Nasa gospodar. organizacija — in ,,Štajerc". Cuden naslov — kaj ne? No, »Štajerc« pride v ta naslov, kakor Pilatuš v vero. Res ni prijetno, in tudi ni častno se s tako cunjo ko je »Štajerc« baviti. Pa saj imamo dobro milo, da si roko umijemo, ker to je na vsak način potrebno, za vsakogar, kdor se s »Štajercem bavi. Kakor hitro odpre »Štajerc« svoja umazana usta, se bode gotovo priduševal in rotil, da je kmečki list in se bo pričel sam hvaliti, kaj da vse za kmečki stan stori. Če je obrekovanje in zasramovanje slovenskih rodoljubov — posvetnega in duhovskega stanu — delovanje v prid slovenskega kmeta, potem seveda »Štajerc« res mnogo stori; saj je ni številke, v kateri bi se ne blatili kar po vrsti duhovniki, odvetniki, učitelji in drugi zaslužni rodoljubi. Zalibog, Se imamo slepce, ki ne vidijo, kam pes taco moli, kojim se celo dopade, da maha »Šlajerc« po slovenski gospodi, po slovenskih voditeljih — med tem ko hvali in v deveta nebesa kuje nemške in nemškutarske gospode. »Štajerc« mora nemske in nemskutarske možakarje hvaliti, ker so ga oni ustvarili in mora slovenske voditelje črniti, ker se Nemci in nemSkutarji hudo boje, da bi se slovenski kmet, ki jih redi in zdržuje, ravnal po slovenskih rodoljubih, ž niimi skupno delal za naše narodne koristi in pravice. NemSkutarji se boje, da bi se njihov krusni oče — slovenski kmet — spametoval in bi se ravnal po načelu »Svoji k svojim«, ker to bi pomenil: Nemškutarji, Nemci, poberite svoja kopita, pojdite v svojo toliko hvalisano nemško deželo, od koder ste se lačni, raztrgani in sestradani priklatili v naše lepe slovenske kraje in ste se tu preobjedli slovenskega kruha, pa postajate predrzni. Tega se boje, zato pa mora »Štajerc« sramotiti slovenske rodoljube, zato mora hvaliti nemškutarje — zato mora slepiti slovenske kmete. Slovenskemu kmetu se godi slabo, on mora propasti, Ce ni pomoči. Tudi drugod se je kmetom tako godilo. A drugod so se kmeti Se pravočasno vzdramili, organizirali so se, povsod imajo zadruge, ki so njihova reSitev. Tudi pri nas je treba take organizacije, in slovenski rodoljubi se mnogo trudijo, da se taka gospodarska organizaeija pri nas kakor hitro mogoče in kolikor možno — najbolje — spopolni. V naših slovenskih listih se vedno in redno piSe o zadružništvu, se poučuje itd. In videti je, da bo šlo. Ne bo minulo par let, pa bomo imeli kmečko organizacijo — in če Bog da, bo naš kmet zopet lahko dvigal svojo glavo. Gospodarska organizacija je za slovenskega kmeta velikanskega, da, največjega pomena. In ker se ptujska cunja, »Štaierc« imenovana, širokousti, da je kmečki list, da za kmeta deluje, bi pač bilo samo ob sebi umevno, da pospešuje v prvi vrsti gospodarsko organizacijo slovenskega kmeta. Kaj Se! Tega pa ne! »Štajerc« ne sme pomagati slovenskemu kmetu, on ne sme delati za gospodarsko organizacijo, ker ista nemškim  kramarjem hudo smrdi. Kaj je njim in nji- hovemu »Štajercu« za koristi slovenskega kmeta, njim je le za to, da jim pridno prinaSa svoje krajcarje. Zato pa »Štajerc« kriči: kupuite pri nemškutarjih, hodite k nemškutarskim obrtnikom, gostilničarjem, hodite v nemške »šparkase« in »voršuskase«, če bi tudi tako šlo kot v Sv. Lenartu. Ne, »Štajerc ni kmetski list, on je list netnškutarskih kramarjev in drngih takih ljudi, ki bi brez slovenskih kramarjev gladu cepali — in stoinstokrat povdarjamo, da »Štajerc« ne deluje, noče in ne sme delati v korist slovenskega kmeta — on je le za to, da naše ljudstvo slepi, on mora tako delati, ker mora slovensko ljudstvo zapeljevati k posilinemškim kramarjem itd. NemSkutarji sami že skrbijo za svojo gospodarsko organizacijo. Le poglejmo v Ptuj sam 1 Osnovali so si vinorejsko zadrugo, ker uvidijo važnost zadrug. A v tej zadrugi je kakih 25 posilinemškib vinorejcev — a to je za nemškutarje, za gospodarsko organizacijo slovenskega kmeta pa nič. 0, saj jih ne rabimo. Sami se hočemo organizirati, čeravno je »kmečki list«! ? (kaka nesramnost) »Štajerc« proti temu, da bi se nam kedaj bolje godilo. Na gnoj ž njim — pa še tam bi škodil — torej proč s >Štajercem«! —ski.