Pisma \z onstran groba, Piie pokojni Afron Voljnii, priobžoj« Florijm Stoii. u. Dragi Čiro! Včeraj Ti je pravil Švon, da setn mu pred osmimi dnevi pisal pismo. Ti si se mu 8mejal. ker pozoaš njpgovo lorsko, humoristiško žilo. Zato si mu tudi rekel: ,Ne boš Jaka kaše pihal! Tvoji lovski Utinščini vsa čast, tu laik prar labko sede na Tvoje limaniee. 8 Trojimi pismi iz onstran groba, pa si ne boš pridobil slave, najtnanje pti naa juristih ne." Poznam Te, Ciro, kot dobrpga jurista Pri juatici ne zadostuje aamo ena priČa, »mpak morata biti vsaj dve, zato napišem Tebi drugo piamo. Radoveden sem, kaj porečeš, ko gi dobiš napiaanega na aktu, ki si ga sinoči, ko si šel apat, ostavil na svoji mizi. Pa ad rem! Rekel sem, da se je pričelo daniti v moji aamozavesti in da se je v meni zbudila volja po biti. Ia gl^j, kolikorbolj aem imel voljo, da se prebudim, toliko bolj aem se zavedal avojega položaja. črna, neprodorna noč je gineTala in pričel sem ae zavedati svoje mračne okolice. Zbudila ae je v meni z voljo tudi zaveat. Bil sem si vs?esti, da je okrog mene nekaj: Eaj je, niaem še mogel dobro razločiti, zakaj čutil sem se jako utrujenega in vse krog mene je bilo tako mračno, da nisem mogel prar razločiti. Zavedel sem se, da sem bil snov pri umiranju, in zbudila ae mi je volja po laatnem truplu. Cuduo se mi je zdelo, da ne čutim nikakih boleč-in, ki jih je moja duša tako atrašno čutila, ko aem Iežal na bolniški postelji. V teh mialih ae je pričelo t meni daniti. Nehote si 8tavim vprašanje: BKje si zdaj, Afrou?" Iq čuj, takoj mi odgovori moj BJaz": nTu, poglej!" Znašel sem se hipoma v mrtraški rakvi globoko pod zemljo. Eraj aebe sem zagleda! bivšpga Afrona Voljniša. Strašen je bil ta pogled. Dragi Čiro, tega 8i ne moreš mialiti, kako sem se začudil, ko sem videl 8voje truplo, nekdaj polno življenske energije, ležeče in razpadajoče y rakvi kakor mrhovino. Ležalo je v mlaki že razpadle krvi, bledo, brez ikakega izraza na obličju. Nehote se je t meni pojavil nek odpor. Zbudilaae je t meni Tolja, da zapustim ta nesrečni kraj. In t trenutku sem ae znašel u& vrhu gomile, r kateri razpada materija Afrona. In zopet je posvetil v moj BJaz" nor žarek apozuauja. Erog tnene je nastalo doto jutro. Stal aem prvo jutro nad gomilo kotjako razrejeua, avetlikajoča se meglica. Rekel sem 8am pri aebi: nUmrl si a vendar še živiš." To je prvi pojav v mojem novem življenju, t moji novi domovini tostran groba, da sem ai bil 8veat svojega novega prebujenja in novega živIjenja. čudom sem se čudil sam sebi. Ali Ti porežeš: ,To rse 80 bajne iluzije, fantazije in nič drugega." Ne, dragi Čiro, to ni iluzija, to je prava reanica. Tla pod meDoj 8u se izpreminjala r neko tmino. Snorna zemlja je izgubljala polagoma zame svojo neprodornost in postajala je pod meooj le kot senca. Cimbolj ae je moj nJaz" razvijal, tembolj se je snov, ki me je obdajala, zame oddaljevala, izgubljala svojo snovno laatnost kot trdo telo in v daljah 8em zazrl, temno, ve liko okroglo senco, obdano z drugimi okroglimi, tpmgimi ploščami. Mislim ai, kaj |more neki to biti? Spozual sern, da je ta črna veja nad menoj rimaka cesta in oua relika ,krogla aolnce. BTo so zvezde," zakličem sam sebi. Oudoo, kaj ne, prijatelj? Svetal-vsemirski svod s črnirai pegami! Ravno nasprotno kot za čIoTeka na zemlji. Za zemeljska bitja je veemirski svod temna, neprodorna noč, ki jo razsvetljujejo nebrojni svetovi, in tu svetal vaemir, ki ga zatemnujejo črne pege na nebu. No, ker mi je bil poznan iz fizike sličen poj&v na zemlji, sem si to noro prikazen kaj lahko razložil. Sdov, to je materija, srka rase tostrano avetlobo, kakor črna plošča na zemlji, ki po- srka V80 solDČno aretlobo vase; zaradi tega ni zame solnce vpč svetla krogla, arapak velika črna nebesna pega. Ti porečeš: BCudno, dragi." No, to ni nič čudnega. Vsemirski pojav je za dotični opazujoči pojav tak, kakršen je opazujoč pojav sam. Tako opazoraje to novotarijo uvidira, da se je moje novo telo pričelo stiskati, zgoščevati, da poataja vedno svetlejše in da se r meni rode nove moči. Svptlobo mojega teleaa je bila podobna fosforiscirani svetlobi kresnice, le da je bila še mraČDO siva. Zamaknjen vase, premišljujem, kaj bo. Zbal sem se momentano, da se vnamen ia da še to, kar je, zgori. Eaj ne, Čuden atrah? Eoočam za danes. Oiro, to pismo predaj Švonu! Pozdravlja Te Troj prijatelj Afron.