#
5  
Sredi letošnjega leta je Benedikt XVI. iz-
dal svojo tretjo okro`nico, ki nosi naslov Ca-
ritas in veritate (Ljubezen v resnici). Z njo se
postavlja v vrsto socialno èuteèih pape`ev, kar
je vse od enciklike Rerum novarum Leona XIII.
(izšla 1891) prej pravilo kot izjema. Skrb za bli`-
njega, èut za dru`beno praviènost in osnov-
no enakost vseh ljudi so temeljni elementi
dru`benega nauka Cerkve, zapisanega v njen
evangeljski “genski zapis”. V prièujoèem pris-
pevku si bomo ob Ambrozijevem traktatu De
Nabuthae (Nabot, napisan med leti 386 in 395)
ogledali, kako je veliki milanski škof in cerk-
veni oèe razumel naèelo socialne praviènosti
in dru`bene odgovornosti.
:!#

# 
Zgodba o kriviènem prilašèanju vinograda
Jezreelca Nabota je ena izmed pripovedi v
Prvi knjigi kraljev (1Kr 21,1-16). Ta staroza-
vezni spis drugega za drugim niza dogodke
najprej iz `ivljenja zdru`enega kraljestva pod
kraljem Salomonom, po njegovi smrti pa pa-
ralelno opisuje usodo dveh kraljestev, sever-
nega izraelskega in ju`nega Judovega. V knjigi
gre veèinoma za teološko analizo zgodovine
obeh dr`av, ki je zgodovina propada, in to
predvsem z vidika osebnostnih lastnosti po-
sameznih kraljev in s tem povezanih odlo-
èitev na podroèju kulta in politike. Pisec išèe
razloge, zakaj je “Gospodova dedišèina” preš-
la v roke tujih osvajalcev — Samarijo 721 pr.
Kr. zavzamejo Asirci, Jeruzalem 587 pr. Kr.
Babilonci — in jih najde v razliènih oblikah
/0!".
	

#


!
# 
/1#

#  
.
#
0
!
nezvestobe kraljev: malikovanje, zidanje sve-
tišè tujim bogovom, preganjanje prerokov,
pa tudi osebna nemoralnost in socialna kri-
viènost, zatiranje ljudstva. Cerkvenim oèe-
tom so te pripovedi nudile obilo gradiva za
moralni pouk kristjanov, vendar je treba reèi,
da pri pogostosti uporabe zgodba o Nabo-
tu prav niè ne izstopa. Nasprotno, dogodek
je le redko omenjan v homilijah grških in la-
tinskih oèetov, še najveè se pred Ambrozi-
jem pri njem pomudi Bazilij, pa še ta ne piše
komentarja, temveè opis Nabotove smrti
uporabi kot zgled pogubnih posledic bogas-
tva pri razlagi odlomka o bogatem mladenièu
in hoji za Kristusom iz Matejevega evangelija
(Mt 19,16-26): “Lakomne` je hudoben sosed
tako v mestu kot na de`eli. Morje pozna svojo
mejo, noè ne prekoraèi zamejenosti, zaèrtane
pred mnogimi èasi, le lakomne` ne spoštuje
èasa in ne pozna meja, saj vedno zahteva
prednostno pravico. Posnema silovitost og-
nja, vse objame, vse po`re.” Nekaj misli o Na-
botu najdemo tudi pri drugih grških oèetih.
Ciril Aleksandrijski komentira vrstico “Nabot
je imel vinograd” (1 Kr 21,1) in vidi v Nabotu
Emanuela, ubitega zaradi zarote Jezabele, ki
predstavlja judovsko sinagogo. Teodoret z
omembo la`i iz 1 Kr 21,13 (“Nabot je blago-
slovil (= preklel) Boga in kralja”) v nekaj vr-
sticah razkrinkava podlost obrekljivca, ki si
za svoje umazano govorjenje prilašèa lepe be-
sede. Prokopij iz Gaze se v komentarju h
Knjigi kraljev pomudi pri Ahabovem postu
in potrtosti ob Nabotovi smrti: s postom kralj
	






priznava, kako krivièna je ta bila, s potrtostjo
pa, kako omahljivega duha je sam. Med la-
tinskimi cerkvenimi oèeti zgodbo omenja-
ta Tertulijan in Lucifer iz Cagliarija, prvi kot
primer uèinkovitosti posta in pokore, dru-
gi vzporeja Jezabelino spetkarjenje z ravna-
njem arijancev proti škofu Atanaziju.1
Skromno število gornjih navedkov prièa
o tem, da ne pred Ambrozijem ne za njim
pripoved o Nabotu ni bila dele`na velike po-
zornosti. Le zakaj ji torej prav milanski škof
namenja toliko prostora v svojih besedilih?
Poleg komentarja De Nabuthae, posveèenega
izkljuèno temu odlomku, namreè navaja
zgodbo ali osebe, ki v njej nastopajo, vsaj še
v desetih drugih spisih (Ep. XXXVIII, 7-8; Ep.
LXIII; Contra Auxentium 17-18; Ep. XX, 14-
19; De Officiis Ministrorum II, 17 in III, 63;
Expositio Evangelii secundum Lucam IX, 25,
32-33; Exhortatio Virginitatis 30, Explanatio
Psalmi XXXV, XXXVI, XXXVII).2 V vrsticah,
ki sledijo, bomo iskali odgovor na vprašanje,
èemu je Jezreelec Nabot tako pri srcu ško-
fu Ambroziju.
/

# 

Rdeèa nit, ki ji sledimo skozi vseh 17 po-
glavij dela De Nabuthae, je jasna in ostra so-
cialna kritika bogatih posameznikov: kriviè-
nega bogatenja na raèun reve`ev, do absurd-
nosti prignane lakomnosti skopuhov ter upo-
rabe bogastva za razkošje, medtem ko so re-
ve`i prisiljeni za golo pre`ivetje prodajati svo-
jo zemljo in celo svoje otroke. Ob zgodbi o
Nabotu, ki predstavlja ubo`ca, ter Ahabu, ki
predstavlja moè in bogastvo, Ambrozij ana-
lizira nespamet kriviènih in skopih bogatašev,
ki kljub velikemu premo`enju niso zadovoljni
s tistim, kar imajo, marveè bolestno hlepi-
jo po vedno novem imetju.
V Ambrozijevem delu ne gre za svetopi-
semski komentar v strogem pomenu besede,
kjer bi avtor `elel zgolj razlo`iti biblièni od-
lomek, temveè se zdi, da mu zgodba o Na-
botu slu`i kot temelj in ogrodje za sicer sa-
mostojno razmišljanje o moralno sprejem-
ljivem pridobivanju in uporabi premo`enja.
@ivahen jezik, ostrina kritike, neposredno na-
govarjanje bralca, ironija, anekdote in para-
lelizmi, ki jih Ambrozij uporabi, umešèajo
besedilo v zvrst diatribe, polemiène razprave,
v tem primeru morda osnovane na sklopu veè
homilij na isto temo. Besedilo iz Prve knjige
kraljev je sicer kot vezni element po odlomkih
porazdeljen skozi celotno delo, vendar ni edi-
ni uporabljeni svetopisemski tekst, saj raz-
mišljanje spremlja še lepo število drugih na-
vedkov, predvsem iz evangelijev, psalmov in
modrostne literature.
Odloèilnega pomena je `e vstopna misel
prvega poglavja, ki ponuja kljuè za razume-
vanje celotnega dogajanja: “Zgodba o Na-
botu je `e stara, a se ponavlja vsak dan. Kateri
bogataš si vsakodnevno ne po`eli imetja dru-
gih? Kateri mogoène` si ne prizadeva, da bi
pregnal ubo`ca z njegovega posestveca in iz-
brisal meje siromakove podedovane zemlje?”
(I,1). Nabot je torej ubo`ec, ki ga moèni in
bogati, poosebljen v kralju Ahabu, `eli pri-
krajšati še za tisto malenkost, ki jo premo-
re. Ta zgodba se ponavlja vedno znova, vedno
znova se rojevajo pohlepni Ahabi, vsak dan
znova ekonomski pritiski hromijo `ivljenje
obubo`anih ljudi. Zanimivo je, da Ambrozij
uvede temo, kritiko pohlepa in kriviènega bo-
gastva, kot da je zgodba o Nabotu `e dobro
poznana, èeprav zaène vsebinsko povzemati
odlomek šele v 2. poglavju. Predstavitev li-
kov deluje nekoliko stereotipno: Ahab kot
kralj ima na razpolago vse bogastvo kraljestva,
Nabot je reve`, ki premore le majhen koš-
èek zemlje. Vendar Nabotu ne pride na misel,
da bi si po`elel kaj kraljevega, Ahab pa kljub
obilju `eli imeti še veè. Kateri od njiju je torej
v resnici reven (prim. II,5)?
Ob analizi svetopisemskega besedila Am-
brozij izpostavi absurdnost Ahabove prošnje:
“‘Daj mi’, pravi. Ali je glas beraèa kaj dru-
5  
 #
gaèen? Mar govori tisti, ki javno prosi mi-
lošèine, drugaèe kot prav ‘daj mi’?” (II,7.)
Kralj moleduje kot beraè, saj ga k temu sili
njegov pohlep. Strast po pridobivanju je tako
moèna, da je zanjo pripravljen odstopiti celo
nekaj od svojega imetja: “In dal ti bom, pravi,
za tvoj vinograd drugega. Bogataš svoje pre-
mo`enje zanièuje kot nièvredno, kar pa je tu-
jega, po`eli kot nekaj neprecenljivega.” (II,9.)
Tudi Ahabovo `eljo, da bi si naredil vrt, Am-
brozij obsodi kot nesmisel: “Napravil si bom
zelenjavni vrt, pravi. Vsa ta nespamet, vse to
besnenje zato, da bi našel prostor za nièvred-
no zelenjavo. Ne `elite si torej neèesa, ker bi
vam koristilo, temveè zato, da bi prikrajšali
druge.” (III,11.) Ahab ne `eli pridobiti nekaj
koristnega zase, temveè predvsem prikrajšati
drugega, pri èemer mu celo zelenjava pomeni
veè kot èloveško `ivljenje. Nabot pa ga za-
vrne in s tem bralca pouèi, da je treba s svo-
jim premo`enjem ravnati odgovorno: “’Ne
morem prodati dedišèine svojih oèetov.’ O
bogataš, èe kaj razumeš, potem se ravnaj po
nasvetu: ne prodajaj svojega polja za eno noè
z vlaèugo, ne dajaj svojih pravic drugim, da
bi pijanèeval in veseljaèil, ne zaigraj si doma
s kockanjem” (III,13). Neuspeh Ahaba po-
tre, da le`e na posteljo in noèe jesti, kar po-
nazarja `alost bogataša, ki si ni uspel prila-
stiti imetja drugega. Tudi svojega kruha noèe
jesti, saj si `eli tujega: “In ni jedel svojega kru-
ha, pravi. Seveda, iskal je tujega.” (IV,15.) Bo-
gataš se torej sam obsoja na post in ni niè na
boljšem od reve`a, ki je laèen neprostovoljno.
Ob tem se Ambrozij razpiše o pravem pome-
nu posta, ki ni v varèevanju, temveè v pomoèi
bli`njemu. Pri tem poto`i, da so premo`ni
ljudje s èutom za pomoèi potrebne sila redki.
V devetem poglavju spisa avtor uvede na
prizorišèe Ahabovo `eno Jezabelo. Ta se do-
misli umazane spletke, s katero bo Nabota
spravila s poti. Njeno ravnanje je identièno
z dejanji kriviènih bogatinov, ki celo v cer-
kev prihajajo molit, da bi jim zloèin uspel.
Toda Bog jim ne da svojega blagoslova (prim.
X,44-45). Jezabela v svojo igro pritegne tudi
sodelavce, dve la`nivi prièi, ki zatrjujeta: “Bla-
goslovil (= preklel) je Boga in kralja” (XI,46).
Ambrozij tudi v uporabi evfemizma vidi pod-
lost bogatina, ki ga tako skrbi za ugled, da
poleg svojega imena ne trpi besede ‘preklets-
tvo’. Pokvarjenost Ahaba je dokonèno po-
trjena z Nabotovo smrtjo, saj ga za kamenja-
nje odvedejo ven iz naselja: ne privošèijo mu
torej ne smrti na lastni zemlji ne dostojne-
ga pogreba. Toda kazen za kriviènega se `e
pripravlja. Sledi namreè preroška gro`nja,
kjer Ambrozij, morda z `eljo po veèjem uèin-
ku, zdru`i dve svetopisemski mesti, saj vrstici
1Kr 21,19, kjer so omenjeni psi, dodaja še vla-
èuge iz 1Kr 22, 38: “Zato bodo na kraju, kjer
so lizali Nabotovo kri, psi lizali tvojo kri in
vlaèuge se bodo kopale v tvoji krvi” (XI,48).
Psi so znamenje krvoloènosti Ahabovega rav-
nanja, vlaèuge pa njegove pokvarjenost
12. poglavje, še vedno v navezavi na Na-
botovo zgodbo, prinaša novo antitezo: boga-
taša spet predstavlja Ahab, reve`a in praviè-
nega pa prerok Elija. “Si me našel, moj sovra`-
nik? (...) Našel, ker si se prodal, da si storil,
kar je hudo v Gospodovih oèeh” (1Kr 21,20).
‘Najti’ v tem kontekstu po Ambrozijevo pred-
stavlja najti krivdo na Ahabu, ki tako celo sam
priznava, da je grešil. Elija niso mogli niko-
li najti, prav tako so v evangeliju iskali Jezusa,
a ga niso našli. Bog dopusti, da krivce najdejo,
medtem ko praviènega šèiti, kot je šèitil tudi
Davida na begu pred Savlom. Bogastvo je torej
razkritost, nevarnost, uboštvo pa je skritost,
varnost. Na tem mestu se Ambrozij spet ob-
širneje preda razmišljanju o pravièni upora-
bi bogastva, ki je pravzaprav skupna lastnina
vseh, kot je Bog ustvaril zemljo za vse, ne pa
le za nekaj posameznikov.
#

;

Zakaj je zgodba o Nabotu tako pri srcu
škofu Ambroziju? Odgovor je veèplasten. Poz-
5  
	






noantièno 4. stol. je èas popularizacije kršèans-
tva, saj to v teku nekaj desetletij iz religio li-
cita, dovoljene religije (Galerij l. 311, Konstan-
tin in Licinij l. 313), postane religio catholica,
religija rimskega cesarstva (t. i. edikt treh ce-
sarjev l. 380).3 Struktura vernikov se je ob tem
zaèela temeljito spreminjati, Cerkev ni veè
samo skupnost osebno vernih ljudi, temveè
so vanjo zaradi dru`benih ugodnosti zaèeli
vstopati tudi taki, ki notranje niso bili priprav-
ljeni sprejeti kršèanskih moralnih zakonov.
Ambrozij je proti koncu 4. stol. `e lahko opa-
zoval zanimivo protislovje: èeprav je bilo ce-
sarstvo `e veè kot pol stoletja kršèansko in so
nekateri zgodovinarji (npr. Evzebij) v Kon-
stantinovi vladavini videli zaèetek Bo`je dr-
`ave na zemlji, se na podroèju dru`bene pra-
viènosti in porazdeljenosti dobrin ni kaj dosti
spremenilo. To dejstvo ga ni moglo pustiti
mirnega, saj je bila in je poleg skrbi za upravo
cerkvenega `ivljenja ena od pomembnih ško-
fovih nalog, pogosto prek slu`be diakonov,
tudi skrb za revne. Eden od naslovov, ki jih
v tem èasu nosi škof, je pater pauperum, oèe
revnih. Ambrozij torej v vlogi oèeta revnih z
vso ogorèenostjo razkrije storjene krivice in
vabi bogataše k spreobrnjenju. V besedilo
vkljuèene navedbe primerov iz konkretnega
`ivljenja prièajo o tem, da je tragiène dogodke
pogosto spremljal od blizu.
Oglejmo si dve anekdoti, vtkani v spis o
Nabotu. Ambrozij takole pripoveduje: “Sam
sem poznal bogataša, ki je imel navado pre-
šteti majhne kruhke, ko je šel iz mesta na de-
`elo, in je po številu kruhkov izraèunal, ko-
liko èasa bo ostal na de`eli. Ni hotel odpre-
ti zapeèatene `itnice, da se kolièina ne bi
zmanjšala. Vsak dan je pojedel kruhek, ki te
le ste`ka nasiti. Od zanesljivih ljudi sem iz-
vedel, da je takrat, ko so mu pripravili jajce,
poto`il, da je bil s tem ubit pišèanèek. To vam
pišem, da bi spoznali, kako vas Bo`ja praviè-
nost kaznuje in se vam za solze reve`ev mašèuje
z vašim lastnim stradanjem.” (IV,18.) “Sam
sem videl, kako peljejo v zapor reve`a, ker je
zmanjkalo vina na mogoène`evi mizi, dokler
ne bi plaèal tistega, èesar ni imel. Zato je skle-
nil, da bo na dra`bi prodal svoje otroke in s
tem vsaj zaèasno odvrnil kazen. K sreèi se je
našel nekdo, ki mu je v tisti stiski pomagal.
Ko se je siromak s svojimi vrnil domov, je videl
vse izropano, da jim ni niè ostalo za hrano.
Obupan nad lakoto svojih otrok je ob`aloval,
da jih ni prodal nekomu, ki bi jih mogel hra-
niti, in se je vrnil k odloèitvi, da jih proda.”
(5,21.) Osupljiv in zgovoren je podatek, da se
je konec 4. stol. v Rimu razdeljevanja dr`avne
podpore v `itu, t.i. frumentationes, udele`e-
valo kar 250.000 ljudi, te`a davkov pa je bila
tolikšna, da je pode`elje praktièno opustelo.4
Drugi razlog Ambrozijevega zanimanja za
Nabota in njegov vinograd je bolj zapleten,
saj je tesno povezan s cerkvenopolitièno situa-
cijo njegovega èasa. Cerkveno `ivljenju so še
vedno kalili spori med zagovorniki nicejske
veroizpovedi ter arijanci, politièno trenja med
poganskimi konzervativci in kristjani, pred-
vsem pa boleèe iskanje so`itja med imperijem
in Cerkvijo. Èeprav so bili cesarji, ki so v tem
obdobju z dvorom pogosto bivali v Milanu,
vsi kristjani, so bili njihovi odnosi z Ambro-
zijem velikokrat napeti, saj je škof brez oma-
hovanja branil cerkvene pravice. Navedimo
povsem konkreten primer. Za veliko noè 386
je v Milanu na dvoru cesarice matere Justine
arijanski škof Avksencij prosil, naj mu za po-
trebe bogoèastja dodelijo kakšno baziliko. Na
dvoru so mu ustregli in mu dali v uporabo
porcijansko baziliko, èesar pa Ambrozij ni ho-
tel dopustiti. Zato je z mno`ico vernikov oseb-
no zasedel cerkev in s tem prepreèil predajo
v roke arijancev. Ob tej prilo`nosti je, kot piše
Avguštin, nastalo znamenito ambrozijansko
petje. V spisu Contra Auxentium se Avksen-
cij pojavi kot novi Ahab, ki `eli Nabotu, Am-
broziju, iz rok iztrgati njegov vinograd. “Èe
on ni izroèil svojega vinograda, bomo mar mi
izroèili Kristusovo cerkev?”5
5  

 #
Spis De Nabuthae lahko razumemo tudi
kot oris trenja med Ambrozijem in cesarjem
Teodozijem. Èeprav slednji v zgodovini ve-
lja za katoliškega cesarja, je v njegovem zako-
niku kar nekaj Cerkvi nenaklonjenih predpi-
sov: dvorjani, ki `elijo postati duhovniki, mo-
rajo dr`avi izroèiti vse svoje imetje; diakonise
Cerkvi ne smejo izroèati darov; menihi ne
smejo bivati v mestih (Cod. Theod. XII,I,121;
XVI,2,27; XVI,3,I). V ozadju teh predpisov
je, podobno kot še tolikokrat v zgodovini,
strah cesarja pred ekonomsko in politièno
moèjo Cerkve. A tako kot Nabot ne more izro-
èiti svojega majhnega vinograda Ahabu, tudi
Ambrozij pred pohlepom dr`ave šèiti imet-
je Cerkve. Ne smemo pozabiti, da je prav vi-
nograd priljubljena prispodoba najprej za
Izrael, nato za Cerkev. Vinograd je majhen,
saj ne gre za bogatenje, temveè za zagotavljanje
delovanja in hkrati za pravièno porazdelitev
dobrin med vse ljudi, kar nam daje razumeti
Ambrozijevo poudarjanje naravne enakosti
med vsemi ljudmi in v Stvarnikovem naèrtu
osnovane skupnosti dobrin. Tako piše v De
Nabuthae: “Zemlja je bila postavljena na svoje
temelje v skupno dobro vseh, bogatih in rev-
nih. Zakaj si prisvajate pravico do privatne
zemlje, bogataši? Narava, ki vse rodi revne,
ne pozna bogatašev. (...) Na svetlo nas iztisne
nage, potrebne hrane, obleke in pijaèe, nage
nas zemlja sprejme, ko umremo” (I,2.)
7

Ambrozijevo branje zgodbe o Nabotu je
moèno zaznamovano z zgodovinskimi oko-
lišèinami, v katerih je škof `ivel. Spisu bi zato
z današnjim izrazoslovjem lahko rekli kar so-
cialno anga`irani komentar svetopisemskega
besedila. Prvotni teološki središèni misli, Na-
botovi zvestobi zemlji oèetov, ki ima tudi raz-
se`nost zvestobe Bogu, in Ahabovemu gre-
hu proti nedotakljivosti dedišèine, Ambrozij
vdihne novo, za njegove èase aktualno social-
no razse`nost. Cerkveni oèe je razumel po-
slanstvo Cerkve tudi v klicanju k dru`beni
praviènosti in dostojanstvu, tudi ekonomske-
mu, vseh ljudi. Bolj kot svetopisemski ko-
mentar se zato De Nabuthae zdi pomemben
kot prikaz velike socialne obèutljivosti Cerkve
v 4. stol. in na Svetem pismu utemeljenih idej
o enakosti in lastnini, ki pripada vsem. So-
cialni nauk Cerkve je torej navzoè v samih
temeljih kršèanstva. Caritas in veritate je jasno
znamenje, da to dedišèino ceni tudi pape`
Benedikt XVI.
1. Prim. Ambrogio. La Storia di Naboth,
Introduzione, commento, ediz. critica, traduzione,
a cura di Maria Grazia Mara, 1985, II ed.,
Japadre Editore, L’Aquila-Roma, str. 53-54.
2. Prim. Ambrogio. La Storia di Naboth,
Introduzione, commento, ediz. critica, traduzione,
a cura di Maria Grazia Mara, n. d., str. 47-52.
3. Angelo di Berardino – Basil Studer (dir.), Storia
della teologia. I. Epoca patristica, Piemme, Casale
Monferrato 1993, str. 309.
4. Antonella Reina, Povertà nel Tardoantico, Note in
margine al De Nabuthae di Ambrogio, http://
www.graffinrete.it/tracciati/
articolo.php?id_vol=38.
5. “Si ille vineam non tradidit suam, nos trademus
Ecclesiam Christi?”, Contra Auxentium 18, PL 16,
1054-1055.
5