—   366   —
Nekaj našim mojstram in delavcam.
Gospod KI ar k, slavni angleški stavitelj, ki je bil tudi železni most čez Donavo med Budi-mam in Peštam postavil, je biljako previden mož in je kaj dobro računiti znal. Tega spričuje med drugimi tudi sledeče:
Ko so železni most delali, je bilo po vsihsta-viših prepovedano, t abak piti. Eniga dne praša neki znanec gospod Klark-a: zakaj da prepoveduje ljudem tabak piti?   Na to je odgovoril:
„Delavec, ki kadi, če se tudi ne porajta, da mu je pipa pri delu na poti in ga zaderžuje, zapravi vsak dan eno uro z basanjem in kresanjem. Jez imam pri stavitvi mosta sleher)n>Jan blizo 1000 delavcov, torej bi šlo vsaki dan 1000 ur na zgubo, ali če se delavnik po 10 ur rajta, bi se vsaki dan čas od 100 delavcov nečimerno zapravil. Ako se dnina le po 20 krajcarjev računi, je vsakdanja gotova zguba 33 gold. 20 kr., kar na leto 12,166 gold. 20 kr. znese".
Več ko deset let so most delali; naj si torej vsakteri sam prerajta, kakš in kapital seje po tem, da delavci ob delu niso tobaka pili, v desetih letih prihranil.