UČENCI IMAJO SPET ŠOLO 18. oktobra 1974 leto X št. 40 (248) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Nedaleč vstran od stare šole, ki j6 je junijski potres popolnoma razmajal, stoji zdaj lepa mo dferna šola. Šola solidarnosti občanov velenjske občine Zibiki. Šola, ki jo je zgradilo več tisoč rok prebivalcev Šaleške doline. V nedeljo se jih je veliko izmed njih ponovno zbralo v Zibiki. Potem ko so fanfare označile začetek velikega trenutka: slovesno otvoritev novega hrama učenosti, so napolnili asfaltirano dvorišče pred šolo. Ko so videli presrečne obraze učencev, učiteljev, staršev... so bili tudi sami neizmerno srečni, da so pomagali napraviti enega izmed korakov iz zaostalosti Kozjanske- Veliko darilo občanov Šaleške doline SREČANJE AKTIVISTOV OF ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA Sprejeli delovni rogram j Ob občinskem prazniku so se IVelenju sešli tudi aktivisti pbbodilne fronte Šaleško-pislinjskega okrožja. Najprej so K Zbrali v restavracije TGO ■srenje, kjer jih je v imenu inici-BVnega odbora za organizacijo Iga srečanja pozdravil Janko Sva rt, nato pa so se udeležili še hrednje proslave ob letošnjem ■finskem prazniku na Titovem B). Na svečani seji, ki je bila bdtem, jim je skupščina obči-b Velenje podelila domicilno li- l V pozdravnem govoru je pred-Huk iniciativnega odbora ftnko Ževart izrekel zadovoljivo, ker so se aktivisti obeh do-Rj prvič po tolikih letih zbrali ■ skupnem tovariškem srečanju ■ da bodo odslej naprej po-■vno organizirano povezani v Kmicilni enoti. Z_tem je opozo-Kna vlogo aktivistov med NOV ■ dejal, da so prav oni največ fe>evali, da jc narodnoosvo-fedilno gibanje zelo hitro prera-hlo iz nacionalne v socialno relacijo in da so hkrati z ru-fcem starega ustvarjali novo Hsko oblast. Klani sprejeta ustava," je po-pril, „je zelo pomemben mej- ■ v boju za socialistično pre-pazbo, ki še dianes traja. Prav Ij za polno svcobodo in srečo petnega delovnega človeka Itiviste obvezujje še danes. Če |se zadovoljili samo s tem, da b bili le sotvoirci in soobliko-Bci preteklosti, ne pa tudi da-pijega in jutriišnjega dne, poti pač nismoi in ne bomo Mi izpolniti swojega dolga do ph tovarišev ssoborcev, ki so P>vali življenje za to, kar ima-b že danes in kcar moramo do-Ei še jutri. Bj> koncu svcojega govora je Bto Ževart^sezenami udeležen-iprvega srečanj,ja aktivistov Šape in Mislinjsike doline še z počim i nalogarmi. Med drugim Ho ustanovili pjosebne odbore, |bodo povezovfali aktiviste po-Bleznih območtij. Takoj ko bo-| primerno organizirani, bodo Kli pisati polittično zgodovino pB na njihoverm območju. Na Kanju so se tuudi obvezali, da Bodo čim boljlj aktivno vklju-pali v družberno-politično in Ktveno življennje v sredinah, k delajo in žživijo. Skupaj z P NOV pa bbodo še nadalje ■lagali reševati i morebitne pro-ftnc borcev in aaktivistov. Zibika, ena izmed krajevnih skupnosti v občini Šmaije pri Jelšah, je v nedeljo, 13. oktobra doživela velik dan. Pionirji iz Velenja Saša Piano, Bojan Voh in Matjaž Ograjenšek so skupaj s svojimi sovrstniki iz Zibike Maro Planinšek, Darkom Drametom in Nežiko Pevec simbolično prerezali trak in tako odprli novo štiriraz-redno poslopje, „Šolo solidarnosti občanov občine Velenje Zibiki". Tega velikega dogodka, ki je sad solidarnostne akcije delovnih ljudi in občanov velenjske občine, so se poleg velikega števila Velenjčanov in domačinov udeležili tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih—Atena, poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik . Franc Tavčar-Rok in delegacije nekaterih slovenskih občin ter predstavniki občine Banjaluka. Novo osnovno šolo v Zibiki so občani velenjske občine Zgradili v rekordnem času, saj sta od 3. avgusta, ko so prvič zavihali rokave in do podaritve zibiškim šolarjem, pretekla le dva meseca. V tem času so opravili več kot dvanajst tisoč udarniških ur, v akcijah pri njeni gradnji pa so združeno kot ena družina sodelovali vsi: od mladih, gospodinj delavcev in rudarjev do upokojencev. Še predno se je začelo slavje ob predaji nove šole, ki stoji nekaj sto metrov vstran od starega šolskega poslopja, katerega je junijski potres v celoti uničil, sta predsednika krajevne skupnosti Velenje center—levi breg in Zibike Bruno Trebičnik ter Ivan Pevec podpisala listino o sodelovanju in trajnem pobratenju. V njej so podčrtali, da bodo skupaj krepili medsebojno prijateljstvo in sodelovanje na temeljih bratstva in enotnosti, skovanih v narodno—osvobodilnem boju pod vodstvom zveze komunistov in tovariša Tita ter ■■■■■■■BIHHHI prenašali revolucionarne pridobitve na mlajšo generacijo. Prav tako so se obvezali, da bodo krepili solidarnost kot eno izmed temeljnih načel naše samoupravne socialistične skupnosti. V pestrem kulturnem programu so sodelovali pevci, recita-torji in godbeniki iz Velenja, del programa pa so izvedli tudi mladi iz Zibike, ki so na odru z velikimi črkami izpisali HVALA VELENJU. Kmečke žene iz Zibike pa so prikazale del svojega trdega življenja. Slavnostni govor je imel podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlado Zakošek. (Več o otvoritvi šole solidarnosti v Zibiki objavljamo še na 3. strani). Hvala vam tovariš predsednik! Hvala vam vsem . . . Besede nikakor niso hotele iz ust učenke 1. razreda Elvire Pezdevšek. Pa saj ni bilo treba. Njen vesel pogled najbolje kaže, kaj je čutila na hodniku že otvorjene šole, ko je izročila predsedniku velenjske občine Nestlu Žganku v znak zahvale za šolo solidarnosti knjigo Slovenija. ■■■■■■■■■■i ' __■ . _ ____ IZ SRBIJE SE VRAČAMO Z NEPOZABNIMI VTISI BRATJE SLOVENCI Karavana bratstva in enotnosti se )e vrnila z obiska v bratski republiki Srbiji - Povsod so nas ljudje prisrčno sprejeli Od Čuprije do Titovih Užic, v prijaznih vaseh Šumadije, so bili te dni v gosteh Slovenci, ki so se tjakaj pripeljali z vlakom bratstva in enotnosti. Med tisočimi udeleženci je bilo iz velenjske občine tudi 35 nekdanjih izgnancev, članov uradne delegacije in pevci Šaleškega okteta. Letošnji obisk Slovencev pri prijaznih in gostoljubnih ljudeh v Srbiji je bil pomembnejši od prejšnjih. V teh oktobrskih dneh proslavljajo v krajih, kjer so bili na obisku Slovenci, 30. obletnico osvoboditve. Zato so bili obiski in sprejemi povsod posvečeni temu pomembnemu dogodku. Slavnostne seje občinskih skupščin so bile v znamenju treh povojnih desetletij in so zato na njih pregledali povojno pot izgradnje posameznih občin in krajev. Nekaj nekdanjih izgnancev iz velenjske občine in 9 članov delegacije, v kateri, so bili predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij Franjo Kljun, Jože Veber, Marcel Medved, Stane Ravljen, Vlado Videmšek, Vlado Valenčak, Milan Štimac, Franjo Arlič in Ljuban Naraks, so bili v pobrateni občini Vrnjačka Banja. Drugi udeleženci vlaka bratstva in enotnosti iz občine Velenje pa so bili v Titovih Užicah, Kraljevu in Čupriji-. Veliko priljubljenost je doživel Šaleški oktet, ki je nastopil na koncertih v Gornjem Milanovcu, Vrnjački Banji in Trsteniku. Vlak bratstva in enotnosti so gostitelji pričakali že na Topčideru. Nato pa so vlak bratstva in etnot-nosti nadvse svečano pričakali s transparenti, zastavami in godbami v Čupriji, Stalaču, Kruševcu, Trsteniku, Vrnjački Banji in Kraljevu. Znova so se srečali stari prijatelji in znanci iz časov vojne in tudi oni, ki so znanstva skovali s pomočjo vlaka bratstva in enotnosti. Velenjčane so prisrčno in slovesno pričakali v Vrnjački Banji. Na velikem zborovanju, ki so ga pripravili gostitelji, je dobrodošlico zaželel predsednik občinske konference SZDL Dragan Jovanovič. Zbranim pa se je.za prisrčni sprejem zahvalil predsednik izvršnega sveta velenjske skupščine Franjo Kljun. Dejal je, da je tak sprejem lahko samo med brati. Letos so udeležencem vlaka bratstva in prijateljstva v pobrateni občini Vrnjačka Banja izkazovali posebno pozornost. Franjo Kljun je skupaj s predsednikoma ormožke in laške občine zakopal v Trsteniku temelje za novo avtobusno postajo. Prebivalci oddaljene gorske vasice Goč pa so bili izredno zadovoljni ko jer predsednik občinskega sindikalnega sveta iz Velenja Marcel Medved razbil petrolejko in vključil električni tok. I akrat je v njihovih samotnih domačijah prvič zasvetila električna luč. Izredno gostoljubnost pa so pokazali domačini v krajevni skupnosti Gračac. Predsednik te krajevne skupnosti Žarko Debeljakovič je Slovence seznami z njihovimi prizadevanji in napredkom, pionirji pa so priredili kulturni spored. Po ogledu kraja so pripravili veliko gostijo, kjer so se znova skovala nepozabna prijateljstva. Pri slovesu so se opravičevali, če ni bilo kaj v redu in povedali, da so nas sprejeli odprtih src. Vrnjačka Banja je bila osvobojena 13. oktobra pred tridesetimi leti. Letošnjo-slavnostno sejo občinske skupščine so zaradi tega posvetili temu dogodku. Slavko Jankovič, predsednik skupščine občine Vrnjačka Banja, je govoril o zadnjih bitkah na njihovem področju in o povojnih dosežkih. V Banji so zgradili mnoge hotele in gostišča ter dosegli, da je Vrnjačka Banja postala pomemben turistični in zdraviliški kraj. Na tej seji so bili številni gosti. Zlasti toplo so pozdravili Franca Leskoška Luko in Lidijo Šentjurc ter delegaciji iz Velenja in Ormoža. Oktobrsko plaketo, ki je največje priznanje v tej občini, so podelili tudi Nestlu Zganku in Jožetu Vebru iz Velenja. " * Vlak bratstva in enotnosti se je vrnil iz gostoljubne bratske Srbije. Gostje in gostitelji so se poslovili. Objemi, poljubi in stiski rok ter solze v očeh'... Slovenci smo povabili svoje gostitelje, da nas čez dve leti zagotovo obiščejo. Komentar tedna Rečemo lahko, da je enkrat za vselej žarišče jugoslovanskih gospodarskih zagat ocenjeno. Oceno je pred dnevi podalo predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Vendar predsedstvo ni ostalo samo pri umni razčlembi jugoslovanskega gospodarstva: oblikovalo je tudi take rešitve v sistemu, ki morajo omogočiti naglejše spreminjanje družbenih odnosov v skladu z ustavo in sklepi X. kongresa ZKJ Predsedstvo izhaja iz predpostavke, potrdila jo je praksa, da smo dosegli v minulem gospodarskem obdobju tudi uspehe, ki se kažejo v večji industrijski in kmetijski proizvodnji, v zvišani produktivnosti dela, v večjem dohodku, zaposlenosti in realnih osebnih dohodkov. Zaradi doseženih uspehov pa so še bolj vidni nekateri neuspehi, ki so pogojeni s prekomerno porabo in inflacijo. ODVEZA Predsedstvo opozarja, da na papirju napisani sklepi X. kongresa ZKJ še vedno prepočasi vstopajo v prakso. Zaostajanje uresničevanja ustave in sklepov kongresa so posebej močno vidna v notranji in zunanji trgovini, bankah, zavarovalnicah in drugih podobnih organizacijah. Prav tako lahko ugotovimo, da smo še vedno šibki, ko gre za združevanje dela. Še vedno smo priča združevanju dela in sredstev v okviru ožjih območij, republik in pokrajin ter vsiljevanju egoističnih tendenc, da bi ohranjali poprej pridobljene privilegije v gospodarskem sistemu in ekonomski politiki. Od tod izvira tudi nevarnost ekonomskega hegemonizma, ki se lahko uveljavi tudi znotraj jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti. Zaradi ne preveč rožnatega položaja jugoslovanskega gospodarstva so se v tujini že slišali glasovi, češ, da je vzrok za stisko našega gospodarjenja nova ustava, ki da je vse preveč utopistična - torej nerealna. V bistvu pa je res prav nasprotno. Nedosledno uresničevanje ustavnih načel vodi v brezizhoden gospodarski labirint. Če smo se pred meseci plebiscitarno izrekli za novo ustavo, je sedaj čas, da svojo formalno pripravljenost uresničimo tudi v običajnem delovnem dnevu. Zato predsedstvo CK ZKJ naroča vsem komunistom in pristojnim organom ter organizacijam, da nemudoma razčlenijo vse slabosti našega gospodarjenja in da hkrati iščejo rešitve v doslednejšem uveljavljanju ustavnih načel in kongresnih sklepov. Odločno pa se je treba upreti tudi poskusom, da bi vzroke za lastno nedelavnost in neodgovornost valili drug na drugega. Vsako še tako drobno delo je pomembno, ko ga vgrajujemo v realni koncept našega gospodarjenja. Cilj je jasen: gre za oblikovanje boljšega življenja delovnega človeka in občana. Oba pa si lahko pridobita „pravico" do boljšega življenja le s trdim delom in spoznanjem, da ni nihče odvezan odgovornosti, ko gre za to, da bi bila naša gospodarska bilanca v bodoče boljša. MILAN MEDEN ZADNJE DNI PO SVETU • •• B ■ i (Neo)klerikalizem V političnem besednjaku nemalokrat uporabljamo pojem (neo)kle-rikalizem. Pri tem kaže takoj povedati, da boja proti klerikalizmu seveda ne narekujejo le ideološki pogledi Zveze komunistov na religijo, marveč nuja utrjevati in razvijati družbeno vlogo človeka v pogojih socialističnega samoupravljanja. To je sestavni del boja, ki ga vodijo vse organizirane socialistične sile proti oviram, ki onemogočajo človeku neposredno odločanje v družbenih zadevah. Ne da bi hoteli delati problem zaradi problema, naj samo opozorimo, da izrazito klerikalno dejavnost na Slovenskem vse predobro poznamo iz naše polpretekle zgodovine, vemo pa tudi, da je bil njen cilj „prežeti vse človekovo ravnanje in hotenje z evangelijskim duhom". Vemo tudi, kakšen je bil rezultat tega „prežemanja": katoliška cerkev na Slovenskem se je - gledano s stališča zgodovine -odločala napačno in v nasprotju z interesi slovenskega življa. Od tod izvira tudi družbena občutljivost, ko danes ocenjujemo nekatera določna ravnanja (predvsem) rimsko-katoliške verske skupnosti. Res, najvišji predstavniki RKC na Slovenskem neprestano poudarjajo, da - na primer - z najrazličnejšimi oblikami necerkvene dejavnosti cerkev ne želi in ne more nadaljevati tradicijo „katoliške akcije" in da je popolnoma razbila mostove, ki so jo vezali na minulost. Toda na te besede mečejo čudne sence dogodki iz dnevne prakse. Kako bi sicer obrazložili dejstvo, daje komisija za družbeni nadzor v uredništvu verskega časnika „Druzina" našla tudi večje število emigrantske literature? Besede morajo vedno temeljiti na dejanjih .. . . V našem primeru temu ni tako. Teh primerov pa je še mnogo. Nedvomno pomeni zato v boju proti neoklerikalizmu važno stvar takojšnje in odločno reagiranje na vsak pojav, ki sili v politizacijo cerkve. Na te zadeve moramo reagirati povsod, v krajevnem okolišu in občini, seveda v skladu z obsegom pojava. Nikakor ne smemo dopuščati, da se za odprta vprašanja čakajo rešitve le pri verskih komisijah. Politična stališča do omenjenih pojavov moramo zavzeti javno in predvsem v organizacijah Socialistične zveze. Samo s takim načinom dela lahko odločno in določno zavrnemo tudi nekatere glasove, češ, da gre pri nas v sedanjem obdobju za politični pritisk na RKC. Odločno je treba povedati, da cilj naše borbe proti politični zlorabi verskih čustev ni nobeno sakralno omejevanje cerkve ali vere. Zagotoviti moramo vsem državljanom svobodno izpovedovanje vere, zagotoviti, da verska čustva ne bodo za nikogar ovira, da sodeluje v socialistični izgradnji. Ta načela naša praksa tudi potrjuje. Paziti pa moramo tudi na to, da ne bi istovetili klerikalne pojave s cerkvijo nasploh in religioznostjo vernikov. / KONEC • PALESTINCI POVABLJENI V GENERALNO SKUPŠČINO Ob koncu najnovejše bliž-njevzhodne turneje ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissingerja je prišla z newyorške Vzhodne reke razveseljiva novica za vse tiste, ki pozorno spremljajo pravičen boj za uveljavitev nacionalnih pravic palestinskega naroda: Generalna skupščina Združenih narodov je z velikansko večino glasov sprejela sklep, naj pridejo predstavniki Palestincev v generalno skupščino in pred najširšim avditorijem svetovne organizacije razložijo svoja stališča inn poglede na bližnjevzhodno krizo. To je vsekakor doslej največje mednarodno priznanje, kar jih je uspelo dobiti Palestincem in čeprav bi bilo preveč optimistično govoriti o tem, da je sedaj dokončna rešitev palestinske stvari že na dlani, pomeni to glasovanje vendarle izjemen uspeh. Sama Kissingerjeva turneja je prav tam tako korak (čeprav ne velik) naprej k iskanju dokončnega in trajnega miru na tem občutljivem delu sveta. Kissinger je namreč po vseh znamenjih sodeč uspel povezati nekatere pretrgane niti in znova napeljati dialog med Arabci in Izraelci, to je obet, ne sicer velik, toda obet vendarle. Ostalo je seveda še odprto, kdo bo govoril v imenu Palestincev na ženevski konferenci, na kateri naj bi dosegli temeljno soglasje o dokončni rešitvi bližnje-vzhodne krize. Ali bodo to Jordanci, ki jih vodi kralj Hussein, ali ena izmed (najverjetneje pa Arafatova) palestinskih organizacij? Odgovor je še vedno neznan, zapleta pa ga med drugim tudi dejstvo, da tudi v vrstah Palestincev samih ni čisto jasnih stališč o tem. Pred mesecem dni je namreč ena izmed treh najpomembnejših palestinskih osvobodilnih organizacij javno izjavila, da ne prizna Jaserja Arafata za vodjo vseh Palestincev. Toda kljub temu in tudi kljub nekaterim drugim ovi- ram je vendarle mogoče ocenjevati nekatere poteze na Bližnjem vzhodu kot vsaj rahlo vzpodbudne. Še zlasti je pri tem pomembno, da, vsaj za zdaj, topovi molčijo; če ne bi, bi to stvari samo še dodatno zapletalo. • ZMAGA LABURISTOV V Veliki Britaniji so bile medtem parlamentarne volitve, ki pa so prinesle kaj malo novega. Zmagali so sicer laburisti (ki so bili na oblasti tudi pred tem), toda po splošni sodbi se bo morala tudi nova vlada (Wilson je izjavil, da bo obdržal vse svoje stare ministre) ukvarjati s starimi problemi. Ti zadevajo predvsem težak gospodarski položaj Velike Britanije, ki jo pestijo inflacijske in druge zagate. Na stari celini so zmago la-buristov sprejeli z mešanimi občutki, kajti Evropska gospodarska skupnost se predvsem boji, da bo hotela Velika Britanija zahtevati nove pogoje za vstop v deveterico. To bi seveda pomenilo za evropsko gospodarsko skupnost nova finančna bremena, ki jih v tem trenutku na stari celini nihče noče. Prav zaradi tega utegnejo nadaljnji koraki Wilsonove vlade vzbuditi močno reakcijo v krogih evropske gospodarske skupnosti — s tem pa tudi večjo napetost. • ETIOPIJA: KAM IN KAKO Položaj v Etiopiji se je medtem vsaj navidezno umiril, pa čeprav mnogi pomembni odgovori na nič manj pomembna vprašanja še niso znani. Nihče ne ve čisto natanko kako izpeljati reforme, brez katerih bo Etiopija še nadalje ostala i temi zaostalosti. Cesarja sicer ni več, toda ostale so vse negativne posle« dice dolgoletne zaostale politike. Vprašanje: kam in kako, ostaja zato še vedno aktualno kljub zmagi naprednejših sil. Vojska je v zadnjih dneh uspela umiriti položaj v deželi — toda ali je to trajen in obetaven mir, ali pa samo začasno premirje, je še težko povedati. 8 ■ ■ ■ 8 8 POGODBA - V Dubrovniku so podpisali pogodbo o kreditiranju naše prve jedrske elektrarne v Krškem. Za gradnjo jedrske elektrarne in pridruženih plinskih elektrarn Retovec in Trbovlje, kakor tudi za rudnik urana Žirovski vrh, bodo porabili 518 milijonov dinarjev, odobren pa je kredit v višini 204 milijonov dinarjev. Prva naša jedrska elektrarna bo dajala na leto več kot 4 milijarde kilovatnili ur električne energije, obe plinski elektrarni pa bosta občutno ublažili primanjkljaj električne energije na Hrvatskem in v Sloveniji, saj bosta začeli obratovati že konec prihodnjega leta. PRIZNANJE - Francoski senator Maurice Schuman kot častni predsednik in Gisele Rutman kot predsednica mednarodnega inštituta za mednarodno promocijo in prestiž iz Ženeve sta izročila združenemu podjetju Iskra mednarodno nagrado, ki jo ta ugledna svetovna organizacija vsako leto podeljuje za uspešno delovanje na področju industrije, obenem s svojimi nagradami na humanitarnem, kulturnem in znanstvenem področju. GRIPA - Računajo, da bo letošnjo zimo prišlo v naših krajih do epidemije gri- pe, na kar med drugimi opozarja letošnja epidemija te bolezni, ki jo na južni polobli in na Daljnem vzhodu povzroča virus A. Prejšnjo zimo je bilo pri nas le malo bolnikov z gripo, tako da večina prebivalstva ni naravno odporna proti tej bolezni. Takšnega mnenja je direktor inštituta za imunologijo in virusologijo v Beogradu dr. Ljubimko Stojkovič. Čeprav je virus gripe, ki so ga izolirali že leta 1953, dobro proučen, za zdaj še ni učinkovitega zdravila. Pravijo, da ta virus povzroča predvsem obolenje ljudi, ki so starejši od 60 let ali pa kronični bolniki, predvsem tisti, ki bolehajo na srcu in pljučih. GRADNJE - Obseg del v gradbeništvu (najpomembnejšem pokazatelju skupne investicijske dejavnosti v državi) je bil v obdobju januar-avgust letos za 6 odstotkov večji kot v istih mesecih lani. Vrednost opravljenih gradbenih del kaže seveda precej večjo rast, kar je pripisati dejstvu, da so se cene materiala v gradbeništvu povečale za 28 odstotkov v primerjavi s prvimi osmimi meseci lani. Po najnovejših podatkih zveznega zavoda za statistiko je bila vrednost opravljenih gradbenih del do konca avgusta letos 25,5 milijard dinarjev, kar je celo za 25 odstotkov več kot v ...IN DOMOVINI istem obdobju lani. V vseh naših republikah, razen v Črni gori in Makedoniji, se j.e letos gradilo več kot lani. Obseg gradbenih del nad jugoslovanskim poprečjem so zabeležili v Sloveniji in ožjem področju Srbije (9 odstotkov) ter na Kosovu (35 odstotkov). BOLNIŠNICA - Mariborska bolnišnica, objekt v katerem se zdravi letno 100 tisoč bolnikov iz vse Slovenije, dobiva nove razsežnosti. Ondan so položili temeljni kamen za gradnjo m e dicinsko -funkcionalnega trakta, ki bo povezan s stolpnico, kjer že čaka 480 postelj. Računajo, da bodo že prihodnjo jesen sprejeli v nove zdravstvene prostore prve bolnike. V medicinskem traktu, ki bo veljal 59 milijonov dinarjev, bo v prvi fazi zgrajen sprejemni center, septična operacijska dvorana, oddelek za intenzivno nego in prostori za energetiko. V drugem delu izgradnje nove mariborske bolnišnice pa bodo uredili še 10 operacijskih dvoran, fi-zioterapijo, laboratorij, transfuzijsko in rentgensko postajo in ambulantni blok. STANOVANJA - V č od leta 1975 do leta 1979 za stanovanja funkcionaij in delavcev federacije p bovali vsega skupaj 240 jonov dinarjev. Zvezi vršni svet je zato predi skupščini SFRJ osnutek kona o zagotovitvi teh s: stev. Po tem zakonu naj nekaj več kot 200 milijonoi dinarjev porabili za 480 vih stanovanj, preostali nar pa za to, da bi dogradi stanovanja, ki so že v grad nji. Gradbene pogodbe sklepali tako, da bi predračunska vrednost 65' dinarjev za kvadratni me stanovanjske površine, dei za to pa bi dobili iz zvezne proračuna. Iz sedanjega novanjskega sklada, ki imajo na voljo zvezni organ ni mogoče zgraditi vseh trebnih stanovanj. PRESKRBA - Letos imeli zelo dobro žetev in pit dober pridelek drugih kmetiji kultur ter precej povečano j izvodnjo mesa. Povečana ] vodnja in rezerve hrane on čajo napoved: tudi v priha mesecih bodo mesta dobro z žena z vsemi glavnimi hrambenimi proizvodi, je i direktor zvezne direkcije : zerve prehrambenih proizvod« Milojko Veljovič. bil liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ...........................lili..........................III......milili......i..............................................II........................................................................................................................................................................... Aktuclno »Da« za kongresne dokumente Priprave na VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije in na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije so močno razgibale delo tudi vseh sindikalnih organizacij v občini Velenje. Delovni Ijijdje iz Šaleške doline so že med dosedanjo javno razpravo izrekli svoj „da" za statutarni dogovor o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov v Socialistični republiki Sloveniji ter sprejeli osnutke sklepov VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in poročila republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za VIII. kongres. O gradivu za VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije in na VII. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije so pred dnevi razpravljali tudi na sejah občinskih sindikalnih konferenc ter odbora gradbenih delavcev ter pri tem opozorili na prenekateri žgoči problem in prihodnjo nalogo sindikatov. Razpravljale! so zlasti še poudarili, da bosta morala slovenski in jugo- slovanski kongres Zveze sindikatov nameniti večjo pozornost gospodarskim gibanjem. Dogovoriti se moramo namreč, kako bomo kar najbolj učinkovito zmanjšali inflacijo ter katere ukrepe moramo sprejeti, da bomo izboljšali plačilno sposobnost našega gospodarstva. Poudarjeno je bilo, da morajo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela izdelati stabilizacijske in protiinflacijske programe. Na vseh ravneh in v vseh sredinah pa je treba resnično okrepiti odgovornost, tako za delo na delovnih mestih kot za samoupravno in družbeno politično delo. Ker je nadaljnji razvoj gospodarstva zagofovo odvisen od strokovno usposobljenih delavcev bo treba nameniti večjo pozornost kadrovski politiki. Vprašanje pa je, kako to nalogo uveljaviti, saj je poklicno usmerjanje zanemarjeno, da v občini še zdaj ni sklenjen dogovor o štipendijski politiki itd. Poudarjena pa je bila hkrati potreba po okrepitvi izobraževanja tudi sindikalnih delavcev, pri čemer bi morali s stalnimi oblikami izobraževanja in usposabljanja zagotoviti tudi uspešnejše delo osnovnih organizacij sindikata. Predlogi sklepov za bližnji delovni dogovor slovenskih sindikatov poudarjajo tudi pomen zborov delovnih ljudi. Ob tem pa se poraja, kot menijo v Velenju, več vprašanj, posebej"še v zvezi s sklici zborov. Načelno je sicer vse rešeno. Praksa pa kaže drugače; če sklicujejo v temeljnih organizacijah združenega dela sestanke delovnih ljudi med delovnim časom, „trpi ' proizvodnja, če pa jih sklicujejo izven delovnega časa, pa je udeležba slabša, tudi iz objektivnih razlogov (vozači). Zato bi kazalo pospešiti ustanavljanje samoupravnih jeder oziroma sindikalnih skupin, v okviru katerih bi tekla razprava o vseh pomen vprašanjih. Nasploh pa je bilo med dosedanjo p« kongresno razpravo poudarjeno, da bi morali r" niti obveščanju večjo pozornost, kot smo jo na li doslej. Dosedanje razprave o gradivu in dokumentih! VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije so sc dotll nile še nekaterih vprašanj v zvezi z dogovarjanje«« delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o stanovanj* izgradnji, nagrajevanju po delu, celodnevnem bivanj« otrok v šoli in še o nekaterih drugih vprašanjih. MjP pravljalci pa so se zavzeli tudi za odpravo nocnfll dela žena. Kar zadeva „življenjski minimum", o M terem govore kongresni dokumenti, in ki najbi zago-l tavljal socialno varnost delavcev, pa bi morali zcM hitro ugotoviti realni življenjski minimum in le-t$" tudi resnično upoštevati. Illll $ V ZIBIKI STOJ! MODERNA OSNOVNA ŠOLA - DARILO OBČANOV VELENJSKE OBČINE iinke iz Zibike so na oder prinesle nekaj podob iz kmečkega ■ velenjske posebne šole so prinesli v Zibiko velik paket, in prtičke za zibiške pionirje, ki so jih napravili sami. ■ Slavnostne otvoritve nove šole v Zibiki so se udeležili tudi predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena, predsednik republiškega koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa na Kozjanskem Boris Mikož in generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok. vse tiste akcije in sistemske rešitve, ki so usmerjene k hitrejši vzpostavitvi ravnotežja med razvitimi in manj razvitimi območji- Danes izročamo vsem otrokom in krajanom Zibike novo šolo. To je vaš praznik prepričani pa smo, daje to tudi mejnik, ko se bo ta prelepa dolina začela vse bolj odpirati k širši slovenski skupnosti, z večjimi možnostmi kulturnega, socialnega in gospodarskega deleža za obči napredek naše samoupravne socialistične skupnosti. Zato nove šole ne sprejmite kot darilo, ker živite na nerazvitem območju, ampak kot skromno od-dolžitev tej zemlji, in ljudem, ki so med NOV dajali zavetje tisočerim borcem, ki so z zadnjim prgiščem ajdove moke izražali svojo predanost borbi in veri v svobodo; ki so tudi v najtežjih povojnih letih delili svoj znoj z delavcem v tovarni in rudarjem v premogovniku, da je lahko bolje delal in živel." Svoj slavnostni govor je podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje sklenil z željo naj postane Zibika simbol slovenske solidarnosti. plemenita akcija velenja Po slavnostnem govoru podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Vlada Zakoška je spregovoril tudi predsednik občine Šmarje pri ■ slavnostno cotvoritvijo šole sta predsednika krajevne skupnosti Wje center- levi breg Bruno Trebičnik in Zibike Ivan Pevec pisala listino 1 n U 14 S 15 16 i? 18 19 20 •• 21 2l| 24 25 . I 26 FELJTON Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28 In javnost je zahtevala natanko tisto, kar so želeli Nemci! Zahtevali so, naj se del Velike flote premesti iz Scapa Flowa v neko južno pristanišče, odkoder bodo ladje lahko zaščitile obalo. Admiral Jellicoe se je na vse pretege branil, ker je vedel, daje to prav tisto, kar hočejo Nemci. Uspelo mu je prepričati Admiraliteto, da ima prav. Nemci, ki "h je opogumil prvi uspeh, so kasneje uprizorili še nekaj podobnih napadov. Imeli so neverjetno-srečo, kajti Velika flota, ki je sicer ves čas križarila po Severnem morju, jih je nekajkrat zagrešila samo za las. Toda nemški napadi so naposled razbesneli angleško javnost do take mere, da Admiraliteta ni mogla več zagovarjati svojega (natančneje rečeno: Jellicoevega) stališča. Ukazali so. naj se del Velike flote premesti na jug. Tako je admiral Jellcoe, čeprav nerad, poslal skupino težkih križark iz oporišča Scapa Flow na jug. Kri-žarkam je poveljeval admiral Sir David Beatty. Kariera admirala Bea'ttyja je bila tako nenavadna, hitra in uspešna, da je zasenčila vse, kar se je dotlej podobnega zgodilo v stoletni angleški mornarici. Zaradi svojih sposobnosti, nekaj pa tudi zaradi povsem izjemnih slučajnosti, je postal admiral že pri osemintri-desetih letih - drugi najmlajši admiral v vsej angleški pomorski zgodovini. Prekašal ga je samo Nelson, ki je dosegel ta čin v istem letu življenja, vendar nekaj mesecev prej. Vendar pa so mnogi dvomili, da jc Beatty tudi v resnici tako sposoben, kot to kažejo priznanja, ki jih je bil deležen. Nobenega dvoma ni, da je bil neverjetno hraber in odločen, vse več pa je dokazov, da ni imel potrebnih kvalitet za poveljevanje velikim skupinam ladij. Beatty sc je izkazal (in to mu je tudi prineslo slavo ter ugled) predvsem pri manjših akcijah. Akcijah, izvedenih v komandoskem stilu - kot na primer tedaj, ko je zatrl znano Boksarsko vstajo na Kitajskem ali pa pred tem, ko jc tako uspešno nastopil z rečno flotiljo na Nilu v boju z Mahdijem in njegovimi derviši. Bitka, ki je pretresla svet Toda zgodovino lahko za nazaj samo pišemo, v trenutku, ko se poraja, pa smo brez moči. Dandanašnji je veliko takih, ki menijo, da Beatty ni bil dorasel svojemu položaju in mu ne bi smeli zaupati težkih križark, ki jih je odpeljal iz Scapa Foowa. Ampak to se je zgodilo. nemci se odloČijo za napad Nemci, ki so zvedeli za odcepitev dela angleškega ladjevja in njegovo premestitev na jug, so skleniji, da z manjšimi silami napadejo angleško obalo in tako zvabijo del ladjevja na morje. Vedeli so, da bodo Angleži takoj pohiteli na pomoč napadenem kraju: zato so sklenili, da bodo napad izvedle le hitre lahke križarke, ki jih bodo zunaj, izven dosega obalnih opazovalcev, spremljale težke križarke in bojne ladje. Brž, ko se bodo angleške ladje (tisti del Velike flote, ki so ga premestili na jug) zapodile proti šibkim napadalcem, naj bi stopila v akcijo glavnina nemškega ladjeVja in presenetila sovražnika. Tako bi se srečalo celo nemško ladjevje in samo del Velike flote. V tem spopadu, so menili Nemci, pa moramo zmagati. Malone istočasno pa so tudi Angleži pripravili načrt, ki naj bi jim vendarle omogočil spopad z nemškim Visokomorskim ladjevjem. V bistvu so se odločili za isto taktiko kot njihovi nasprotniki. Kanili so poslati šibke sile proti nemški obali, ki naj bi jih v primerni oddaljenosti spremljala glavnina bojnih ladij in težkih križark. Nemci, ki so se vse dotlej ogibali boja in odkritega spopada med flotama, so mislili Angleži, bodo kot jastrebi planili na lahke angleške ladje. Tedaj pa se bo izza obzorja pognala nanje mogočna Velika flota in jih prisilila k spopadu. In jasno je, da moramo v tem spopadu zmagati, so modrovali Angleži. Tako sta se v drugi polovici maja leta 1916 na obeh koncih Severnega morja pripravljala, da izplujeta na morje - in ne da bi natanKo vedela orug za drugega -oba nasprotnika. Oder za veliko dramo, ki se bo imenovala Bitka pi| Jutlandu, je bil postavljen. VELIKA FLOTA JE ODPLULA Na admiralski ladji Velike flote, bojni ladji „Iron| Duke", je bilo živahno. Častniki so se sklanjali nad I zemljevide in preverjali, če je vse pripravljeno za po I hod. Bil je 30. maj. | Točno po predvidenem načrtu naj bi se v rani zoni 2. junija pojavile v ožini med Švedsko in Dansko angle-l ške lahke bojne ladje - dve eskadri lahkih križark, ki I bi jih spremljal oddelek težjih ladij. To naj bi bila vabi J za katero bi morali prijeti Nemci. Zadaj, varno skrite,I pa bi čakale udarne sile, glavnina angleškega ladjevja! I Malone do ure natanko ob istem času je bilo tako I živahno tudi na nemških bojnih ladjah, zasidranih 11 domačih pristaniščih. Tudi tod so potekale zadnje pri-1 prave za dviganje sidra. Potem je glavno nemško mornariško poveljstt poslalo ob 15.40 uri, 30. maja 1916, odločilno p< velje, šifrirano geslo 31 Gg 2490, kar je pomenik Začnite izvajati najstrožje zaupna navodila 2490 ml dan 31. maja. I To je bilo povelje, ki je spravilo v gibanje i00 ladij,■ na katerih je bilo 45.000 mož. Nekaj ur kasneje se bol to ladjevje povsem neprostovoljno spoprijelo s 141 ladjami in 60.000 možmi angleške Velike flote. ■ ANGLEŽI PRESTREŽEJO POVELJE Angleška prisluškovalna služba je pri priči presti * šifrirano povelje, ki ga je mornariško poveljstvo po: vsem nemškim ladjam. Čeprav niso uspeli razvozi kaj pomenijo šifre, je bilo očitno, da se pripravlja« kaj velikega. Prisluškovalna služba je namreč ugotor daje sprejem povelja potrdilo neobičajno velikolai NAS 9 IZ OBČIN SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OB • NAPREDEK PRI REŠEVANJU STANOVANJSKIH PROBLEMOV TUDI V OBČINI SLOVENJ GRADEC: Letos 89 novih družbenih najemnih stanovanj Slovenj Gradec zagotovo sodi med tiste občine na Slovenskem, kjer so dosegli v zadnjem letu dni in pol, po uveljavljanju nove politike na področju stanovanjskega gospodarstva, pomemben napredek. Da je temu resnično tako, kar najbolj zgovorno dokazuje naslednji podatek: v poprečju so v zadnjem razdobju zgradili v 2 letih skupaj po 25 družbenih najemnih stanovanj. Letos pa bodo v Mislinjski dolini zgradili 89 družbenih najemnih stanovanj; 16 stanovanj v Mislinji je že vseljenih, 73 stanovanj v novem naselju ob Celjski cesti pa bo dograjenih do praznika Republike - 29. novembra. Ob ustanovitvi občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada so se v Mislinjski dolini dogovorili, da bodo vsi, ki vplačujejo prispevek za stanovanjsko izgradnjo, namenili 30 % tega prispevka za solidarnostni stanovanjski sklad. Takšna odločitev se je pokazala kot zelo primerna, saj bo mogoče zdaj tudi v Mislinjski dolini pospešeno reševati vse pereče stanovanjske probleme tudi tistih kategorij občanov, ki jih dosedaj ni skorajda nihče reševal. Letos bo solidarnostni stanovanjski sklad pridobil skupaj 35 stanovanj, in sicer 2 v Mislinji ter 33 v Slovenj Gradcu. V Slovenj Gradcu so lani in letos angažirali za gradnjo družbenih najemnih stanovanj vsa sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada in pretežni del PO KOROŠKI POZIV DELOVNIM LJUDEM KOROŠKE Medobčinski svet Socialistične zveze delovnih ljudi za Koroško in Medobčinski svet Zveze sindikatov za Koroško sta naslovila na vse delovne ljudi v občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec poseben proglas. Pozvala sta jih, da tudi na Koroškem ponovijo julijsko solidarnostno akcijo. Tako naj bi vsi zaposleni v Dravski, Mežiški in Mislinjski dolini tudi v oktobru prispevali za pomoč po potresu prizadetemu Kozjanskemu enodnevni zaslužek ali 3,5 % od mesečnega osebnega dohodka. S tem bodo, kot je poudarjeno v proglasu, kot že mnogokrat doslej izpričali pripravljenost pomagati človeku v nesreči. Medobčinski svet Socialistične zveze delovrjih ljudi za Koroško in Medobčinski svet Zveze sindikatov za Koroško sta predlagala delovnim ljudem na Koroškem, da bi opravili drugi solidarnostni delavnik za Kozjansko to soboto, 19. oktobra, zaslužek pa nakazali na žiro račun koordinacijskega odbora za pomoč Kozjanskemu v občini. Z zbranimi denarjem bodo koroške občine pomagale pri reševanju potresnih posledic v krajevni skupr>/Xjti Lesično v občini Šmarje pri Jelšah. SLAVJTE NA RAVNAH NA KOROŠKEM IN NA NAVR-ŠKEM VRHU 12. oktobra 1943. leta je bil na Navrškem vrhu nad Ravnami na Koroškem ustanovljen odbor Osvobodilne fronte za Guštanj. V spomin na ta pomemben dogodek iz časov ljudske revolucije slavijo prebivalci središča Mežiške doline, Raven na Koroškem, že vrsto let svoj krajevni praznik. Tudi letos so pripravili na čast krajevnemu prazniku več prireditev. Osrednje slovesnosti so bile zadnjo nedeljo, 13. oktobra. Najprej je bil po ravenskih ulicah sprevod teritorialnih enot, civilne zaščite, gasilcev, športnikov, mladine in članov drugih društev. Zatem pa je bilo na Navrškem vrhu že tradicionalno zborovanje in srečanje borcev, delovnih ljudi in mladine, na katerem je govoril diplomirani inženir Mitja Šipek. Več kot 1.500 udeležencev zborovanja je najostreje obsodilo zadnje pritiske na slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem, posebej pa še odločitev o njenem preštetju. V protestno pismo, ki so ga naslovili na avstrijski generalni konzulat v Ljubljani, so zapisali izraze ogorčenja vseh občanov, delovnih ljudi in borcev iz Raven na Koroškem, spričo vse večjih pritiskov na našo narodnostno skupnost, zaradi odločitve o njenem popisu in nasploh zaradi neizpolnjevanja določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. - KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK V OBClNI DRAVOGRAD ? V občini Dravograd so se pred dvema letoma občani odločili za uvedbo več krajevnih samoprispevkov. Prebivalci Črneč in Libelič so se odločili za zbiranje denarja za rekonstrukcijo in modernizacijo ceste Meža-Libeliče. Občani z območja šolskega okoliša ,.Neznani talci" Dravograd zbirajo denar za postavitev telovadnice, pri osnovni šoli ter za izgradnjo nove vzgojno varstvene ustanove. V Šentjanžu pa so se občani odločili za zbiranje sredstev s krajevnim samoprispevkom za dograditev poslopja za potrebe popolne osemletke. Do konca avgusta so zbrali prebivalci Črneč in Libelič skupaj 381.000 dinarjev krajevnega samoprispevka, Dravograjčani 1,195.000 dinarjev in občani Šentjan ža 322.000 dinarjev krajevnega samoprispevka. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE vabi k sodelovanju z možnostjo takojšnje zaposlitve 1.GRADBIENIKE IN ARHITEKTE za delo ina področju gradbenih in urbanističnih zadev ter inšpekcijjskih služb 2. PRAVNIE IN UPRAVNE DELAVCE TER EKONOMISTE za delo na področju ugotavljanja izvora premoženja, financ, daivčnih in drugih upravnih zadev 3. ADMINIISTRATORKE s končamo 2 ali 4 letno administrativno šolo (znanje strojepisja pireizkušamo!) Vse, ki izp«olnjujejo pogoje in bi želeli postati naši sodelavci, vabimo, da i nam pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi v roku 10 dnii od te objave. Interesentoom pod 1. in 2., ki izpolnjujejo vse pogoje za zasedbo ustreeznega delovnega mesta, zagotavljamo takojšnjo rešitev stanaovanjskega vprašanja. združenih sredstev. Temeljne organizacije združenega dela in drugi plačniki stanovanjskega prispevka pa združujejo 20 % tega prispevka, tako zbrana sredstva pa namenjajo v obliki posojil za gradnjo družbenih najemnih stanovanj in komunalno opremo zemljišč. Seveda pa kljub prizadevanjem v kratkem času ni mogoče rešiti vseh problemov. Drugo leto morajo zgraditi okrog 100 do 150 družbenih najemnih stanovanj, večjo pozornost pa bodo morali nameniti tudi vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda. Organi samoupravne stanovanjske skupnosti predlagajo, da bi z novim letom 1975 v Mislinjski dolini zvišali prispevek za stanovanjsko izgradnjo od sedanjih 6 % na 9 % od osebnih dohodkov. Predlog so že podprla vodstva družbeno političnih organizacij in delegati osnovnih organizacij, sindikata, ki so se zbrali na zadnji predkongresni konferenci Zveze sindikatov občine Slovenj Gradec. Če bo predlog sprejet bi v prihodnje namenjali 1 % stanovanjskega prispevka tudi za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda. Doslej je bilo na leto na voljo za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda le okrog 250.000 dinarjev, če pa bo sprejeto predlagano zvišanje stanovanjskega prispevka, pa bi bilo na voljo za investicijsko vzdrževanje okrog 2 do 2,5 milijona dinarjev. Tako bi najpozneje v 3 letih obnovili celotni obstoječi stanovanjski fond v družbenem sektorju v Mislinjski dolini. V Slovenj Gradcu so prepričani, da bodo zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini sprejeli predlog za zvišanje stopnje stanovanjskega prispevka, saj čaka na stanovanja okrog 500 občanov, samo na samoupravni stanovanjski skupnosti pa imajo okrog 250 prošenj za stanovanja. Obnova obstoječega stanovanjskega fonda pa je prav tako neodložljiva naloga. KONSTITUIRANJE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI SLOVENJ GRADEC: Novi organi Potem, ko je bil podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi samotrpravne stanovanjske skupnosti v občini Slovenj Gradec, sc je ta samoupravna interesna skupnost tudi že oblikovala na osnovi načel nove ustave ter izvolila organe. Skupščina šteje 41 članov, predseduje pa ji Ludvik Maznik, njegov namestnik pa je dr. Tone Ravnikar. Izvršilnemu odboru predseduje Erika Špeglič, poravnalnemu svetu Joža Hodnik, organu samoupravnega delavskega nadzora pa Nada Pogorevčnik. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenj Gradec ima tudi 6 komisij, in sicer za pripravo osnutkov samoupravnih aktov (predsednik Mirko Kramljak), za programiranje, spremljanje izvedbe programov in izdelavo predlogov k programom, pomembnih za stanovanjsko gospodarstvo (Mladen Mrmolja), za oddeljevanje posojil in reševanje vlog za premi-ranje namenskega varčevanja (Tine Knez), za dodeljevanje stanovanj (Franček Vaupot), za reševanje vlog nosilcev stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine (Vida Vožič) in za reševanje stanovanjskih vprašanj članov Zveze združenj borcev NOV (Ludvik Pušnik). Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Slovenj Gradec delujejo tri samoupravne enote, ki so pravne osebe in ki so se tudi že konstituirale. Tako delajo samoupravna enota za graditev stanovanj (predsednik Angelca Vrbnjak), samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Jurij Šumečnik) in samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom (Ivan Majcen). ( • KULTURA # KULTURA # KULTURA » KULTURA # KULTURA ♦ ) • OB RAZSTAVI ALOJZA ZAVOLOVŠKA Motivno prepričljiva dela V času, ko se težiščno polje likovne umetnosti nagiba čedalje bolj na nove modernizme in eksperimentalna sporočila, je akademski slikar Alojz Zavolovšek ostal v svojih delih zvest realistični viziji in predvsem dojemanju krajine. Na pričujoči razstavi, ki je prirejena v počastitev občinskega praznika Velenje, se je predstavil s 30 olji in akvareli iz obdobja zadnjih treh let. Kljub obremenitvam na področju pedagoškega dela na osnovni šoli in gimnaziji, se zelo intenzivno ukvarja s slikarstvom, kar pričajo študije in dela v ateljeju, na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Beogradu, Mariboru, Ljubljani, Splitu, Rogaški Slatini, Voitsbergu, Celovcu in drugod, sodeloval pa je tudi aktivno na slikarskih kolonijah v Izlakah, na Ravnah, v Slovenj Gradcu in Piranu (Ex tempore). Zavolovškova dela so predvsem motivno prepričljiva, saj upodablja svet okoli sebe, zlasti kraje in naselja, domače hribe in doline, slikarska doživetja pa išče tudi na industrijskih in tovarniških objektih. Z veliko ljubeznijo in liričnim odnosom išče asociacije v širšem prostoru krajine Zasavja, Savinjske in Šaleške doline, tja do Koroške. Ne smemo pa prezreti njegovih nežnih akvarelov z obmorskimi motivi, čolni v modrem, pristaniške ulice in podobno. Zavolovšek je predvsem mojster akvarela, to je slikarske tehnike, s katero doseže prozorno svežino in očarljivi sijaj upodobljene narave, saj je znano, da v nobeni drugi tehniki čopič ne more tako razigrati barve, kakor v akvarelu. Celo arhitekturo, ki je sicer trda ih marsikdaj za slikarja monotona, jo z akvarelom oživi in prijetno razgiblje. Njegova barvna paleta je hladna, pa tudi diskretna in topla, v marsičem odvisna od notranjega avtorjevega razpoloženja. Največkra'. se v bujnem zelenju Iistovcev kažejo posamezni objekti in hiše, ali pa sklenjeno prijazne ulice in naselja, ki va-riirajo v mehkem sozvočju horizontalnih in vertikalnih ploščin. Gledalčevo oko se kaj rado ustavi tudi na opečno rdečih akcentih, ki izstopajo v intenzivnem zelenilu ali sivkasto modrem barvnem registru. Tudi na oljnih platnih se odraža energična poteza čopiča ter širše ploskovne rešitve z močnimi kontrasti, saj je dejstvo, kot pravi sam slikar, da mu akvareli v nekem smislu služijo tudi kot asociacije za oljno slikarstvo, pri katerem mora iskati nove oblike transponiranja. Vseh trideset akvarelov in oljnih slik na tej razstavi pa predstavlja le droben izrez vsega tistega, kar se je Zavolovšku po letih študija, slikarske in pedagoške prakse, ustvarjenega zbralo. V svojem delovnem ateljeju pa venomer razmišlja o tem, kako bi dosegel čimbolj lastno in izvirno koncepcijo, in nas znova presenetil s prepričljivimi likovnimi sporočili. KAREL PEČKO V UMETNOSTNEM PAVIU0NU RAZSTAVLJENA NOVEJŠA DELA Ob izidu monografije o Tisnikariu Ob izidu monografije o slikarju Jožetu Tisnikarju, ki jo je po dvoletnih pripravah izdala mariborska založba „Obzorja" in ki sodi v estetski in vsebinski vrh slovenske književne produkcije, je bila zadnji petek, 4. oktobra, v prostorih Umetnostnega, paviljona v Slovenj Gradcu priložnostna slovesnost. Direktor Založbe ..Obzorja" Maribor, Drago Simon-čič, je predal Jožetu Tisnikarju prve avtorske izvode monografije. Pozneje pa so po uvodni besedi profesorja Marijana Tršarja, ki je tudi avtor uvodnih misli v monografiji, predstavili občinstvu pregled najnovejših Tisnikarjevih del. V središču Mislinjske doline so tokrat predstavljeni bogati sadovi zorenja Jožeta Tisni-karja, tega samosvojega in izredno prepričljivega likovnega ustvarjalca. Razstavljena dela so nov dokaz, da ustvarja Tisnikar v skladu s svojo izrazno nujo, tako, kot je človeško pretresljivo njegovo sporočilo. Njegov „menento mori človeški minljivosti" je ostal v zamolkli skali barv in v svojstveni figuraliki. In zdaj se, podobno kot velikokrat poprej, znova poraja vprašanje - kaj je poglavitna izrazna moč Tisnikarjevih platen, ali zamolkla skala barv ali figuralika ali pa morda celo izzivanje in opo- minjanje vseh doživljajskih zmožnosti. Zamisel o Scholi cantorum Središče Mislinjske doline je bil od 4. do 6. oktobra letos prizorišče 1. mednarodnih dni komorne vokalne glasbe, kijih je priredila temeljna kulturna skupnost Slovenj Gradec s sodelovanjem mednarodnega glasbenega društva „Circus musicus" in pod umetniškim vodstvom Janeza Jezovška. V Slovenj Gradcu so se prvič zbrali zraven domačih glasbenikov tudi vokalni solisti in njihovi spremljevalci iz več evropskih držav, da bi podprli pobudo o organizaciji vsakoletnih mednarodnih dni vokalne glasbe. Nastopajoči so se tokrat odpovedali honorarjem, da bi laže zaživela zamisel o „Scholi canto-ruM„ so se tokrat odpovedali honorarjem, da bi laže zaživela zamisel o „Scholi cantorum" vokalne glasbe iz raznih kulturnih in narodnih sredin preteklosti in sedanjosti. Tokrat so predstavili vse smeri in zvrsti komorne glasbe, poseben poudarek pa so dali samospevom Huga Wolfa, ki je bil rojev v Slovenj Gradcu leta 1860. Mednarodni dnevi komorne vokalne glasbe bodo, kot napovedujejo, vsakoletna delovna srečanja glasbenih ustvarjalcev in poustv arjalcev, pevska šola v Slovenj Gradcu pa naj bi sčasoma postala mednarodno srečanje komornih pevcev z izmenjayo izkušenj in skupnim študijem novih skladb, računajo pa pri tem še na skupinsko ustvarjalno sodelovanje v neposredni povezavi z živečimi skladatelji. 0 abonmaju in še o čem ■ Kultura - kolikokrat govorimo o njej in si je želimo povsod, posebno pa v takšnem mladem mestu kot je Velenje. Po eni strani jo podpiramo, po drugi pa zopet zaviramo. Lep primer so letošnji gledališki abonmaji. Njihove cene so tako visoke, da si ga marsikateri, posebno mlad človek ne bo mogel privoščiti. In če pomislimo, da je v gledališču vedno večina mladih, se lahko zamislimo. Še tako so bile do sedaj predstave gledaliških skupin zelo slabo obiskane. Na pol prazna dvorana je kazala nizko kulturno raven Ve-lenjčanov. Kaj se bo zgodilo šele letos, ko je abonma dražji za nekaj starih tisočakov? ! S tem, da so povečali ceno abonmajev, gotovo ne bodo rešili finančnih težav. Ali nc bi bilo bolje, da bi obdržali lansko ceno ali jo celo znižali in s tem privabili v gledališče kar najširši krog občinstva. Saj je le to končno namenjeno tudi kulturni vzgoji mladine. Res je, da lahko dobiš abonma tudi za 8 do 10 in ne le za 15 starih tisočakov, res pa je tudi, da je le teh zelo malo in da jih je že nekaj dni po razpisu zelo težko dobiti. Ah smo res samo mi mladi krivi, da smo (kot pravijo celjski gledališki igralci) tako nezainteresirani za kulturo? S. J. Tovarna Francetova 16 Tovarna meril Slovenj Gradec Priporočamo vam kvalitetni šolski in pisarniški pribor ter lesno galanterijo. Zaščitni znak »Triso« in sedemdesetletne delovne izkušnje so garancija za kvaliteto naših izdelkov. • v ŠMARTNEM OB PAKI PROIZVODNO P O D JETJ E ŽALEC S SVOJIMI ENOTAMI ZDRUŽENEGA DELA POHIŠTVENA INDUSTRIJA PETROVČE izdelovanje pohištvene in stavbne opreme, serijske in individualne proizvodnje, razrez hlodovine in prodaja rezanega lesa MODNA KONFEKCIJA ŽALEC izdelovanje moške, ženske in otroške konfekcije KLJUČAVNIČARSTVO ŽALEC splošno ključavničarstvo, kleparstvo - izdelovanje ekshaustor naprav in kovinoplastika > SPLOŠNO PLESKARSTVO ŽALEC > INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ŽALEC trgovina - prodaja na drobno iz trgovskih strok NOVA PROIZVODNA HALA (2600 kvadratnih metrov) V PETROVČAH BO SLUŽILA ENOTI ZDRUŽENEGA DELA POHIŠTVENE INDUSTRIJE -TO JE VELIK DOSEŽEK »ZARJE« 2ALEC, KI PREDVIDEVA ŠE GRADITEV NOVIH PROSTOROV ZA DRUGE ENOTE ZDRUŽENEGA DELA, TAKO SE BO CELOTNO PODJETJE PRESELILO V PETROVČE -NA SLIKI JE LE DEL NOVE HALE V PETROVČAH. ZA DOBRO OPRAVLJENA OBRTNIŠKA DELA IN KVALITETNE IZDELKE SE OBRNITE NA PROIZVODNO PODJETJE »ZARJA« ŽALEC. Odslej boljša preskrba Tudi prebivalci Šmartnega ob Paki so letošnji praznik velenjske občine proslavili s pomembno pridobitvijo. V soboto je podjetje Merx iz Celja odprlo v središču vasi novo samopostrežno trgovino, ki jo je "Zgradil celjski Ingrad. Notranji prostori marketa so zelo funkcionalno razporejeni in gospodinjam ne bo treba izgubljati preveč časa za iskanje raznega blaga oziroma živil. V novi trgovini bodo lahko kupci dobili poleg živil, industrijskega blaga, ki ga je moč prodajati na samopostrežen način tudi časopise, tobačne izdelke, v bifeju pa topla in hladna jedila. Povprašali smo nekaj krajanov, ki so se na otvoritev odpravili tudi s „cekri", kaj menijo o tej pridobitvi kraja- BERNARDA PODKR1Ž-N1K: „Že zelo dolgo smo si želeli, da bi dobili trgovino, kjer bi lahko kupili, kar želimo. Zdajšnja prodajalna, ki je bila v zasebni hiši, ni odgovarjala potrebam kraja. Bila je premajhna, zato je bilo treba včasih skočiti Bernarda Podkrižnik tudi v Celje ali Velenje. Zdaj to ne bo treba več, saj je novi market bogato založen. Prostori so zelo funkcionalno razporejeni, všeč pa mi je tudi njen zunanji videz." LOJZKA KAClCNIK: „Z Merksovo trgovino smo zelo veliko pridobili. Zdaj se lahko tudi mi pohvalimo, da imamo sodobno prodajalno. Doslej se je velikokrat dogajalo, da kruha po deseti uri ni bilo več. Tudi Lojzka Kačičnik preskrba z mesom ni bila zadovoljiva. Tudi meni zunanjost trgovine zelo ugaja. Niso si mogli izmisliti boljše." PAVLA LETONJA: „Skrajni čas je že bil, da smo dobili novo in dobro založene trgovino. Prostori so zelo funkcionalni, saj lahko dobimo na enem mestu vse: od kruha do časopisov in tobačnih izdelkov. Prej smo morali hoditi na večje nakupe v Velenju ali celo v Celje. Takšen nakup je bil zaradi vožnje seveda dražji, pa še veliko časa smo porabili. Pričakujem, da bo market tudi v prihodnje tako dobro založen kot je danes." IVAN TANJŠEK: „Danes, ko je dan otvoritve, sem zelo zadovoljen, ker bom lahko tudi jaz s svojim vozičkom prišel v Ivan Tanjšek trgovino. Ko je namreč trgovina začela dobivati svoj zunanji videz, sem opazil, da bo dostop v njo možen le po stopnicah. Ker sem kot invalid priklenjen na voziček, sem spoznal, da bom zelo težko prišel v trgovino. Zato sem s posredovanjem predstavnikom krajevne skupnosti oziroma krajevne organizacije socialistične zveze zaprosil arhitekta in Merx da so nekoliko spremenili načrt in tudi meni omogočili nakup. Zelo rad hodim nakupovat, ker mi je to glavno razvedrilo. Vem, da je sprememba načrta terjala do- Viktor Kranjc datne stroške, zato sem jim « toliko bolj hvaležen." VIKTOR KRAJNC: „Kot najstarejša člana Merksove trgovine Šmartnem - v tej trgovini sem žt petindvajset let - me je doleteli čast, da sem izročil ključe novep marketa poslovodji Marjanu Grča ju. Takšno trgovino je Šmartno potrebovalo, saj je bila stara že dolgo premajhna. Ni bilo sestanka, na h-terem ne bi beseda tekla tudi o po trebnosti gradnje nove trgovine. Naj več pritožb pa je letelo na račui slabe oskrbe z mesom. Poleg tega da ga ni bilo mogoče dobiti vsak dai tudi izbira ni bila zadovoljiva, novo trgovino je tudi ta problen kraja odpravljen.." zavarovalnica sava roslovna enota ekspozitura •zastopstva celje velenje slov. konjice šentjur rogaška slatina GIP »VEGRAD« Velenje razpisuje prosta delovna mesta V TOZD GRADBENA OPERATIVA: 1. Vodja engeneeringa. 2. Vodja oddelka prodaje in koordinacije pri gradnji investicijskih objektov v okviru engeneeringa. 3. Razvojni tehnolog v engeneeringu. 4. Referent prodaje in koordinacije pri gradnji investicijskih objektov v okviru engeneeringa. 5. Tehnični vodja TOZD gr. operativa. 6. Pomočnik vodje sektorja Velenje (industrijski objekti). 7. Vodja sektorja Ljubljana. 8. Vodja gradbišča na sektorju Ljubljana. V TOZD GRADBENA INDUSTRIJA: 9. Vodja proizvodne enote Selo. 10. Izmenovodja obrata betonske galanterije. 11. Izmenovodja obrata Vemont. 12. Izmenovodja obrata Apnenica. 13. Dva VK ali KV ključavničarja za proizvodno enoto v Smartnem ob Paki. 14. Tri obratne električarje za proizvodno enoto Selo. V SDS SKUPNE SLUŽBE: 15. Referent za investicije v službi marketing. Pogoji: 1. Visoka šolska izobrazba gradbene smeri ter najmant pet I strokovne prakse. 2. Višja šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj štiri leta strokovne prakse. 3. Visoka šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj pet let strokovne prakse. 4. Srednja šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj dve leti strokovne prakse. 5. 6, 7. Visoka šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj pet let strokovne prakse. 8. Višja ali srednja šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj tri leta strokovne prakse. 9. Visoka šolska izobrazba gradbene smeri in najmanj pet let strokovne prakse ali srednja šolska izobrazba in najmanj 10 let strokovne prakse. 10. in 11. Gradbeni delovodja, zaželjena praksa v industriji gradbenega materiala. 12. Strojni tehnik in najmanj dve leti strokovne prakse. 13. in 14. Poklicna šola, zaželjena praksa. 15. Srednja šolska izobrazba gradbene ali strojne smeri in naj- j manj tri leta strokovne prakse. Za kandidate pod točko 1., 2.. 3., 5. zagotovljeno stanovanje do J konca 1975. leta. Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo, osebni dohodek* skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Prošnje s potrebno dokumentacijo sprejema kadrovska služba podjetja 20 dni pO izrtl razpisa. * Vse informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja ali na tele- | fon 85-250. Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan—Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula — Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinaijev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fot< ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski Ust Novo« - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS^ plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. STANOVANJE f* SOBO z možnostjo ku-jhanja nujno iščeta zakonca s [3-letnim otrokom v Velenju ali okolici. Možnost plačila za leto v naprej. Skorič Marjana, SDK Rudarska 3, Velenje. •PRODAM Orgle TIGER, harmoniko HOHNER Atlantik in ojačevalec 80 W MEAZZI ugodno prodam. Mlakar Franc, Velenje, Zidanškova 6. ODDAJA SADNIH [DREVESC IN VRTNIC: 20. 10. do 30. 10. v Velenju (nasad pri tovarni IGE), od 30. 10. naprej pa doma v Šentilju vsak delavnik. Anton Jelen, Šentilj pri Velenju. SLUŽBE IŠČEM dopolnilno popoldansko delo. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Kralj Fanika, Velenje, Tomšičeva 14. ■ IŠČEMO ŽENSKO srednjih let za pomoč v gospodinjstvu enkrat ali dvakrat na teden po nekaj ur. Informacije dobite v uredništvu MČ. KINO Petek 18. 10. ob 17.30 italijanski vestem RATLER KID. Režija: Leon Klimovsy. Igrajo: Richard Wyler. Brad Harris, Femi Benussi. Sobota, 19. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem RATLER KID Nedelja, 20. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriški 'vestern RATLER UD Torek, 22. 10 ob 17.30 in 19.30 jugoslovanski barvni film I. socialna drama ZAKLETI SMO IRENA. Režija: Kole An-|elovski. Igrajo: Bata Živoino-fič, Neda Arnerič, Nenad Milo-avljevič, Meto Jovanovski ..Sreda, 23. 10. ob 17.30 in 19.30 Italijansko - španski bar-mi vestem SABATA PRIHAJA, težija: Tulio de Micheli, Igrajo: Ultony Stefen. Peter Lee Law-ence, Rossana Rovere. Četrtek, 24. 10. ob 17.30 in 19.30 italijansko-španski barvni fcstern SABATA PRIHAJA Petek, 25. 10. ob 17.30 špan-ki barvni vestem ZLATO IN MRHOVINARJI. Režija: Rafael lomero Marchent. Igrajo: Peter -ee Lavvrence, Orchidea de San-is, Carlos Romero Marchent. Sobota, 26. 10. ob 17.30 in 9.30 španski barvni vestem ILATO IN MRHOVINARJI ■Nedelja, 27. 10. ob 17.30 in 9.30 španski barvni vestem ILATO IN MRHOVINARJI UNOGLEDALIŠČE VELENJE »nedeljek, 2:1. 10. ob 20 uri slovanski barvni film - so-la drama ZAKLETI SMO !NA. Režija : Kole Angelov-Igrajo: Bata Živoinovič, jada Arnerič, Nlenad Milosavlje-ič, Meto Jovanovski Zmaga v Mariboru V najzanimivejšem srečanju 7. kola v VCNL sta se v Mariboru srečali vodilni moštvi Branika in Šmartnega. Na dobrem igrišču so zlasti gostje prikazali zelo dopadljiv nogomet. Najboljši strelec Šmartnega Prašnikar je že v 4. minuti dosegel prvi zadetek, minuto za tem pa je Vizovišek povišal na 2 : 0. Kljub hitrem vodstvu nogometaši Šmartnega niso zastali in z lepimi akcijami so še nekajkrat nevarno ogrozili Braniko-va vrata. Tudi v drugem delu se slika na terenu ni menjala. Šmarčani so bili ves čas boljši in rezultat njihove igre sta bila še dva zadetka, ki ju je dosegel Hribemik. Šmartno: Podgoršek III, Pokleka, Napotnik, Podgoršek II, Podgoršek I. Kompan, Železnik, (2alig), Hribemik, Vizovišek, (Mandelc) Prašnikar, Benetek. J. Krajnc delavske športne igre Zmagovalec »Gorenje« V nadaljevanju DŠI so se srečali nogometaši šestih delovnih organizacij „Vegrad", Topolšica (bolnica), Tovarna usnja, „Gorenje", RŠC in KOC. Najboljši so bili nogometaši „-Gorenja", ki so premagali vse nasprotnike. REZULTATI: Predtekmovanje: Topolšica -Vegrad 3 : 0, Gorenje : TUŠ 4 : 0, RŠC - KOC 6 : 5 (po streljanju 7-metrovk) Finale: Gorenje : Topolšica 4 : 1, Topolšica : RŠC 1:1, Gorenje : RŠC 2 ■ 1 Vrstni red: 1. GORENJE, 2. RŠC, 3. TOPOLŠICA, 4. KOC, 5. TUŠ. nogomet Tokrat visoka zmaaa V sedmem kolu so Velenjčani na svojem igrišču dosegli visoko zmago nad moštvom Tišine z rezultatom 6:2 (3:1). Gostje jim niso bili enakovreden nasprotnik in Velenjčani bi lahko dosegli še višji rezultat, če bi napadalci izkoristili številne priložnosti pred vrati nasprotnika. Gole so dosegli: Topčič in Hrastnik 2 ter Smit in Softič po enega. Lestvica po 7. kolu: 1. Šmartno 2. Kovinar 3. Branik 5. Dravinja 6. Steklar 7. Bakovci 8. Beltinka 9. Fužinar 10. Aluminij 11. Osankarica 12. Tišina 7 7 00 20:3 74 12 19:10 7 3 2 2 12:14 7 3 1 3 11:12 7 3 0 4 9:10 7 2 2 3 5:6 7 1 4 2 11:15 7 2 2 3 5:3 7 2 1 4 13:12 7 2 14 12:18 7 2 14 11:21 14 9 8 7 6 6 6 6 5 5 5 Pionirke gimnastične sekcije pred nastopom USPELA PRIREDITEV V počastitev občinskega praznika občine Velenje je športno društvo Velenje priredilo akademijo športne in moderne gimnastike. Največ zaslug za uspelo prireditev gre dekletom iz Maribora, ki so pri- kazale pester program ritmične in moderne gimnastike. Posebno se je izkazala z lepoto gibanja njihova večkratna državna prvakinja v moderni gimnastiki, kije imela kar štiri samostojne nastope. V skupinskih nastopih so Mariborčanke prikazale V Velenju Slovenija-Koroška V telovadnici Rudarskega šolskega centra je bil dvoboj dvigalccv uteži Slovenije in Avstrijske Koroške. Prireditelj tekmovanja je bilo Športno društvo Velenje, v okviru katerega je tudi sekcija dvigalcev uteži Rudarja. V zanimivem tekmovanju so bili slovenski tekmovalci boljši nasprotniki in v končnem seštevku zmagali z rezultatom 1006,90 : 822,05. K zmagi reprezentance Slovenije sta svoj delež doprinesla dvigalca iz Velenja Franc Melan-šek in Silvo Benčina. Melanšek je bil nasploh najboljši, saj je v dvoboju dosegel najboljši rezultat v biatlonu 297,5 kg. Na tekmovanju pa je dosegel še nov jugoslovanski rekord v težki kategoriji 170 kg v sunku, ki ga je postavil izven dvoboja v četrtem dvigu. Francu Melanšku so ob jubileju 10-letnega aktivnega udejstvovanja v tež-koatletski sekciji Rudarja izročili posebno priznanje in čestitke. Predsednik sekcije Zvone Grossman mu je izročil zlat prstan, darilo ŠD Velenje, GustI Verdev pa darilo trgovskega podjetja ERA Velenje. Vzornemu, požrtvovalnemu športniku, večkratnemu državnemu prvaku, državnemu reprezentantu in vzorniku mlajšim tekmovalcem čestitka tudi našega uredništva. Za reprezentanco Slovenije so dosegli naslednje rezultate: Melanšek 297,5, Urankar 265, Fojkar 255, Petrič 235, Gašperlin 240 in Benčina 220 kg- * zahtevne sestave s krogi za nastop v Beogradu ob dnevu mladosti prihodnje leto in s trakovi za Gimnastrado v Stockholmu. • Atletski četveroboj V Prevaljah je bil 8. četveroboj atletov Šaleške doline, Koroške, Dravskega polja in Pomurja. To tradicionalno atletsko srečanje bi letos moralo biti v Velenju. Ker pa velenj ski stadion modernizirajo so organizacijo prevzeli atletski delavci Koroškega atletskega kluba iz Raven. Velenjčani so se predvsem izkazali v tekaških disciplinah pri moških v tehničnih disciplinah so bili boljši ostali tekmovalci. Pri ženskah je dve prvi mesti dosegla Dermolova v skoku v daljavo in višino, pripomogla je tudi k zmagi štafete 4 x 100 m. Pes-jakova pa je zmagala v metu krogle. Končni vrstni red: 1. Dravsko polje 176,5. 2. Šaleška dolina 157, Koroška 137, Pomurje 74,5. GIP »VEGRAD« Velenje objavlja prosta delovna mesta 1. Štiri kvalificirane teracerje za sektor zaključna dela TOZD GRADBENA OPERATIVA Pogoj: KV teracer, zaželjena praksa pri polaganju keramičnih ploščic. Osebni dohodek v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Prošnje sprejema kadrovska služba 15 dni po izidu objave. Okrasimo grobove naših dragih rajnih... Spet je tu, ta žalostni dan, ki ga bomo počastili spominu najbližjih. Kot običajno pred prazniki uredimo svoj dom, bomo temeljito uredili tudi dom umrlih - pokopališče. Nihče naj ne bi izostal, tudi tisti ne, ki nima sorodnikov, da bi se ga spomnili. Vsaj ta dan, če ni mogoče skozi vse leto, naj grob krasi cvetje. Tudi svečka, če je še tako drobna, bo pripomogla k temu, da bo kontakt z umdim tesnejši in misli res posvečene namenu. Vrtnarstvo Velenje vam bo na vašo željo priskočilo na pomoč z bogato izbiro cvetja, predvsem pa z znanimi velenjskimi velikocvetnimi krizantemami. Za dan mrtvih prevzemamo kompletno ureditev posameznih grobov. Ker je za našimi krizantemami močno povpraševanje — tudi količina lepih nageljnov je omenjena — vam priporočamo, da opravite prednaročilo v naših obratih „Vrtnar-stvo" na Koroški cesti ali v prodajalni cvetja Cankarjeva ulica št. 1. Obrati so odprti vsak dan — tudi ob sobotah od 7. do 18. ure ter ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure. Vrtnarstvo Velenje ima v svojem sestavu tudi ingene-ering za kompleksne zunanje ureditve, ki vam na vašo željo izdela načrte, pripravi zemljišče, izvede zasaditev in garantira rast za eno vegetacijsko dobo, ki je eno leto. Se priporočamo! VRTNARSTVO VELENJE Za prosto vodilno delovno mesto v novi TOZD v občini Velenje iščemo primerno osebo ki ima: - organizacijske sposobnosti in je pripravljen uspešno voditi nov sodobni obrat - ima naj srednjo šolsko izobrazbo trgovske, komercialne ali prehrambene stroke Kandidate vabimo na razgovor. KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE hotel pate Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča In priporoča V PREUREJENEM NOČNEM BARU HOTELA PAKA VELENJE PESTER BARSKI SPORED. NASTOPAJO: URANELA, ANA MARIJA, MIRJANA, CELO IN ALONZO. VLJUDNO VABLJENI! ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega moža m očeta Martina Remška se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami žalovali in pomagali. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu med boleznijo pomagali in nudili zdravniško pomoč, tako zdravnikom v Ljubljani, kakor tudi zdravnikom iz Zdravstvenega doma Velenje. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Grošel Pavletu, ki mu je z veliko požrtvovalnostjo lajšal bolečine na domu. Zahvaljujemo se tudi sosedom iz Gregorčičeve ulice, tovarišici Čanškovi - razredničarki in sošolcem 7. d razreda za venec in izrečeno sožalje. Organizatorjem iz REK se zahvaljujemo za lepo pripravljen pogreb, zlasti še tovarišem Medvedu, Koželju in sodelavcem vratarjem. Naša zahvala velja tudi delovnemu kolektivu REK za denarno pomoč. Za spremstvo se zahvaljujemo godbenikom in pevcem. Hvala č. duhovščini in cerkvenim pevcem, posebej g. dekanu za tolažbo v času bolezni. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Ivica, sinek Janko, brata Franc in Anton z ženo Faniko, sestre Ivanka, Marija, Štefka, Pavla, Pepca, svaki Jože, Miha in Stanko, nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo. 4š čas; Velenje je po nekajkratnih predstavitvah uradne otvoritve končno dobilo tržnico. V soboto dopoldne je Bernarda Podkrižnik pomožna kuharica v TGO Gorenje prerezala trak pred vhodom v novi objekt, kije bil mestu prepotreben in tako simbolično odprla tržnico. Na priložnostni slovesnosti se je Janko Vovk v imenu skupščine občine Velenje zahvalil organizacijam združenega dela kmetijskemu kombinatu Ptuj, mesni industriji Košaki Maribor, agro-kombinatu Maribor in agrokombinatu Lenart, ki so zgradile ta prepotreben objekt. Direktor mesne industrije Košaki, ki je prevzela tržnico v upravljanje, Franc Slamič pa je obljubil, da si bodo prizadevali, da bosta izbira in postrežba v tržnici kar najboljši „Naše načelo mora biti," je pristavil Franc Slamič, „velenjske gospodinje naše tržnice ne smejo zapustiti nezadovoljne." ŠALEŠKA PLANINSKAPOT Planinsko društvo Velenje je odprlo 10. oktobra šaleško planinsko pot, ki je že 18. transverzala v Sloveniji. Zamisel o šaleški poti šfe je oblikovala v želji, da bi delovni ljudje iz občine Velenje, še posebno pa mladi, kar najbolje spoznali svojo širšo okolico. Ob prostih dnevih naj bi zahajali v naravo, se tam odpočili, sprostili in duhovno obogatili. Šaleška pot vodi po hribovitem obrobju Šaleške doline, ki je bogato naravnih, etnografskih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, predvsem krajev ui spomenikov iz narodnoosvobodilne vojne. Začetek poti je pred gostilno „Verdelj" v Šaleku, nadaljevanje v smeri grad Šalek - Bevče - Lipje - Lopatnik - Paški Kozjak - Jošt - Huda luknja - Završe - Št. Vid - Št. Rupert - Graška gora - Razbor - ■ Zavodnje - Žlebnik - Sleme - Bele vode - Lubija - Skorno - Paški vrhi - Gora Oljka - Andraž - Št. Ilj - Koželj - velenjski grad. Pot je urejena po vzgledu drugih planinskih poti v naši domovini, s tem da je označena z belo-rdečimi markacijami in veliko črko Š. Ob poti je 21 kontrolnih točk in to pri kmetih, v planinskih kočah in gostiščih, kjer so na razpolago žigi in vpisne knjige, v nekaterih primerih pa je možno dobiti tudi hrano in prenočišče. Planinsko društvo Velenje pripravlja ob 25-letnici svojega delovanja tudi vodnik po šaleški poti -knjižico, v kateri bo pot podrobno opisana. Že sedaj pa je mogoče dobiti dnevnik, ki vsebuje prostor za osebne podatke, skico poti, seznam točk in kontrolne žige, s katerimi bodo planinci dokazali, da so pot prehodili Za opravljeno pot bo Velenje podeljevalo spominske značke. Pred 3. osnovno šolo v Velenju so v torek, 8. oktobra odkrili doprsni bronasti kip pesniku Antonu Aškercu in tako uradno poimenovali šolo po njem. Na slovesnosti v avli šole, ki se je je udeležil tudi nečak našega največjega pesnika profesor Anton Aškerc iz Celja, je spregovoril ravnatelj šole Pankrac Semečnik. Zahvalil se je temeljni kulturni skupnosti Velenje, ki je nosila glavni del stroškov za bronasti odlitek, gradbenemu podjetju Vegrad, ker je prispevalo podstavek-Vegrad ima pa-tronat nad šolo in akademskemu kiparju prof. Cirilu Cesarju, ki se je odpovedal avtorskemu honorarju. Prebivalci Pristave, zaselka v krajevni skupnosti Ravne, so v tednu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku odprli novo poldrugi kilometer dolgo asfaltirano cesto, 2 kilometra dolg vodovod, na Ro-kovnikovem vrhu v Pristavi pa so odkrili novo spominsko obeležje neznanemu padlemu partizanu, borcu 14. divizije. Na slovesnosti pred spomenikom je spregovoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Martin Primožič, mladinci in pionirji ter gaberški pevci pa so pripravili kratek kulturni program. V Velenju soji soboto, 12. oktobra slavili še eno pomembno delovno zmago. Odprli so novi trakt in preurejene prostore Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma Velenje. Na slovesni otvoritvi je spregovoril predsednik delavskega sveta dr. Franc Širha, ki je orisal razvoj zdravstvene službe v dolini po letu 1945. ' iMMmMI • ■ Ep^s - . f* it Slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Velenje so sklenili v nedeljo popoldne v Šaleku z otvoritvijo kilometer in pol dolge ccste v Gornji Salek. Ob tej priložnosti je bil nasproti gasilskega doma kratek kulturni program, v katerem so nastopili člani Šaleške folklorne skupine, rudarska godba in recitatorji. Cesto je izročil namenu Ernest Kavčič, buldožerist celjskega podjetja NIVO, ki je polagalo asfalt. V torek, 8. oktobra so v Velenju slovesno odprli še eno gradbišče. V novi soseski Šalek-2 je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje dipl. ing. Franjo Kljun položil temeljni kamen za 4. osnovno šolo. Šola bo predvidoma nared do prihodnjega šolskega leta. Tako bo na desnem bregu Pake zrastlo novo šolsko središče, saj bodo poleg 4. osnovne šole zgradili kasneje tudi peto in vzgojno varstveni zavod. V počastitev 8. oktobra krajevnega praznika Šoštanja in praznika velenjske občine je bila pred spomenikom talcev v Šoštanju žalna kome-moracija v spomin na deset talcev, ki jih je okupator ustrelil v Šoštanju 10. oktobra leta 1941. Poleg velikega števila občanov, predstavnikov družbenopolitičnih in delovnih organizacij in šolarjev so se ko-memoracije udeležili tudi sorodniki umrlih talcev. Na žalni svečanosti je o dogodkih pred 33. leti spregovoril v imenu ZZB NOV Šoštanj Rudi Bajec, delegacije zveze združenj borcev in posameznih podjetij pa so položile vence na spominska obeležja iz narodnoosvobodilne vojne v Šoštanju.