PRIKAZI, RECENZIJE
Bojan BUGARIČ I ranc Grad
Volitve in volilni sistem
Ljubljana: Inštitut /a javno upravo pri Pravni
fakulteti, 19%
Knjiga Volitve In volilni sistem dr I-ranca Grada, prt)fesorja /a ustavno pravo in primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univer/e v Ljubljani, predstavlja prvo sis-lemaiiCno delo o volilnih sistemih v Sk>-veniji. 2c /jradi tega dejstva knjiga zasluži vso pozornost. V .svojih prejšnjih delih je avtor sicer že obdelal problematiko volilnih sistemov, vendar je, kot sam pravi, veliko vprašanj takrat ostalo .še "neobilelanih ali obrav-anavanih premalo ptKirobno" (predgovor avtorja).
Knjiga je razdeljena v dva širša sklopa: v prvem delu VolUve v sodobnih poHtiCnih si-slenilh avtor teoretično in primerjalno analizira pomen volitev v .sodobnih političnih sistemih. V tem delu avtor proučuje povezavo med volilnim sistemom in drugimi elementi političnega sistema. Odlika tega dela je avtorjev interdi.sciplinaren pristop, v katerem .se prepletajo in dopolnjujejo motlerna spoznanja predv.sem pravne in politološke .stroke. Zato volilni sistem za avtorja ni nek neodvisen pojav, ki bi ga lahko analizirali zgolj s |X)močjo pravne (normativne) teorije. Avtor tu sprejema izziv stKiobne družbene teorije in večkrat poudari kontingent-no naravo volilnega sistema- njegen-o odvi.s-no.st od konkretnih družbenih okoli.ščin (.str 90). S tak.šnim pristopom .se avtor pridružuje novejši generaciji teoretikov volilnih sistemov, ki drugače kot njeni predhodniki, zek) skeptično ocenjuje pretirano pt)splo.šenc trditNV o učinkih in delovanju volilnih sistemov. V .starejši teoriji so se zelo pogosto omenjale nekatere teze o določenih "železnih pravilih" delovanja volilnih sistemov, npr takoimcnt^mi Duvergerov "zakon", ki naj hi s skoraj matematično natačno.stjo |Tojasnjeval učinke različnih \x)lilnih sistemov. Novej.š;i generacija volilnih teoretikov (.Sartori. .Shugart), ki ji pripada tuili Grad, pa se izogiba takšnim posplo.šenim ugotovit-vjtm o delovanju volilnih sistemov. Njeno
izhodišče je \x)lilni si.stem v konkretnem prostoru in času. ki je determiniran s .številnimi družbenimi faktorji, ki .so zunaj volilnega sistema kot takega. Tipična je npr .Sartorijeva ugotovitev, da večinski sistem v Angliji ne vodi nujno v ostro [polarizacijo f>olitičnega prostora. l»omembne .so .še številne druge družbene okoli.ščine In če te niso izpolnjene, večinski \x>lilnt sistem lahko [Mivzroči [X)-v.sem drugačne politične rezultate od pričakovanih (G. Sartori, Comparative Constitutional Kngineering, New York 1994).
Omenjene ugotovitw kaže .še toliko bolj uiTo.števati. če in ko govorimo o volilnih sistemih v držjvah v tranziciji. Ocena prvih nekaj let delovanja novih demokracij je najboljši primer zgoraj navedene ugotovitve o pomenu različnih družbenih faktorjev pri analizi delovanja volilnega sistema. Nekateri pomembni teoretiki ocenjujejo, da je končni učinek volilnega sistema v držav:ih v tranziciji mnogokrat povsem tirugačen od pričakovanj. Glavni faktor ki naj bi zmanj.ševal predvidljivo.st učinkovanja volilnih sistemov, naj bi bila šibka strukturiranost političnega prtistora. Odsotnost močne civilne družbe in šibkost .strukuture drugih interesnih združenj in [X)litičnih .strank [X)večuje nejia-dvidljivost rezultatov volitev. Rezultati volitev v Rusiji. Madžarski in I'oljski .so bili zelo rizlični od tistega, kar so kreatorji volilnih sistemov v teh ilržavah [Pričakovali.
Takšna vmeščenost volilnega sistema v konkreten družbeni kontekst pa naravnost terja ufx)raho različnih družlx'nih veil, predvsem političnih wd. .sociologije, zgodovinskih in nekaterih drugih strok Inter-di.sciplinarnost Gradovega pristopa zasluži še toliko večjo |X)zornost. ker jo drugače ni mogoče preveč [X)gosto /jslediti meil deli ilomačih pravnih teoretikov. Pravo se vse preveč zapira v ozek swt pravnih "zakoni-to.sti", kjer je le malo prostora za spoznanja drugih liružhenih ved. Iščoč "pravno nara-«)" različnih pravnih institutov, pr.ivniki vse prehitro [Pozabljamo, da to kar imenujemo "pravna nara\a" ni nič ilrugeg:! kot prepletanje različnih političnih, ekonomskih in [Pravnih lastnosti nekega inštituta. Ce s [Pravno nara\o mislimo na neko [X)jmovn<) bistvo inštituta, potem lahko rečemo, da pravne nara\"e kot take ni. Ie le ilružbeni kontekst, iz
katerega dok>Ccn pravni inStitut i/haja ali ga (lovratno ureja.
I>().selx'j i)i rail i/postavil poglavje Razdelitev mandniov (volihil sistem v ožjem pomenil), kjer avtor zelo podrobno in Lsioča.sno tudi dovolj ja.sno analizira različne .si.steme delitw mandatov. Ta del je v literaturi o volilnih ureditvah ponavadi zelo "tehnično" obarvan in zapleten, saj gre za uporabo različnih matematičnih formul in količnikov (d Hondt, Hare, Droop etc.) pri izračunavanju volilnih rezultatov. Avtorju je tu uspelo na precizen, a dovolj "(poljuden" način te prjjbleme razložiti tako, da .so lahko razumljivi tudi bralcu, ki ni po.sebej poučen o vi>-lilnih si.stemih. To je zelo ptimembno v času, ko je razprava o volilnih sistemih pomemben del .SirSega družiK-nega diskurza. Težko .se je strinjati s ti.stimi, ki zaradi zapletenosti volilnih si.stemov pravijo, da naj v-ečinsko prebivalstvo ne bi odločalo o izbiri med različnimi volilnimi si.stemi. Tak.šen argument .se je pogosto pojavljal med nedavnimi referendumi o volilnih sistemih. Ker je mogoče napovedati, da ho to vpra.šanje ponovnt) kmalu aktualno, bi tu rad poudaril, da hi "dokazno breme" moralo biti na strani tistega, ki volilni sistem predstavlja oziroma /ogovarja ali predlaga njegovo spremembo. Gradova knjiga je najboljSi primer, da .se o zapletenih strokovnih tehničnih vpra.šanjih da pisati na preprost in strokovno kvaliteten način. Ker gre pri izbiri volilne zakonodaje za odločitve, ki zelo pomembno vpliv~ajo tudi tia samo v.sebino politike, je pt)membno, da pri takSni izbiri sodeluje čim.širi5a demokratična javnost. Argument "kompleksnosti" w)lilne tenutike, ki odsvetuje .sodelovanje državljanov pri izbiri volilniii sistemov, predstavlja p<xlccnjcvanjc državljanov in njihove sp<j.sob-nosti <Klločanja v javnih zadevali ter je zato izrazito nedemokratičen in tudi ne.strokoven.
Prvi del knjige anor zaključi s primerjalno analizo volilnih si.stemov različnih zahodno in vzhodnoevropskih držav. Ta del je ob sploiSnem pomanjkanju primerjalne literature v Sloveniji, tako domače kot tuje, zelo dragocen, saj bralcu t)mogoCa, da .se .seznani z<xsnovnimi značilnostimi dekivanja volilnih .si.stemov v Veliki Britaniji, Franciji Nemčiji Italiji, Bolgariji,CeSki. Poljski, Slova.iSki, Rusiji, Madžarski in Romuniji.
V	drugem delu knjige. Volilni sistem Slovenije, avtor t)bravnanava ustroj in delovanje volilnega sistema v Sloveniji. Avtor najprej zgodovinsko {)ri.še razv{)j volilne zakonodaje v Jugoslaviji, nato pa na kratko pred.stavi osnovne značilno.sti slovenske volilne zakonodaje iz leta 1989. na podlagi katere .so bile izvedene prve večstrankarske volitve v .Sloveniji. Najobsežne.ši del tega drugega dela knjige pa je namenjen analizi trenutno veljavnega volilnega si.stema iz leta 1992.
V	poglavju z naslovom Volilna pravica Grad obravnava strokovno in politično zelo zanimivo vpra.šanje. Dve temeljni načeli volilne pravice .sta namreč splošnost in enakost volilne pravice. Pri načelu enakosti volilne pravice, ki v grt>bem (»menu, da "morajt) imeti vsi volivci enako možnost vplivati na zasedbo poslanskih mest v prcd-stavni.škem telesu" (strl27), avtor izpo.stavi problen», ki ga je mc^i drugim obravnavak> tudi Ustavno .scxli!Sče RS. Gre /Jt vpra.šanje, ali lahko volilni sistem .sam po sebi krši načelo enake volilne pravice. To naj bi bilo sporno predvsem pri vx>činskem volilnem sistemu, ki povzroča "izgubo" določenega števila gla.sov volilcev. Avtor ponovi .svoje mnenje, ki ga pove že v prvem delu knjige (str 52), da teza o tem, da večinski si.stem "krši" enakost volilne pravice, lahko predstavlja kvečjemu vsebinsko ocenjevanje volilnega sistema in ne pravne (Kene. Avtor pravilno trdi, da "v.sebinska vprašanja .so tu stvar politične odločitve ne pa pravne pre-.soje" (str 128). In posledično, pre.soja večje ali manj.šc politične pravično.sti ali primernosti tega ali onega volilnega sistema je stvar parlamenta in ne astavnega .sodišča. Zanimivo je, da je na tem |K)dročju U.stavno .sodišče dosledno pri svojem stališču, izraženem v različnih sodbah scxli.šča, da je izbira volilnih si.stemov stvar zakonodajalca in ne ustavnega sodstva. Takšno stališče .sodišča velja pohvaliti, .še poselKjj ob vztrajanju nekaterih ustavnih sodnikov, ki .so v tem primeru ostali v manjšini, da Ustavno .so-di.šče lahko posega tudi v izbim volilnega sistema. Tako pri odU)čanju gleile dopustnosti vx)lilnega praga, pri vprašanju ustavnosti nacionalnih list in pri vpra.šanju izbire volilnega sistema kot takega, je .sodi.šče dosledn«) v/.trajalo pri stališču, da je izbira
osnovne arhilekturc volilnega slsicma stv-ar /akt)nodajalca. Za nadaljni razvoj deniokra-liCnih institucij bi bilo zek) nevarno, Ce bi sprejeli tezo tistih, ki menijo, da Ustavno sodiSče lahko odloča takorekočo vseh problemih slovvnske družbe. Ne smemo pozabiti, da je ustavna struktura v grobem [■x)mcnu določena že z ustavo in z različnimi akti ustavo-ziikonodajalca in da hi korenito poseganje ustavnega .sodi.^ča v to strukturo pomenilo uzurpacij«) politične obla.sti, ki sodiiSču ne pripada. SodiiSče lahko odloča o določenih elementih te strukture in jih spreminja, če izkrivljajo sam namen določena Sir.šega inštituta, nikakor pa ne njore presojati o vsebinski primernosti inStituta (npr o tej ali oni obliki volilnega .sistema) kol celote. V .svetu danes prevladuje ustavna teorija (Habcrma.s, Michelman etc.), ki sodi.šču dopu.šča popravljanje in dopolnjevanje demokratičnih institucij, vendar zgolj in samo zato, da bi okrepilo delovanje demokratične astavnc .strukuture in nikakor ne, da bi jo nadomestilo z drugo, .sodno kreirano ustavno strukturo.
Ker že omenjam u.stavno teorijo, bi tu dodal, da v knjigi pogre.šam obravnavo novejSe teorije o razmerju med neposredno in posredno demokracijo. Res, da je knjiga primarno namenjena obravanavi volitev in ne teoriji demokracije, vendar ne glede na to menim, da hi uvodnt) poglavje, kjer avior govori o tej temi, moralo nameniti vvč pro-.stora izzivom, ki jih prinašajo razmišljanja avtorjev kot .so Ackerman, llahermas in drugi. Ackermanova teorija ustavnega dua-lizma je izziv posebne vrste za vsakega (loli-tičnega teoretika, saj teoretično zelo prepričljivo oživlja j5omen neposredne demokracije za vsakdanje |X)litično odločanje. Ko Grad govori o .sodobni demokraciji nekako resignirano ugotavlja, da je dandanes volilec "zgolj gledalec in potr«)Snik politike, ne pa njen utieleženec" (str 25). Ker je v Gradovih ugotovitvah mogoče Zitslediti kritičen ton lahko domncv"am, da sam ni najbolj zadovoljen s takšnim "odtujevanjem" volilca od p<v litične igre. Zato bi bilo .^koda, če avtor ne bi uporabil zgoraj omenjenih spoznanj nt)%'ej.<e ustavne in politične teorije, ki preilstavljajo zelo močno teoretično podlago za razmiii-Ijanja o demokratizaciji obstoječih |X)liiičnih
sistemov, razmišljanja, ki .so skoraj zagotovo blizu tudi Gradu.
Pri razpravi u veljavnem sistemu načina razdelitve poslanskih mandatov avtor večkrat izpostavi problem |X'rsonalizacijc «>-litev. .S personalizacijo je mišljena večja možnost volilca, da izbira konkretne politične kandidate in ne samo stranke. Avtor .se pridružuje lx)lj ali manj prirvladujočemu .stališču v .Sloveniji, da je korektura proporcionalnega sistema v smeri večje persona-lizacije takorckoč nuja. Tu bi rad izrazil svoj pomislek glede te teze. Menim, da je pri ra/.pravi o personali/.aciji potrebno v veliki meri u|x>Stevati tudi širši družlx'ni kontekst razpravr. Pridružujem se namreč tistim (npr Przeworski), ki ugotavljajo, da osrednji problem politične organiziranosti v srednji in vzhodni l-vropi nis«) premočne stranke, ampak pre.^ibke politične stranke. Osrednje merilo moči strank pa je za Przcworskega njihova sposobnost bolj ali manj odločne realizacije vnaprej postavljenih političnih programov. TU je strukturirano.st političnega prostora in zato tudi pozitivna moč strank v državah v tranziciji Se vedno zelo šibka. Takšne moči .strank, ki manjka, ne smemo zamenjevati z negativno močjo strank, z močjo veta, blokade ali drugačne preprečitve sprejema določene politične odU>čitve. Ta moč je v nekaterih vidikih p<xlobna temu, kar mnogi analitiki političnega življenja imenujejo pariitokracija. Nekaj povsem drugega pa je prej omenjena pozitivna moč ali spo.sobnost strank, da izvršijo vnaprej definiran politični program. Prav personalizitcija «ilitev pa je lahko zelo resna ovira pri krepitvi te pozitivne moči strank. Personaliziicija, bodisi v obliki preferenčne-ga glasu, pan;LSiranja ali katerikoli drugi obliki, ki volilcu daje možnost, da v proporcionalnem sistemu vpliva ne samo na izbiro strank, pač pa tudi na izbin) konkretnih kandidatov na listah po.sameznih strank, de facto zmanjšuje moč stranke, da kreira enotno in močno listo. .Sicer drži, kar Grad |X).se-bej izpostavi, da ima preferenčno gla.sovanje dokaj šibke učinke na konkretno izbiro kandidatov (npr za Nemčijo pravi, da je tudi večinski del volitev predv-sem strankarsko obarvan (str 85)), ni pa mogoče tega \'edno vnaprej predvideli. Z drugimi besedami.
pcrsonalizacija v doloCcnih okoliščinah lahko korenito zmeša štrene strankam in namesto strankinih prii)ritetnih kandidatov v parlament priix:lje povsem druge kandi-ilate, ki jim dajo prednost ^lilci s svojim prcfcrenCnim glasom. NaCeloma jc takšna kombinacija nc|iosredne demokracije (izbira konkretne o.sebe) s strankarskimi volitvami dobrodošla in ji je težko oporekati. Naj tu .še omenim, ila Grad priznava, da aktualna domača ureditev nc omogoCa takšne tran.v parentnosti pri (K-rsonaliziiciji kot nemški sistem, saj "je pri na.šem sistemu, za razliko od nemškega sistema, težko ugotoviti, v kakšni meri jc na izvolitev posameznega kandiilata vplival njegov rezultat in koliko rezultat stranke" (str 151). To dejstvo .^e dodatno zmaj.šuje pomen personali/acije v domaČem [X)iiiiCnem prostoru, saj je prav transparentnost pri ixrr.sonalizaciji tista, ki je kljuCna. Volilec mora vnaprej vedeti, kako bo lahko konkretno vplival na izbiro doloCenega kandidata. Prav tu je naš volilni sistem slabo urejen in potrebuje dopolnitve.
Ce .se vrnen) k mojemu glavnen>u ugovoru /.oper personalizacijo, naj ponovim, da je pov.sem drugaCe v tran/.icijskem kontekstu. kjer potrebujemo predv.sem moCne poli-tiCne stranke in v manj.ši meri "moCne" neposredno izvoljene po.sanieznike. Najl'H>lj učinkovito sredstvo krepitve moči strank pa je. v okviru propoaionalnih volitev, sistem zaprte liste, kjer volilci ghtsujejo o listi kot celoti in ne o po.sameznih kandidatih z li.ste. Menim, da je v tem trenutku to najbolj.ša rešitev /.a .Slovenijo in druge tranzicijske države. Po doloCenem obdobju, ko bi .se moC strank okrepila, pa bi lahko |X)novno uvedli možnost neposrednega izbiranja kandidatov, bodisi s prelerenčnim gla.sov.mjem v okviru proporcionalnega sistema, b<Klisi z veCin.skim volilnim sistemom. V vmesnem Času pa bi za veCjo demokracijo znotraj po.sameznih .strank lahko poskrbeli z u|x>-rabo r:i/liCnih oblik notranjih strankarskih volitev.
V zadnjem delu. Predlogi za novi volilni sistem, avtor na zanimiv naCin obravnava predloge za spremembo volilnega sistema, o katerih smo še ne tako dolgo nazaj odloCali na referendumih. Glavna otilika tega ilela je, da avtor na zelo nepristranski naCin prikaže
prednosti in slabosti vseh pretllaganih rešitev. Tlali v knjigi kt>t celoti avtor zek) ne-pristran.sko ocenjuje razliCne volilne sisteme. Iz njegovih argumentov ni mogoCe razbrati, da bi avtor a priori favorizira! katerega od volilnih sistemov. To .še dotlatno potrjuje uvodoma |X)vedano ugotovitev, da jc za avtorja pri izbiri N-oIilnega sistema zelo pomemben konkreten družbeni in politiCni kontekst. Avtor je manj kriiiCen do pn>por-cionalnega sistema, ker meni, da v tem trenutku veCin.ski sistem ni najlx)ljša rešitev za .SIo\x.'nijo. To pa nc pomeni, da GratI zavraCa vcCin.ski volilni sistem kot tak. Takšen instrumentalen <Kinos do volilnega sistema je potrebno pozdravili, saj ne gre pozabiti, da je volilni sistem predvsem sredstvo. proceduralni mehanizem, in ne vsebina politike, in zato ne kaže fetišizirati doloCcnih oblik volilnega sistema kot "edino praviCnih in najboljših", kar je bik) značilno za starejšo generacijo volilnih teoretikov. Pri presoji o izbiri volilnih si.stemov moramo tehtati razliCne predno.sti in pomanjklji\t)sti različnih \-olilnih si.stemov, se vprašati, kako bi delovali v konkretnem družlKjnem okolju in na koncu izbrati eno od oblik volilnega sistema, iie enkrat bi rad poudaril, da .so sktv raj \'se oblike volilnih si.stemov legitimne in izbira med njinu je zato stvar konkretne presoje zakonodajalca. Ni teoretično bolj praviCnih ali najboljših volilnih sistemov. MogoCe drži, da je za države v tranziciji v tem trenutku le bolj primeren pro|X>rcional-ni volilni sistem, vendar to ne pomeni, ila je večinski si.stem, ob spremenjenih okoli.š-Cinah. ki bi narekovale njegovo uvedlv). manj primeren sistem in abstracto. Ocena je možna le v danem času. prostoru in zato na konkretni in ne abstraktni ravni.
V zadnjih treh |X)glavjih Grad predstavi volitve članov Državnega sveta, volitve pred.sednika republike in k)kalnc volitve. Pri volitvah pred.sednika republike Grad ne problematizira dejstva, da je predsednik izvoljen neposredno, istočasno pa ima zelo omejena pooblastila. Sam menim, da taka rešitev ni najlx)ljša. saj ustv-.irja pred.sednika z močno |X)litično legitimacijo, obenem pa mu zavezuje roke. .saj ob tako .skromnih pooblastilih težko uresničuje širok demokratičen mandat. Holj primerna .se nii zili rešitev
(na la problem opozarja tudi lilstcr), po kateri bi predseilnika s tako onicjenimi pri-stojnostinii \<olili posroilno. Druga t)ptija pa je, da obdržimo nc|K).srctlnc volitve, a obenem tudi (TovcOamo pristojnosti predsednika republike.
Knjiga Volitiv in t>olilui sistem sc nedvomno uvrSča med najbolj.ša domaČa strokovna dela na podroOju ustavnega prava in političnega si.stcma. Z:ito jo priporoCam v branje nc samo strokovnim krogom, ampak tudi širši laiOni javnosti, ki bo po prebrani knjigi t)bon)?.cna / znanjem o volilnih sistemih veliko lažje in veliko bolj učinkovito sodelovala v javni razpravi o političnem ustroju slovvnskc držaw.
Mirsctd BEGIČ
Irv Kreft
Zjeban od Absolutnega
perspektivo^! in ix;rs|x;ktiv;Lši: portret skupine
Znanstveno in publicistično sa-di.^čc, l.jubljana 199«
o Slovenci bremeniti, prehlajeni predmet zgodovine
(Toniaž ŠalamnnDUMA 1964)
'Z ukinitvijo 'Perspektiv'Jc bila revolucija na Slovenskem tudi simbolno končana.' S tem stavkom konča I.cv Kreft Pripis h glavnemu tekstu knjige Zjeban od absolutnega. Publikacija jc eden izmed rezultatov Krcf-tovcga večletnega ukvarjanja s fenomenom Persi}ekliv, /. njo pa skuša avtor razložiti nastanek neke revije kot glasila intelektualne skupine, ki jc ilclovala v pogojih 'totalitarne legitimacijske ideologije'(sit. 13). Toda aktu-alno.st te politolo.^ko-.sociološkc, pa tudi (nujno) historiOn(>-fik)Zolskc analize ni .samo v tej točki: avtor nam obenem ponudi tudi na.stavkc za razkritje nekaterih iX).stso-cialističnih mitov, kv.tzircficksij novodobne dcmokracijc in nedoslednosti (pozabljivosti), ki si jih "objektivna" zgodovina, kot pač vsaka "objektivna" znanost, lahko in tudi mora pri\i).^čiii.
Knjiga nam na zanimiv način pojasni, kako .so Perspektive in /ler.ifM^klivoicI sami postali .svojevrstno of>čc.st\'o in nadgcncra-cijski |Tojcm. hkrati pa nam s to predstavitvijo portKli n;t.stavkc za ponovno (re)aktua-li/jcijo dok)Ccnih vpnLšanj. Avior skuša (kot in predvsem skozi tiči revije same, torej skozi tekste iz Perspektiv) predstavili aktualnost takratnih vprašanj, jih subtilno navezati na današnji čas, |x>staviti takratni slovenski prostor in Perspektive v njem v .svrtovni okvir, hkrati pa opomniti prfdv.scm na aktualnost tistih nikoli (nc)aktualnih vpra.Sanj o vk)gi, (Tomcnu in smtrtru tako umetniškega, kot tudi intelektualnega poCctja. In kar jc .šc pomembneje; Zjeban od absolutnega jc polna otigin-orov. Ce gre wrjcii Kreftu, in priznajmo, da ju s .svtijo "globin«) in .širino" temeljit, pa tudi Spremnim besedam Tarasa Kcrmauncrja, .so žc sami pcrspckthovcl, in Perspektive z njimi, piHlali zanimive Iiosku.sc odg()von>v, ki .sc tičejo tutli tega, na kaj lahko upamo in kako si sploh .4c lahko upamo upati. Saj žc ime revije - Perspektive -govori samo za sebe.
Avtor izhaja iz inncstiive Perspektiv v čas in prostor totalitarizma, nc da bi ob tem izgubil ideološko in z.gotlovinsko posrcdo-vanost in umcSčcnost samega pojma totalitarizma. lzhodii5čc in namen kritike, ki .sc jc izražala skozi Perspektive, jc bila prav točka obla.stnc Icgitimacijc takratne vladajoče elite. Navkljub tlcjsivu, da .so bili .sA-ojcvrstni 'sinoti očetov romantičnih tnlelekiualcev'' (Kcrmauncr, str 167), .so bili pcrspcktivx)vci in z njimi Perspektive člani ozaveščene avtonomne skupine, z občutkom skupin-skosti, kol v Spremnih besedah (str 167) pravi Kcrmauncr, .siun perspektivovec 'iz prve povojne generacije, iz prt e, ki Je podrtala Partiji kritično zrcalo, odklonila njene cilje kot napačne, njeno prakso kot zločinsko, njene irednote kot zmotne ali vsaj neiires-ničljitv na način, ki si ga Je izbrala.' I/hajali so iz antikapitalizma, (Kitujitcv človeka jc bila poglavitna tema, smoter "intckktualizi-ranja" pa samouprava.
Revija Pers/>ektiie jc Izhajala v obtiobju med 1960 in 1964. Člani skupine, ki .so poprej dclov:»li pt)d okriljem Kevije 57. .so n;i povabilo Partije sprejeli idejo o izdajanju kri-tičncvintclcktiialnc revije. Izhajajoč iz zjk-