v upravni odbor mestne hranilnice: Velkavrh Ivan. Obč. svet. dr. Stare poroča, da je mestna hranilnica posodila večja posojila večjim občinam po 41 .," „ ter priporoča, da se odobri, ker " služijo ta posojila zgolj v koristne namene. Se odobri soglasno. Isti poročevalec predlaga izbris skupne zastavne pravice glede 3" 0 drž. posojila v znesku 2000 K na hiši po-sestnice Josipine Ranerjeve; dalje da se sprejme Ivan Hvpscher v domovinsko zvezo mestne občine, in da se ugodi prošnji Lovrenca Keržeta za zemljeknjižni izbris služnosti za kopauje ilovice. Isti poročevalec poroča o županovem dopisu glede odkupa Perdanovim dedičem lastnega sveta ob Domobranski cesti, kar se odobri. Potem se odobri tudi poročilo istega poročevalca o prošnji Matevža Sokliča da se mu pusti v najem tisti svet, katerega se porabi na trgu pred konjušnico v regulačne namene. Obč. svet. dr. Stare poroča potem o prošnji odbora društvene godbe za podporo. Pravi, da se je že enkrat ustanovila godba, a se je razšla. Novo ustanovljena godba, da ima mnogo stroškov, tako, da ji skoraj ni mogoče uspevati. Zato se obrača do obč. sveta s prošnjo, da bi se ji dovolila podpora. Ker bi godba potrebovala, Če bi hotela biti prava godba in ne taka kakor kaka vaška ali malo-mestna uajmanj 40.000 kron podpore vsako leto. Jasno je, da je pri takem godbenem društvu potrebnih od 32—35 mož. Vsak teh pa tudi zasluži, da se mu da vsaj 600 K na leto. Vsi drugi dohodki bi zadostovali komaj za dirigenta, za inštrumente, za stanovanje in druge potrebne reči. Da bi pa pri godbi sodelovali pomožni uradniki, diurnisti in drugi, ki so že v službi za manjši denar, ker bi jim bila godba le postranski zaslužek, je izključeno, ker človek ki 8 ur na dan dela, ne more izhajati potem celo noč žejen in lačen pri godbi. Pa tudi če bi, bi gotovo njegov delodajalec ne bil ž njim zadovoljen. Ker torej prave godbe ni moči vzdržati, ker bi bili stroški za mestno občino za tako p revisoki, je tudi poročevalec predlagal, da se prošnja za podporo odkloni. Sprejeto. Poročilo obč. svet. Sveteka o škontraciji mestne blagajne se vzame na znanje. Obč. svet. dr. Požar poroča o dopisu trgovske in obrtne zbornice, naj se ji stanovanje za eno sobo razširi, ker je zdaj to stanovanje tako skromno, da nima predsedstvo nobene sobe. Dalje da predlaga mestni magistrat, da se za prihodnjo leto dovoli 500 K. Obč. svet. dr. Stare je ugovarjal rekoč, da naj se zbornice same vzdržujejo. ObČ. svet. Š u b i c pa je predlagal, da se za zbornico stanovauje drugje v najem vzame. Predloga se sprejme v prvotni obliki. Isti poročevalec poroča, naj bi mesto odkupilo knjižnico iz zapuščine dekana Ivana Vesela iu sicer za kupno ceno 1200 K. Govornik pravi, da bi bile take knjige ki se nahajajo v tej knjižnici brezpomembne in nepotrebne kajti gotovo bi jih nikdo ne čital. Da pa bi bile za bodočo ljudsko knjižnico kakega pomena, je potreba povdarjati, da smo še daleč za ustanovitvijo take knjižnice, zato predlaga govornik, naj bi se ta ponudba odklonila. Pač p$ nima nič proti temu, da se sprejme v shrambo mestne občine. Sprejeto. Obč. svet. Žužek poroča o parcelaciji onega sveta, ki preostaja mestni občini od posestva Del-Cott na Poljan ski cesti. Cel svet ki meri 9334 m2 se razdeli na 14 stavbiše. Cena posameznili parcel naj se določi od 8—10 K za m-, Pri tem se je rešilo tudi vprašanje o cestah, ki vodijo skoz ta svet oziroma da se pridobi za slednje potrebni svet in so se odobrila to zadevajoča pog* janja z Josefinom in Elizabctno otroško bolnico. Grošeljev predlog, naj se i/ cesta, ki pelje južno od stebra II. od 14 na 12 m se odkloni, ker je župan pojasnil, da je ta pogoj nedotakljiv del sklenjene pogodbe z vlado. Žup an g. Hribar zaključi na to javno sejo. Občinski svet se še posvetuje tajno. Prihodnja seja se vrši jutri, 6. t. m., ob 6. uri popoldan. Dnevne vesti. V Ljubljani. 6. maja. — Sestanek slov. naprednih časnikarjev, pisateljev in" sodelavcev se vrši danes zvečer ob 8. v »Narodnem, domu«. Poroča g. urednik Andrej Gabršček o ustanovitvi »slovenskega Čai« nikarskega društva«, ki pristopi »Zvezi slovanskih časnikarjev«. Spričo zahrbtne mahinacije klerikalnih časnikarjev je želeti, da se tega shoda udaleie vsi, ki se zanimajo za organizacijo slovenskega naprednega časnikarstva. — Simon Rutar -}-■ Včeraj popoldne je bil na tako tragičen način umrli prof. Rutar pokopan. Pogreb je šel od mrtvašnice do rakve »Slov. pisateljskega podpor nega društva«. Pri mrtvašnici in pri rakvi je pel zbor gimnazijcev pod vodstvom prof. Foersterja Na čelu sprevoda so korakali »Sokoli« :q pevci društva »Ljubljana« z zastavama, katerim so sledili nositelji vencev učiteljskega zbora II. drž. gimnazije, »Slo*. Matice«, »Slov. pi sateljskega podpornega društva«, »Slov. umetniškega društva«, gimna zijskih dijakov itd. Mnogoštevilna udeležba iz vseh krogov priča najbolje, kako čislan je bil umrli prof. Rutar. Med drugimi so pokojniku izkazali zadnjo čast deželni šolski nadzornik Hubad in deželnovladni svetnik Kaltenegger kot zastopnik šolske oblasti, dvorna svetnika Lubec in Šuman, predsednik deželne sodnije Levičnik, deželno-sodna svetnika Polec in Ko bal. drž. pravdnika namestnik dr. Ko-gina, deželna odbornika Gr as se 1 li in dr. Tavčar, župan Hribar z obč. svetniki, podžupan dr. vit. Blei* weis, magistratni ravnatelj Vo riči n a, postni ravnatalj S o r 1 i, vodja okr. glavarstva Lapajne, ravnatelji dr. Junowizc, Hubad, dr. Požar, Senekovič in Subic s profesorji dotičnih zavodov, ravnatelj Leveč z odborniki »Slov. Matice«, prof. Perušek z odborniki »Slov. pisateljskega društva«, mnogo uči teljev, uradnikov in narodnih dam. — Slučaj dr. Brejoa je pokazal, kako klerikalci svoje ljudi plačujejo, če ne plešejo brezpogojno po taktu dr. Šusteršiča. Dr. Brejc ima sedaj priliko razmišljati, kako je klerikalno krščanstvo v praksi, in in kako brezobzirni znajo biti tisti ljudje, ki imajo v ti stranki vajete v rokah. Ne vemo, kaj se je zgodilo, da je prišlo do tega konflikta. Značilno pa je, kako se je postopalo. Odkar je dr. Schweitzer otvoril svojo pisarno, se dela tako, kakor da je duhovščina dobila naročilo spravljati klerikalno klijentelo od dr. Brejca k dr. Sohweitzerju. Drastično se je to videlo, pri nekem društvu Dr. Brejc je izdelal za to društvo pravila, nje-gov tast Vencajz je krošnjaril po ministrstvih, da so bila pravila odobrena, in ko je bilo to narejeno, je dobil zastopstvo tega društva — dr. Schweitzer. Še več! Dr. Brejc ima svojo pisarno v Medjatovi hiši, ki je ast škofije. Naravno je, da bi bil r. Brejc rad dobil tudi stanovanje tej hiši. A ne le, da mu stanovanja iso dali, nego zvišali so mu še na ernščino za pisarno. Da se je v ta-jh razmerah končno moral odloČiti, i gre v Celovec, temu se pač nihče e bo čudil. Sedaj, ko je* odstranjen jr. Brejc, pride na vrsto dr. Papež ^ot pravni zastopnik »Vzajemnega odpornega društva« in kmalu bomo jtali, da je to mesto zavzel dr. ^ch\veitzer. — Ivan Loger f. Iz Novega -jesta se nam piše: Umrl je 4. majska g- Ivan Loger, c. kr. sodni adsvetnik v pokoju 84 let star. Mož « večino službenih let preživel na dolenjskem, kjer se je tudi rodil. Dolgo časa je služboval v Novem estu. Tukaj je tudi v pokoju živel, anjki Loger je bil ljubezniva tiba arava, postrežljiv vsakemu, osobito ,a kmetu. Kot uradnika ga menda nikdo ni videl ali slišal, da bi se azjezil in kako trdo besedo rekel aki stranki. Prijazno in mirno je ilo okolo njega. In včasih, ko je n služboval, je še nadvladal v tonu bčevanja patrimonijalizem v sodiščih. V družabnem življenju je bil avno tak. Ribniški humor ga je -premljal z doma skozi vse življenje. Tjesrovi govori v verzih in kočev kem dialektu so bili v društvenih eseiih urah kaj lepa zabava. Ljub u spomin! — Župnik Perinčič — žr-ev celibata. »Soča« piše: Kdo "e pozna njegove preteklosti v Soči in Piiskovici ? — Ker nismo marali ikandalov, smo poslali iz uredništva bširneje poročilo o PerinčiČu nad-kofu. Takrat so ga prestavili v Pli-kovico, kjer je — nadaljeval ako, kakor je slikala »Soča«. Prišlo je tako daleč, da je bil že na pragu apora radi — posilstva. Ali ••Gneč je bil ta, da je moral zaputiti službo v Piiskovici. Od tedaj je pohajat po Gorici in tu Bogu in |Udem čas kradel — ter pomagal ganjati klerikalno politiko. Kamor je prišel, v kavarne in gostilne (na-ašš v več njib, saj je imel 2 4 ur rostih na dan!), je zahteval »Prim. Ust* in »Gorico«; vedno je imel »sveto vero« in »krščanstvo« v ustih. V naše uredništvo je došlo že lani sporočilo iz hiše, kjer je bival, o ba-kanalnih orgijah, katere je uganjal družbi mladega dekleta. Po cele ečere sta plesala in se podila po obih v kostumu Adama in Eve pred grešnim grižljejem prepoveda-ega jabelka. — Mi smo molčali, ar je počenjal med štirimi stenami, as ni brigalo. Od včeraj pa je Go-ica polna novega škandala, kateri e prvi 'objavil »G azzettino« in e bavi ž njim državno pravdništvo. i izključeno, da ne bo župnik Pe-inčič še danes pod ključem. — Reč stale: Perinčičeva kuharica, prav etno dekle, se ima poročiti. Za sv. akonski stan se je izborno izšolala nri Perinčiču. Ali predno zapusti vojega učitelja, sta se domenila, da u dekle preskrbi vredno naslednico. Došlo je v hišo 17 letno dekle, "vrsto, sveže, polno življenja. — »Gazzettino« je dejal, da je Perinčič osilil to dekle v njeni spalnici, ka-or je zahajal vsak večer; ker se ni 3ala sladkim besedam, je rabil silo. Druga verzija pravi, da Perinčič že izšolana nevesta sta v Adam-vinem kostumu plesala in se preučevala, a dekle da ni marala kotama prvih starišev. Zato sta oba, o je Perinčič bil najbolj divji, pla-nta na njo, in nevesta je pomagala bičati dekle v primerni poziciji, da Perinčič lahko izvršil zločin. — ^ko je prišlo po dekletu na dan lQ je bila podana ovadba od tretjih menda od matere same. lfetja verzija pa pravi: Dekle je že ^ časa v hiši in . . . vsi trije so porazumno uganjali reči, katerih ni °goče popisati. Vsak večer so bili 8i trije v Adam-Evinem kostumu, *Lo igrali — tombolo, plesali, pili itd. Da dekle, trdi ta tretja go-0ficd, ne priznava svoje proBte volje, ^več da se slika kot žrtev, je napa« prikazen v podobnih slučajih. Neto je resnično, dožene preiskava. Kaj smo pisali v »Soči« svoječasno?! Proglašali so nas za obrekovaloe du-hovskega stanu! Zdaj pa imajo škandal, kateremu ni kmalu para! — Ali ni bilo mogoče tega zla zabraniti? Pač čudne razmere v katoliški cerkvi! — Dogodki v Ricmanjih. Iz Kicmanj pišejo »Edinosti«: V zadnjem času objavljajo nemški in italijanski listi vseh barv strastne napade proti naši slovanski cerkveni občini. Jeze se, da nas ni še konec. Mi pa smo dobre volje in čakamo z vese ljem na bližnjo rešitev. »Naš« po sili-kapelan gospod Krančič se čuti velikega mučenika, morda zato. ker niso še vsi Ricmanjci v ječi! Medtem je pa njemu prav dobro in hodi pridno na sprehod v Boršt, kjer je — on »vrli slovenski svečenik« — v znanem zavetišču italijanskih fanatičnih duhovnikov — vsakdanji gost. V Ricma njih ni nikakega zvonenja ter traja še vedno »tihi teden«. Maša je samo ob nedeljah; v cerkev seveda ni ni kogar iz Kicmanj. Imeli bi poročati tudi o nekaterih ponesrečenih nastopih, ali to bodi prihranjeno za boljše čase. Dne 28. aprila smo imeli zopet pogreb nekega 501etnega moža, kateri je izjavil na smrtni postelji, d a mu ne smejo pustiti k pogrebu latinskega duhovnika! Zato ga je pokopal vaški župan. Tudi imamo sedaj v Ricmanjih stalno orožniško stražo. Noč in dan se izmenjujejo orožniki, ki stražijo gospoda Krančiča. Seveda nimajo nikakega opravila, ker je v vasi vse mirno in veselo. In tako živimo torej nsprej, kakor žive naši bratje v Macedoniji pod turško zapovedjo. Število nekrščenih otrok je že naraslo na 11 — civilnih pogrebov smo imeli že 5 — a na poroko čaka že več parov. Tako so razmere v avstrijskem Primorju in v škofiji tržaško koperski — potem, ko so z bodali razgnali cvetočo katoliško ob čino. To bodi še posebej v odgovor nazovi-katolikom okoli »Amica« in poluuradnemu »Trieste«! Na vsa nečuvena grdenja in vse klevete dajejo Ricmanjci sami najbolji odgovor s svojim nepretržnim mirnim vedenjem. Nasproti vsej kleveti stoji dejstvo, da se ni še nieden Ricmanjc pregrešil proti zakonu. Nasprotno pa imajo nekateri javni organi na sebi žig, da so zlorabili avtoriteto cerkve in države v svoje strankarske in fanatične namene. Le klevetajte torej dalje! Umazana pena vaše klevete ne do seza Ricmanjcev, pač pa pada nazaj na — obrekovalce! — Poročil se je danes trgo vec v Ljubljani, gospod Edmund Kavčič, z gospodično Franko V e r bičevo iz občeznane narodne rodo vine v Bistri pri Borovnici. Čestitamo! — Prihodnja javna vinska poskuinja v deželni preiku-šalni kleti v Ljubljani bo vsled splošne želje v soboto, dne W. t. m., ob polu 8. do polu 10. ure zvečer, da se tako enkrat omogoči pristop tudi onim, ki svojo službo posao končajo. — Učiteljsko druitvo litijskega šolskega okraja bo imelo svoj občni zbor dne 14 maja t. 1. ob 1. uri popoludne v šoli v Višnjigori po sledečem vzporedu: 1. Hospitacija pri gospodični Doli j narjevi. Obravnava: a) nazorni nauk: »Voda« (2. šolsko lelo na podlagi 72. berilnega sestavka »Voda«) b) Pravopis: »Zjutraj« (na pamet) 2 Otvoritev zborovanja in pozdrav po predsedniku. 3. Poročili: tajnika in blagaj nika. 4. Volitev: a) odbora, b) dele gatov za letošnje »Zavezino« zborovanje v Brežicah. 5. Predlogi in nasveti. — Prostovoljno gasilno druitvo v Mošnjah priredi v nedeljo, dne 21 junija veselico povodom blagoslovlfenja novega gasilnega doma. — Iz Pootojine. Dne 30. aprila praznovala je Postojina imenovanje gospoda Viljema barona Reohbachp I okrajnim glavarjem. Večer, ki se je I moral prirediti radi odsotnosti našega I novega gospoda glavarja nekaj dni I pozneje nego se je iz početka mislilo, I ostal bode gotovo v trajnem spominu I vsem udeležencem. Pozdravil je ime- I nom uradništva gospoda glavarja naj j preje gospod komisar dr. Pilshofer. I Sledile so potem napitnice postojin- I ske občine in postojinskega trga po gospodu Antonu Ditrihu, duhovščine I po gospodu dekanu Franu Gorniku j ter uČitelJBtva po gospodu šolskem I nadzorniku Ivanu Thumi. — Gospod j glavar baron Rechbaoh se je v iz branih besedah zahvalil za prirejeni I . mu večer, obljubljajoč, da bode vedno j deloval v prid in korist okraja posto-I jinskega in posebno trga postojin-j skega ter izrazil svoje veselje, da si j je vkljub svojemu kratkemu bivanju I v Postojini Že pridobil občne simpa-I tije celega okraja. Postojinski salon-I ski orkester, ki šteje sedaj 19 članov, I od katerih svira 7 vijolino, skrbel je j tudi za prijetno zabavo gostov s I petjem in glasbo. Ni treba omenjati I točk in komičnih prizorov, katere I nam je naš salonski orkester z znano I virtuoznostjo proizvajal; omeniti pa I moramo, da se je posebno gospodična I Milena LavrenčiČeva odlikovala v I »solih« »Jungmanovem Heimweh« in t »Alardovem valčku« na goslih pod I spremljevanjem gospoda kapelnika Kubišta. Gospodična Novakova pokazala se nam je zopet kot izborna pevka ter nam je med drugimi točkami krasno zapela pesmi »Nezakonska mati« in »Rože je na vrtu plela« Nepričakovano iznenadil nas je gost iz Litije gospod Ivan Ditrich, c kr. davčni oficijal s svojimi samospevi Vilharjevi »Ukazi« in Ipavčevim »Č« na poljanah rosa pade« — na kar je itak že obče znani naš priljubljeni kapelnik nam še zasviral solo na gosli »Polonaise«,znanega komponista Vin vavskvga. Reči moramo, da si je sa Ionski orkester zopet novo zaslugo pridobil s prireditvijo tega večera. — Majski izlet v Vipavi. Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri dopolu-dne pripeljala sta v Vipavo dva orožnika postaje Col nekega 18let-nega potepuha iz goriške okolice, ki je bil na Nanosu storil kaznivo dejanje. Prišedši pred vipavsko sodno poslopje si je f*nt ogledal novo svojti prebivališče. Očividno mu ni ugajalo, kajti zasukal se je in kakor strela zbežal čez travnike in njive proti Zemunu. Ta majnikov izlet mladega potepuha se je pač dopadel l)udem, ki so skupaj drli in gledali za begunom, ni se pa dopadel orožnikoma. Izletnik je bežal kar se je dalo, orožnika in nekateri pogumni možje iz vipavskega trga pa so mu slediti Končno so nekateri na poiju delujoči možje na klic« orožnikov in ne meneč se za besnenje izletnika prihiteli s krampi in beguna ustavili. Zdaj sr«. je moral izletnik seveda vrniti v Vipavo in je bil oddan sodniji. Morda se tolaži s tem, da je imel na tem potu uprav velikansko sprem stvo. Mladi potepuh ima najbrže še kake posebne grehe na vesti in so se seveda takoj začele dotitične poizvedbe. — Oče in sin. Iz Trsta se nam poroča: Pretekli ponedeljek je prišel Engelbert Karis prav pijan domov ter začel brez vzroka s svojo ženo in hčerko prepir. Ker pa se je sin za zadnji dve potegnil, hotel ga je oče pretepsti. Pa predno ga je zamogel napasti, mu je zadal sin že 5 zbodljajev z nožem, enega v trebuh in mu je tako drobnino poškodoval. Očeta so pripeljali v bolnico. Sin se je javil sam policiji. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1. ) Janez Pivk sploh „Mihatov" delavec je 28. kimovca m. 1. v Zgor. Lip-nici kajžarju Janezu Brcetu iz zaklenjenega kovceka vzel gotovine 39 K, od katerih je na Mulejevem podstrešju 31 K za nekim tramom skril. Pivk tatvino priznava, ker je bil pa že zaradi jednakega dejanja kaznovan, ga je sodišče na G mesecev težke ječe obsodilo. 2. ) Luka Rekar, zidar v Hrastji je dne 15. sušca t. 1. na Prebačevem z nožem Janeza Stirna v desno nogo i sunil in ga težko telesno poškodoval. | On sam trdi, da ni imel namena Stirna j poškodovati, temveč se je to po nesreči in na ta način zgodilo, da je z nožem neko tršico špičii in se na neko šaljivo izzivanje naglo obrnil ter po naključbi Stirna v noge zadel. Obsojen je bil na 1 mesec ječe. 3.) Jožef Nachtigal, baj- i tarja sin iz Polja je zvečer 15. marca t. 1. posestnika Janez Koseča, ker ga je zaradi nemira iz dvorišča proč gonil in ga klofnil, tega z nožem nad desetim rebram v hrbet sunil. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 4.) Jožef Klemene po domače „Kralj" iz Doslovč, je svoji ženi grozil, da ji bo vse požgal, da jo bo kar zaklal, če je prav na leta zaprt, in da bo 12letno hčerko v peč požokal. Ker je Klemene delomržneš in žganjepitju udan Človek, je imela žena dosti vzroka se ga bati, posebne ker je vedno za žganje od nje zahteval. I Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. — Ogenj na Glincah. V stanovanju delavke v tobačni tovarni Helene Pogačarjeve na Glincah je I včeraj popoludne nastal ogenj, ki je uničil pohištvo. Ogenj je nastal na ta način, da se je pri luči pred Mari- I jino podobo vnel prt in začel goreti. Ogenj se je razširil tudi na posteljno I opravo, ki je skoraj popolnoma zgo- I rela V hiši ni bilo takrat nikogar in ljudje, ki so opazili ogenj v hiši, mo rali so vdreti v Pogačarjevo stano i vanje, da so ogenj pogasili. j — Ogenj v Koslerjevi pivovarni. Včeraj popoludne okoli I pol 3. ure je nastal v Koslerjevi pi- j vovarni v kleti, kjer se nahajajo trans- I . misije, ogenj. Šišenska in ljubljanska požarna bramba sta bili takoj na licu mesta in sta z velikim naporom ogenj udušili in pogasili. Gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker je bil pristop v ! klet vsled gostega in hudega dima skoraj nemogoč in tudi nevaren, ker so bile transmisije v teku. Končno se je vendar posrečilo gasilcem pro dreti v klet in najti mesto, kjer je gorelo. Goreli so sodčki z oljem in pa deske, s katerimi je bila ena transmisija obit*. Ogenj je najbrže na ta način nastal, da so se pri transmisiji vsled velike vročine vnele deske in se užgale, odkoder se je cgenj razširil na sodčke, ki so stali poleg transmisije. Na pogorišče sta prišla tudi g. deželni predsednik eksoelenca baron Hein in vodja okrajnega glavarstva ljubljanske okolice, c. kr. vladni nadkomiM--.r g. Štefan Lapajne. — Kamenje ga je podsulo. Jožef Počkar iz Postojine kopal je dne 4. t. m. za postojinsko jamo kamenje ter se je pri tej priliki odtr gala stena kamenja v hribu in ga zasula. Poškodoval se je tako močno, da so ga morali odpeljati v deželno bolnico. — S ceste. V Vegovih ulicah je danes zjutraj hlapec Florijan Gre goreč mlekarici Frančiški Kušarjevi z Jezice prevrnil s tovornim vozom mlekarski voziček, razbil steklenice, da se je mleko razlilo in polomil voziček. — Palec odtrgalo. Včeraj zvečer ob pol 6. uri je Petrinovemu mizarskemu vajencu Josipu Novaku v Vegovih ulicah št. 8 pri delu odtrgalo palec na levi roki. — Šunko ukradel je neznan tat prodajalki dehkates Mariji Avanzo v Wo fovih ulicah iz kuhinje. — Na predvčerajšnji letni semenj dne 4 t. m. je bilo prignanih 1067 konj in volov, 216 krav in 47 telet, skupaj 1330 glav. Kupčija je bila za pitane vole srednja, za plemenske vole in konje pa živahna. Kupcev je došlo veliko, ptujih in do mačih. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 174 izseljencev s Hrvatskega in 52 s Kranjskega. — Izgubljene in najdene reči. Uradnikova žena F. K. je izgubila danes zjutraj na poti od Am broževega trga po Poljanskem nasipu do Cesarja Jožefa trga bankovec za 20 K. — Na poti od stolne cerkve po Mestnem trgu do Starega trga je bila izgubljena molitvena knjiga. — Na Starem trgu je našla včeraj popoludne kramarica Ivana Klemenčeva zlat šeip?i!nik. — Najden prstan z bri-Ijantom je hotela včeraj služkinja M P. prodati pri zlatarju Dragotinu Košaku v Prešernovih ulicah. Ker se je prodajalka Košaku sumljiva zdela, poklical je policijskega stražnika, ki je isto odvedel seboj na magistrat, kjer je potem povedala, da je prstan našla 24. aprila t. 1. na frančiškanskem mostu. * Najnovejše novice. — Belgijski kralj tožen. Grofica Lonyay toži svojega očeta, belgijskega kralja, za zapuščino po materi — kraljici Henrieti. Njena zahteva znaša 17 milijonov. Brat princ Filip Koburški se še dosedaj ni pridružil tožbi, pač pa tožijo kralja upniki hčere princezinje Lujize Koburške. — Otroka dala psu. D^kla Ana Doubek v Tremlesu na češkem je svojega novorojenca raztrgala na dva kosa ter ga vrgla psu, ki je otroka tudi požrl. — Veliki požari. V Lubienvielkiju na Gališkem je zgorelo 200 hiš, v mestecu Roz-dolu pa 100 hiš. — Srbski kralj Aleksander je bil pri nizozemski zavarovalnici zavarovan za življenje. Ker pa ni hotel zavarovalnine pla Čati, ga je zavarovalnica črtala. — Novorojenka princezinje Lujize je dobila pri krstu ime Ana Monika Pia. Mati bo baje vendar le smela otroka obdržati. — Veliki delavski izgredi so se primeriil dne 1. t. m. v Kološvaru. Na poiicijo so rumunske žene vlivale z okenj vrelo vodo. Priti je moralo vojaštvo. * Energična kraljica. Gospa Draga Mašin, tega časa srbska kraljica ima seveda obilo sovražnic. To je popolnoma naravno, kakor je tudi naravno da te sovražnice ne prikrivajo svojih Čutil — vsaj kadar so med seboj. Tako na pr. se je žena necega bivšega ministra, v krogu svojih znank posebno ponašala, da pri neki dvorni svečanosti ni kraljici poljubila roke, dasi to etiketa strogo predpisuje. Ognila se je temu poljubu na ta način, da se je delala, kakor bi ne poznala etikete. Ena navzočih dam je seveda to zadevo še gorko nesla svojemu možu in ta jo je seveda sporočil kraljici. Te dni je prišla nakrat dvorna ekvipaža pred hišo bivšega ministra po gospo, ki kraljici neče poljubiti roke in gospa je dobila povabilo, da pride nemudoma h kraljici. Odkloniti povabilo ni mogoče. Gospa je sedla v ekvipažo in se peljale v kraljevsko palačo. Ko je hotela stopiti v salon, je videla na pragu kraljico. Ta ni rekla besedice, nego ponudila gospe bivšega ministra roko, da jo poljubi. Kaj storiti ? Gospa bivšega ministra je morala nagniti glavo in poljubiti roko kraljice Drage. In ko je bilo to storjeno, jo kraljica s prstom pokazala na stopnico in rekla: „In sedaj — marš." In soproga bivšega ministra je morala iti in sicer peš, ker je dvorna ekvipaža ni čakala. * Ogrska morala. Lokalni list v Bacs-Bodrogu poroča o neki poroki: „Obredu v cerkvLje prisostvovalo mnogo znancev in prijateljev, ki so v iskreni molitv« prosili za srečo in blagoslov mlademu paru. Po poroki je bila v bordelu bogata pojedina, ki se je prav veselo izvršila." * Zaradi kr-aljevth brk. Pred letom je spravila španska vlada v promet milijon novcev, na katerih je bila golobrada kraljeva slika. Španci pa zelo gledajo na „možatost" ter so ta denar vsestransko kritikovali. Sedaj je dobil kralj Alfonz XIII. malo mahu pod nosom. Španski ministri niso imeli nič nujnejšega dela, kakor ves stari denar v državnih blagajnah preliti, ter kujejo ravnokar večjo množino peset, na katerih je mladi kralj v vojaški uniformi in — z brki. * Koliko je stala sibirska železnica. Sibirska železniška družba je o priliki desetletnice, odkar je prčela svoje delo, imela velik shod, kateremu je predsedoval sam car. Pri tej priliki so bile objavljene tudi nekatero številke glede stroškov tega velikanskega dela. Transibirska železnica meri 5.628 vrst ali okolu 3.700 ameriških milj; za polaganje tirov in druzih naprav ob železnici se je izdalo: 192,300 000 dolarjev. Zraven tega je odmenjenih še druzih 47 milijonov za nakup nadaljnih že lezniških vozov, lokomotiv itd., pet milijonov za urejevanie rek in pristanišč, nekaj nad 15 milijonov za naselniške namene in dva in pol milijona dolarjev za iskanje rude, za cerkve, zdravniške naprave, itd. Telefonska in brzojavna poročila. Gorica 6. maja. Župnik Perinčič in njegova kuharica sta bila sinoči aretirana. Zapeljano dekle je bilo predpoldne zaslišano pred preiskovalnim sodnikom, na kar je sledil, ukaz, da zapro Pe-rinčiča in njegovo zvesto pajda-šico. Imela sta že vse pripravljeno za beg z večernim vlakom v Italijo, ali policija je došla še v pravem času Dunaj 6 maja. V obrtnem odseku bo danes stavljen predlog, naj se odsek razide in naj se zahteva volitev novega odseka, ker je bilo sklicanih 12 sej, a nobena ni bila sklepčna. Dunaj 6. maja. Deputacija štajerskih nemških poslancev, ki se hoče pritožiti zaradi zadnjih sodnih imenovanj, bo sprejeta jutri. Dunaj 6. maja. Vojna ladja „Arpadu je dobila ukaz, da 15. t. m. odpluje iz Pulja v Solun. Budimpešta 6 maja. Neodvisna stranka je sklenila, da vzlic stanju ex lex, ne bo delala težav razpravam kvotne deputacije. Budimpešta 6. maja Listi trde, da je železniško ravnateljstvo v Kološvaru dobilo naročilo, da mora imeti pripravljenih 400 vagonov za transport vojaštva. Carigrad 6. maja. Atentat na pošto v Solunu je bil že naprej napovedan. Izvršil ga je neki Bolgar, ki se je v ta namen preoblekel kot turški duhovnik. Bil je na mestu ubit. Pariz 6 maja. Samostan kar-tajzov straži 150 vojakov. V Nan-ciju so klerikalci uprizorili izgrede. Napravili so celo barikade Orožniki so jih razgnali. Več oseb je bilo ranjenih Berolin 6. maja. Veliko senzacijo obuja vest, da je cesar po-milostil princa Arenberga. Ta človek, ki je oskrunil nebroj zamork in neke zamorce iz gole bestijalnosti na grozovit način usmrtil, je bil najprej obsojen na smrt in potem na 15 let težke ječe. Sedaj, ko je odsedel šele dve leti, je po-miloščen. London 6 maja. Angleški kralj podeli prezidentu francoske republike viteški križec reda hlačne podveze Prvi slučaj, da dobi kak prezident republike tak red. Gospodarstvo. — Mestna hranilnic« v inju. V mesecu aprilu 1903 i© 284 strank vložilo 61.215 K 74 h, 356 strank dvignilo 77.335 K 26 h, 3 strankam se je izplačalo posojil 4.500 K, stanje hranilnih vlog 3,072 208 K 09 h, stanje posojil 1,910.370 K 86 h, denarni promet 240982 K 45 h. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi da naj. borzo Naložbeni papirji. 4*2%. majeva renta . . . 4-2°/» srebrna renta . . . 4°'© avBtr. kronska renta . 470 h 3lata n 4% ogrska kronska „ 4% „ zlata 4% posolilo dežele Kranjske *V«°/o posojilo mesta Spljeta 6. maja 1903 4V/o~ » »i Zadra 41/,0/0bo8.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 CeSka dež. baika k. o. 4Vi°/o zast. pis.gal. d. hip. b. 4» o /i /o pest. kom. 10°/0 pr. 2. o. ip. k. o. 4,/s°/0 east. pis. Innerst. hr. 41/a°/o », °Sr- centr. dežel o e hranilnice zast- Pis- Ogr. hip. b. 4*/t*/• 0bL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . t1/,*/« češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4c/o .i dolenjskih železnic 3° o „ juž. žel. kup. Vi Vi 4*/s°/o av. pos. za žel. p. o. Srećfee. Srečke od leta 1854 . . . n j; i« 1860*/g . • „ „ „ 1864 . . tizske..... zemlj. kred. I. emisija n n. „ ogrske hip. banko . M srbske a fra. 100*— „ turske . . . . . Baeilika srečke . . Kreditne , ... InomoSke m ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ , . . Avstr. rud. križa a . . . Ogr. i, „ . • -. Rudoifove K ... Salcburske a Dunajske kom. B Delnice Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgreke . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute.« C. fcr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... SovereigLS...... Marke ........ Laski bankovci..... Rublji........ Denar 100 75 100 60! 101 10 121 2ft 99 55! 121'30i 9975, 100—j 100 — 101101 99'60! 99 60; 101 — 107 20 101 — 100 80 100 20 100-— 100 — 98 50 9950 307 — 101*— 174-183 — 249 — 168 — 276 — 259 — 90 — 117 — 19 — 438 — 84'25 74— 70'— 54 90 27 — 68 -i 75- 440 — 53 25 686 25 HU«o 10095 10080 10130 12145 9975 121*50 102 — 100 55 100 60 102 — 108 — 102 — 10150 101 — 101 — 101 — 99 75 309 — 102 — 181 — 185 — 252— 159 — 281 — 263 — 93 — 118 — 20.— 442 — 8S-25 78-— 75 — 55 90 28 — 72*— 79 — 445'— 54 25 687 25 162:5—; 1635 — 672 75 673 75 724'— 252 — 660-— 390'— 1670 — 483 — 3£5— 350*50 155-i 11-321 19*07 2343; 2394 117 — 95 251 252 75! 725 50 253'— 672 — 391 — 16-80-484 — SOOČIŠ?— 11-36 1909 2349 24 — 11720 95-45 253-50 Žitne ceno v Budimpešti dne 6. maja 1903 . za 60 sg K ?£&nic$ maj . ,, oktober Bi Sesan Oves maj ... s, maj . . . „ julij . . . „ oktober. . EfrJUtav. 50 60 50 50 7 52 7-27 -45 639 640 557 5 vinarjev ceneje. Avstrijska specijaliteta. )Na želodcu bo-lehajočim ljudem priporočati je porabojprist-nega „Moll-ovegra Seidlitz-praška'4, ki je pre-skušeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 (10—6) Darila. Dpravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. A Žmavc, oskrbnik v Kronbergu pri Gorici, 4 K 50 vin , zbrala vesela družba — Gosp. Jože Hafner, gostilničar na Trati pri Škofji-loki 30 K, katere so na predlog pošiljatelja podarili prijatelji, zbrani na samskem večeru g. Rafaela Thalerja v gostilni pri „Ho-manuu v Škofjiloki — Gosp. dr. Ivan Tavčar, državni poslanec, 20 K mesto venca na krsto pokojnemu Simonu Rutarju. — Gosp. A-Levak, Brežice, 10 K, zbrala vesela družba iz Kostanjevice in Brežic. — Slovenski osmoSolci I. drž. gimnazije namesto venca umrlemu g, prof. Sim. Rutarju 24 K 30 vin. — Skupaj 88 K 80 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Prebitek 5 K od nakupa venca umrlemu prijatelju Avgustu Jak. — Srčna hvala! Za osirotele otroke udove Koprivo Gospića Franjica Grilec iz Chikago (Amerika 1 dolar in gospa Marica Grilec iz Chikago (Amerika) 50 cent, skupaj 1 dolar 50 cent, za katera smo prejeli avstr. da-narja 7 K 34 vin. — Presrčna hvala daro-valkama, ki v tuiini ne pozabita domačinov! Srčen pozdrav iz domovino! Slovenci in Slovenko I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 ,Ce Griffon' najboljši cigaretni papir. Ilohlvit ar povsod. 705-9 Meteorologično poročilo. Vi*tu» uad morjem S06-9. Srednji *r*čui tlak 7S«*0 mm. Maj 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a s S B Vetro vi Nebo 5. 9. zv. 7310 128 sr jzahod pol. oblač. 6. a 7.aj. 2. pop. 7343 733 6 94 19 4 brezvetr. p.m. jzah. jasno sk. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 12 4°, normale: 12 7°. Mokrina v 21 urah: 02 mm. Zahvala. Za vse iskreno sočutje, izkazano mi povodom smrti moje preljubljene soproge, matere in sestre, gospe Ane Kempe?le kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu, izrekam vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležmkom, osobito gg. trgovcem svojo najiskrenejšo zahvalo. V Kamniku, 5. maja 19J3. 1246) B. KempeHe. Nobeno ceneno bazarno blago, edino le precizijske fabrikate in odlične novosti ima katalog iz leta 1903 s 600 slikami. Dobi se na zahtevo takoj zastonj in poštnine prosto pod naslovom M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse 3. Li trgovski lokal s prostornim skladiščem, kletjo in stanovanjem s pripadki odda se v Trebnjem na najlepšem prostoru, nasproti farni ce\kvi takoj v najem. Več pove Ivan Lininger v Ljubljani. (i2«3-i) Jutri v četrtek 7., v petek 8. in v soboto 9. maja KONCERT priljubljenega godbenega kvarteta Corber. Začetek ob 3. uri popoludne. Ws«<»x» pir*(1247) Stanovanje s petimi sobami in predsobo, se takoj odda. (1217-3) Več s a izve na Sv. Petra nasipu štev. 49. Mlin in žaga v Sent Kupertti na Dolenjskem se odda v najem ali proda s travniki in lepo hosto vred 5 pod ugodnimi pogoji, noe Natančneje pri lastnici Zofiji Kolaek v Laškem trgu pri Celju. 3šče se za avgust «taitovaiiJ^ z 1 veliko svitlo sobo in prostorno kuhinjo ali pa dvema manjšima sobama. — Ponudbe do 7. maja na upravništvo „Slov. Naroda" s zahtevo najemščine. (1237—2) Sladščičarna Jakob Zalaznik 5tori trg $t«u. 21. vsaki dan sladoled in 1207 ledna kava. 2 Stanovanja za oddati. V rovej hiši župana Hribarja na Dunajskej cesti oddati je od I. avgusta t. I. nadalje (1173—3) troje večjih stanovanj in istvero prodajat rde. Pojasnila daje lastnik sam ali pa dr. Ivan Hribar, konci;, iji nt. pri odvelntku dr. Franu Štoru v Križevniških ulicah. Ces. kr. avstrijske državne železnice, C. kr raviiatelj^tvo drž. želoznice v Beljaku. Trgovsko izobraženega, na Kranjskem, Primorskem in na Spodnjem Štajerskem dobro upe- ljanega, te stroke veščega potovalca sprejme zmožna veletrgovina z vinom na Štajerskem. Ponudbe s prepisanimi spričevali, referencami in z zahtevo plače naj se pošiljajo p^d „Sposoben(( na upravništvo »Slov. Naroda«. (1169) Proti nedostajanju apetita želodčnemu bolu, Mlt»l» cibbu in pokvurjrnrmu želođeu imajo l^otov splošno preizkušene Kaisec-jcve karamele u poprove mete. V zavojih po SO in 40 vin. Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova le-karnapoieg železnega mostu, deželna lekarna priMarijI Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnk6czy. — V Novem mestu: lekarnar S. pl. Sla-dović. b.2560-12) veljaven od dne 1. maja 19UJ. leta. Odhod iz Lju'oijane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Pranzensfeste, Inomost, Monako v o, Ljubno, čez Seizthal v Ausaoe, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetien. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inom ^st, čez Klein Reifling v Števr, Line, Budjevice, Pizen, Marijine vare. Heb, Fraccove vare, Prago, Lpsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce - Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31 maja — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bre-genc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Jnomost, Monakovo. |Direktni vozovi L in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novome3to, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda;, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijina vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Cunh, Bregenc, Inomost, Zeii ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabia. — Ob o. uri 51 in zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabia, črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinin varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob b. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Prog* iz Novega, mesta in Ecuevja. Oaotooi vlaki: Ob H. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljuoljarie drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 2« m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, oo li. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (lj Izvolite ogledati mojo novo urejeno sukneno zalogo v kateri se nahaja blizu 1000 raznovrstnih vzorcev s« So R. MIKLAUC Učenec 14—15 let star, krepak in zdrav, | stenih starišev. se sprejme tako ▼ trgovino z mešanim blagom ^ deželi. — Naslov pove upravništv* »Slov. Naroda«. (1242- Dve lepo opravljeni mesečni sob se s 15. majem oddasta. Več ae izve na Dunajski ces (1218^ štev. 8. Dobro ido£a brivnica »i se proda. i< Vež pove Ivan Poiunelc, h vec v Kranju. (i24i Kovaške delavce izurj^n^ v izdelovanju štedilnik ognjišč (šparherdov), sprejme kovačnica G. Artuso v Trst Corso st. 43. m Stanovanje iz 3 sob in priti ki in, z vpor-;b^ vr| odda se za 1. avgust t. na Kuhnovi cesti štev. 23 T»^pn jamsko kolo < N ii 11 manii"w (»eriimnia) F* se ceno proda. ""^BS Kje? pove upravništvo »S! Solicitator izurjen v vseh opravilih v odvetnišl oziroma notarski pisarni, ko zmožen, želi svojo službo premenit Vstop in plača po dogovoru. (1222-2 Ponudbe na upravniStvo Narcdaa pod „Solicitator 1222' 3{repcajte se s ttlmbaškim rc-dilnim pivom katero se dobi v MtcHlculcul. pr Sdmtind 3(avčič-u v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti glavre poste • 11—lLr2 pozor! Pozor* Prostori na Kongresnem trgu št. 12 v Ljubljani v kr.jih se sedaj nahaja »a* (1212—2) Ttskarna« oddajo se s 1. novembrom t »• u najem. Prostori se dajo porabiti delOlBl kot privatna stanovanja, deloma p I primerni u kavarno ali restu; Tzredtto ugodna lega! Spretne, solidne potovalne urade m (akviziterfe) za vse zavarovalne stroke m proti % :m«>UI proviziji, sčasoma ii fetalno plaeo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se p>> Siljajo pod: „akviziter upravniStvi nSlov. Naroda4. (tiOK W Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zna anjfeujočimi se vplačili. Vsak Han ima po preteka petih let pravico do divideade. 1 vzajemna zavarovalna banka v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ Vietkosl iloviiniho - nnrodno upravo. (26_51) ▼m pojasnila daje: Generalni z a stop w Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banenej kiši &tev. 12. I Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne im »benokoristne ■MM Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tiak „ Narodne tiskarne