j tejMtU« 110S. A«t »f Oa«. S, 10IT. uiUrUd M Jaao 14. Organizirali ao ao t Penni proti Lawiaori malini IndrOfi ~ Hovvatov »hod je imel aijajni uspeh. Howot Jo bil | no delavski praznik na shodu kanadakih rudarjev hi & ao vroa v Pannay Ivani jo. Navodila ia Waehingtona zadržala akejjo glada na vaeamarižko raz- sodišča najmanj pot lat. ' - PRIBODJTJA KOVFBBBNOA BI BO VRŠILA ČBZ PIT LIT V HAVAJI. •• Velika proetava delavskega dna v Nemčiji, Franciji, A* I gliji in* drugod. Francozi preporadali manifaatacija ▼ Poruhrju. Bavarski fašisti so nagajali. Dolavatvo Nemčija jo naatopllo anotno. BodaJ lzdslujs načrt aa poatavo, po katari bo onemogočeno varil-ništro « sladkorjem tn drugimi . potrebščinami zavsalsj. POŽIVLJA GOBPODDfJB, KAJ BOJKOTIRAJO BLAJDKOBITB ODBBUHB. Pittsburgh, Pa. — (Internstio-nal Progremive Miners Bulietin.) — Peti rudarski distrikt rudarske organizacije v Penneylvaniji je o-pral sramoto, katero je naredila tukajšnjim rudarjem y Lewiaova mašina s tem, da je rasbilh Ho-watov sho§rdanf)sh in pred fsrigrsdom. "Ako a* Izvede šfheaterjeva koneeaijs. Im> Amerike, prsvsa-prsv Htandsrd Oil tUd^la Torči-jo in francoski ter angleški inte-reel izgube miljon«, ki jih imelo Um inveetirane," je rekel neki vieok francoaki uradnik. Carigrad, 30. apr, — Nova vej-na na Bližnjem vzhodu ni vel da lel, kakor kslejo najnovejla zna menjs. K« rosi peša koncentrira 20,000 mož na sirski meji in nove lete dohajajo na fronto. Zagorska vlada je prejela poročilo revolucionarnih Torkov, Bolgarov io Mecedooeev, ki Izjavljen, da bodo s v aem I mogo čiml sreda« vi ievojevali neodvia-noet Zapadn* Traelje. Lauaann*, ftvica, 30 apr — Gospodarska komisija mirovne konference je sakljočde. da ee vprašanje turških koneeaij odlo« za Delavejca federacija preti fašizmu. Jompers je aklloal izredno sejo eksekutive v ta namen. Waahington, D. C. — AmerRVa «ir»lavska federacija a« tudi pridruži ty>jn zoper fašistovsko gibanje med ameriškimi Italijani. <»ompers, presedidk federscije, jc ^klirgl izredno aejo eksekutivne-pa odbora ca 8. msja v ta namen, 'iompera je v piamu, nsalovljencm .lameea P.^Coughlina, tajnika ►veta strokovnih unij v New Vorku, dejal, da bo A. F. of L. ' ponirala fašizmu v Združenih ^ aahington, D. C. (Federated 1'resa.) — Ethel Bmith, tejnica National Women's Trade Union '•ae poroča, da ao delodajelei v l^lumbijakrm distriktu znižali "»zde delavkam sa 30 do 50 od-Motkov, ko je vrhovno sodi** razveljavilo zakon o minimalni u lene. V nekaterih eluča i li j' bila tedenska mezda delav-•tsm znifana na fant, osem'in de l't dolarjev. Liga je aklieala za "hodnji meaee konferenco veli "h Enakih organizacij, ki ae bodo Chieago, III. — (feder. Pre a.) "Bksekucija generalnega vikarja Butkeaieza v Rusiji je naredila vel prehu r Ameriki kot na Paljekem, dtei je bil vikar Po-I jok", je rekel M. Hokolotvtki, u-redaik poljskega delavskega dnevnika 'Dsiennik Ludourjr" v Chieagu "Poljakt nacionalni, kl aa akrajnl rrakeijenarjl, bl bili radi izrabili ekaakuejjo sa (roti- j židovska pogrotte na Poljskem, pa se jim ni peerečllo. Namertvtne demonairaalje ao bile farsa " znižanje Unmk* iftata, tU Cnarl Um, 140 Ha. DMfiNn Si„ 1 Ckicato.UL ! ODHOD IN PRIHOD, h m|t (FtdcraUd Prtat.) rN«r Y«afca* W J« mtaji Mi HtrlU i 'auoa kila j ai_1 ^ AbrtTvl M« ZAKRAJSEK * CE&ARK, 70 — 9th ato., n«w York, n. Y VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V 1900 bkm uiom chicago j KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,250,000.00 Najboljše Cigarete m SREDA, >2. slike iz naselbin. ! San Franoisco, Oal., je bilo enkrat zelo ik) zna no anijsko metto, tt kmalu bomo lahko rekli, da je največje skebsko mesto, kakor je bilo prej mesto Los Angelca, Delavci v skTadiščjh so odložili delo iS se pričeli boriti sa svoje pravice in iivljensko iflačo. Bati ae je, da bodo poraženi ter bo njih unija spremenjena po "American planu", kakor grozijo lastniki skladišč. Sramota, da ae je zopet ponovila stara pesem, da bomo delali po 10 in 13 ur na dan, kakor vidimo nepisano po delavskih posredovalnicah. V takih razmerah pa naj se zanimamo in kvarimo prostor že v itak malih naših ntprednih listih za Mdružinske razmere". Časi so prereeni, da bi mož in žena drug drugega v listu obrekova-la. Vsak mož in lena ee lahko medsebojno poravnata, ako imata le malo zrele pameti. Ako ni-sta drug za drugega, čemu sc v listu prepirati in samega aebe smešiti v javnosti. * Vsakdo jo v nekaterih ozirtfi napačen, največja krivda razpr ti jam pa je rčvftčina, ketere ni za-kriv jI mož, temveč bruti kapita lizem. Gotovo imamo še take može, ki ie vedno mielijo, da ao njih žene metle, a katerimi je treba pometati, kakor so jih učili v stari gnili Avstriji. Imamo pa tudi take ženske, ki komaj pridejo v A-meriko, pa že znajo za več ameriških postav kot one, ki ao tu rojene, iu bi najraje ženile predsednika Združlhih držav. Ce bi ženske malo premislile, kako morajo možje krvavo delati in so po-> leg tega še zaničevani pri delu od domačinov, ako niso zmožni angleškega jezika, bi aodile in ae obnašale drugače. Kaj pa ao družinske razmere v listu za delavca £ Če čitapi pazljivo, bi rekel: dane« kaša, jutri kaša; včeraj kaša, danes kaša. »Vedno čitamo isto pogretq kašo. Urednik bi moral biti toliko strog, da se veak tak dopis brez vsakega podpisa iz kraja pogrez-ne na dno uredniškega koša. Vedno čitamo v "Proeveti", da primanjkuje proatora, a vzlio temu, naj bi a tem kvarili prostor. Če katera tako rada piše o teh rečeh, nsj gleda, da sc liat poveča j a zato je treba moškega dele. Kdor js sposoben tik pisavo, naj piše kaj podučljivege, da bo v korist delavstva. Druitvo "Tabor Slovanov", it. 304 8. N, P. J., v San Franciscu priredi veselico, kakoršne slovenski narod v San Franciscu še nc pomni. Prireditev bo dne 12. meja in prične ob osmi uri zvečer. Pno bo igrala godba, zatem, pa sUdi igra: "Mutosti muzikant"'v enem dejanju. Po .igri bodo hrvaški pevci zapeli par , slovenfkih pesmi in nat6 sledi ples in proste zabava. Pričakovati je velike udeležbe, kajti v California dvorani je Slovencem pot jako uglajena in je sploh tako, ko se gre za tuj narod. Torej ste vsi .Slo vsn i v Sen Kraneiscu, Osklandu, Richmon-dn itd., uljudno vabljeni na našo veselieo. Člane opozarjam,.da se polnoStevilno udeležijo naše prihodnje .seje, ki ee bo vršila dne 9 msjs v navadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo važrffe stvari, s i Nadalje opozarjam člane naše-ps druitva, da ae udeležujejo sej, drugače bo društvo atrogo upoštevalo pravila, da bo vaak član brez izjeme kaznovan, ako se ne bo udeležil veaj vsake tretje seje. Zakaj naj bi delali vedno eame eni in isti člani sami. Podpore smo deležni val enako. Treba je skupnega dela ln eloŽnostl, ker le ta način je pričakovati uspeli«. — Peter S. Kurnick. PROSVETA Vandllng, Pa. — Upam, da je t^d Slovenci v tukajšnjih naselbinah Forest Citj, Braundale io Vandling, Pa., že nekoliko znana ideja za bodoči 8. N. D. še iazz J' ta 1917., ko js bil storjen prvi Wak za to plemenito in koristno stvar s vršitvijo veselice v ts namen. Onega leta ao priredila tri tukajšnje društva veselico v ko-r*t našega Doma. To so bila društva "Mednarodna zveza", SNPJ. "Delavec", gSPZ in socialisti*" ni klub št. 10 JSZ. Da se bolje razumemo, zakaj smo tako preskočili % delovanjem za to koristno idejo, je trebs pojasnils.. V trla vnem M bile vzrok slabe fi-nsnene razmere, ki ao nas tlačile ):sknr rojske drugod. Ko so sc ps razmere nekoliko izboljšele, je i-' eia zopet požlvels. Koliko časa »»» Hvels in kak bo njen u«peh. to^ned i "tn bo pa pokazala bodočnoet in društva v minulem letu sklicala skupno sejo meseca oktobra. Na tej seji ao ai društva iavolila novi aačssai odbor in mu dala nalog, aaj kaj ukrene v korist Doma. Odbor jc zboroval dne 22. aprila, t 1. in po daljšem pogovoru prišel do zaključka, da sc pošljejo na vsa kulturna društva v bližnjih naselbinah vabila, naj izvolijo svoje zastopnike ter jih pošljejo na skupno sejo, katera sc bo vršila dne 3. junija v dvorani pevskega društva "Zvon" ob sod-mi uri svečer. Na tej aeji se bo ukrepalo o več vsšnih rečeh glede doma in voljen bo začaani odbor od vseh društev navzočih zastopnikov, da bo to odbor šel ta-kaj na delo sa morebitni Dom. Rojaki, prišel je čae, da se odločite na prikodnjih sejah, ali bomo imeli svojo dvorano ali ne v tej naši veliki elovenaki naselbini. Bres dvoma se niti ne zavedate, kako velikega pomena ao nam slvpenske dvorane. O velikem pomenu istih, ne bom opisoval, ker rojaki eo sami lahko dovolj o tem slišali in Čitoli is dru-gih naselbin. Ako le pogledamo malo na okrog, bomo precej videli, kako malo je Slovencev po nekaterih naselbinah, pa vseeno imajo svoje krasne dvore ne, da ss hodijo v nje zabavat in se isobrs-zovst. Ali bi ne mogli Imeti kaj takega tudi mif Mogoč* nam je in potrebno tudi. Vse to bomo lahko doaegli, ls malo dobre volje nam je treba in več vzajemnoeti, da ae bo dalo vse doseči. Na ta način bomo pokazali svojim sinovom in hčeram, ds smo se zavedali, bili nepredni ln brstski. V ponos nsm bo( ko bomo videli nsšomsle, ksko se oodo veselili in vživeli ssdove nsšegs dels. ; Nsj med nami kdo ne misli, da bo pri tem kako absolutno gospo-dsistvo. Vsi bomo enako upravičeni in kakršno zastopnike si boste isvolili iz srede vaših društev, tak bo uapeh. Izvolite ei najboljše zaatopnike, da jim boste lshko dali vaše polno zaupanje. Da se mi dopis ns savleče, kon čem, prej pa še priporočam, da si nikdo ne šteje is tega dopisa česa v zlo, ker nimam najmanjšega namena kogs žsliti. Brstje in ee stre, na delo za plemenito idejo za nas in nsše potomce. — Član Weet Dtduth, Minn. - bruitvo f is odklene temno vrata, s radostjo naa vse obide, (L dobo nem zeeije zlste. J Ljubi mej, krasni asaj, iM konec zime je eedaj 1 Druitvo "Nada", It. 102, S. N. P. J., je na zadnji rodni seji skU allo, do priredimo majsko proslavo dne i. aprila v prostorih R. N P. J. Na tej prireditvi bo izvrstna godbe. Na programu bo todj po* t je; pele bodo dekiiše mladftoake ge oddelka droltvo. Ljubitelji petja. no semodit« to prlredHvol U-psmo, ds nas kskor vedno tudi eedaj poeetite polooštevilno, sa-kar vam bomo po asolnosti vra* naroda v meseeu maju. t. t. boste. Kdor ima »rbeše Laknr je zneno, so emea^jbo lahko zasskal m tmtl, ki ims Onjeno občinetvo v Chieagu is ekotiee vabimo, da ase ae posabi obieketi emeajenegs dne. Za le j* •a grla ia prasne želodce be dobro preskrbljeno {spremembo v vživknju, ps nsj stsns ksr hoče. Tsko si misli Is ss, ki os je nsveličsls blsgosto* hje, vsege, nsjbolj ps evojegs mols in ei želi Isprsmembe. Tsko jo bilo delovsnje mnogih, ki so dooee rszparočene. Ksr jim v ss* konu ni bilo dovoljeno, kor so si želele, ee jih je vedfco bolj ia bolj oprijesmla bolezen sa ločitev, željo je bils v tski ženi vedno vsi. Js, ki jc končno ni bilo mogsle potolažiti, iskala je vzrokov za raaporoko, -ds bi biU ns trdnejši podlogi, le po ni bilo drugih, il je' vsels tudi malenkosten varok, da mol ne ispohrajs sskonskih dolžnosti, sssso ds se ji je poere-čilo od njega proč. Kokor eem že prej omenil, ss is mols, sko je pijSnee sil kvsrto-piree marsikdo lahko spreobrne v dobrega očeta in moža ter go-spodarja cele družine, če mol vidi, da je žeaa kljub ajegovim slabim dfl"a! ostala sveeta in mu prigovarjsls, nsj prenehs. Zelo Spelo upsnje pa je, pripraviti na prsvo pot leno eli po do bi opu-stile misel, če je pričela misliti ss ločitev sskone, ds je to bres potrebe in da to ae korieti nikomur drugemu kot jurietom. Nisem proti rasporoksm, po-sebno tom ne, kjer mož vidi sli v«, ds ims Žess ksko intimno raz-mer je s drugim, psč ps sem ssto, ds tekoj vloži prolsjo ss razporoko, kajti lahho se pripeti, do mu Žess v tekem rssmerjs Ikoduje lo gs eelo pripravi ob življenje. Tsko ss je agodilo pred U leti nekje v PennejrlvenijJ, ds js sil-koteč tri 4si šakal na svsjo tr te v ,kdlj bo priliks, ds ustreli, žess ms js pri tem Hs ns roko In sosils mu je hrano v neko golšo ter mu dajala pri tem pogum do vatrsjnr-ti, dO IsvtU rU/.n ssd sjcsiss možem. Toke sts biti onileoi dve molki žlvljesjl veled ene žene, kolero el je želels pro-etoeti In epreasembe. Prvi je bil abit, drugi pa do smrt! v ječi, ksr tadi pomeni njegovo življenje, oko ne vel. Nefcoteri dopieovstelji trdijo, ds eo ženske upravičene d« ene koprovsseati. Ds, asj ssm vsi ljudje iz enskih snov) in oho bi tanek se Mlo, bi bU le sdavaaj izumrl svet, tods i MM ttSVMMf kaj je leni vaego zmožna. Ali js toliko storiti v korist čievelenetve. keker jo nokotori fovhdignjejof Peeebse sedsj se laket*. tT. JeelJ* 1S07 s Sršsvt IMmIs. ... * OLAVNI STAN. 2SST-S0 SO. LAWNDALK AVS., CHICAOO. ILLINOIS, . Izvršovalni odbori UPPRAVNI ODSEK i ^ PwšisSelk VlMset C^har. Pi»r,«wfevd Av^Chl«e«e, tU. . VRMOVNI ZDRAVNIKI D^ ^ JJjm SUS Si. Clslr Av^Clevelead, a Pn 7., u. uili!u J^ckuUči™****' vti SADEVE BOLNIIKR PODPORE EE NASLOVE« BeleHhe ls|> • S. N/P. A. SSST-SS fe. UnvoOsU Ave., Chlees^ IU. RNABNR POllUATVE IN STVARI, U se tlleje el. IsvijfeseUesa Te jsdeete vehše se aeslev«i Talelltve I. N. P. I., 1UT-SS Ee. Uvs. iU, CWe*ge, RI. VSE EADEVB V EVEEII BLAO.VJNIŠK1M1 POSLI «e sbftUjaje M ►vi BlsseJeUtee S. N. P. A. SSST-SS Ee. UwodaM Ave., Chfoe*«. »tT VSi. V— ..ii aS i - - ' ----'- s '--»—-»---iftm »d nUlkla •• inot ▼ ■<• mm* r—f-™ hlM SMSH. ^aMAflMB MMMHM ^k. M. lUl> mllT 1« IMnli VMgridvi aa |l. reretol Useh se eaj p.«IIIJsje aa aaslevt Sebe Uelste •••i, OST wf» Mer Bt« SsnagftsM, III. Vsi dapisl le drasl «SW, esseeaUs. eslea\ eerešolee le soleh |i se pscEjs aa .ssslevi 'Tvesveta", SSST-SS V i % : * S . 'i bo videlo, ho imsjo volilno pravico, ksko bodo volile. O Ženakeh sodim, da še niso srele ss politične stvari in so dofcils volllao pravico sa to, v ker so mogotel vedeli, ds potrobujojo neke j več glssov. Tsko so dsli žensksm pravico do glssovsnjs, ksr jim bo pripomoglo pri prihodnjih volltvsh do smage. Treba je jasno misliti o ženskah. AU ne tvira ravno lena napredka f AU ne vidimo v dosti krajih, kjer ženske uhajajo ln pošiljajo svojs otrohs v "božje hrame", ds ee tam zastrupljajo s verskim fssatismomf To js dovolj jsses dokas, da one nc morejo Imeti dohiA kontrole nad svojimi otroci in jih dobro vsgsjsti. Zsto pa ilčejo tam, kjer ni nič najti. Me. sto ds bi čltoie dobre Česopise in knjige, si krstijo čss po oerkvsh. Ksj nej' torej pričekujemo od njih drugega kot sužebjatvo. Do* kler si ne bodo pridobilo drugel* nih nazorov, čimveč prAviee bo. do Imele žese, toliko hujše bo pedal biš po njih mošeh io drugih delateih. Pozdrav vsem savednim dolav eem. — Opasovaloo. P0TR1RUJ1M0 Ionsko ss po> streloioo in nositi na mizo za uradnike. Za podrobnosti oglsiite bs prit Superintendentft TUs Dla« mont liospitsl, Dlzmont, Po. / (Adv.) RADA BI IZVEDELA ss mojega brata Rudolfa Su-ssnj, doms is oblino Ksstav v Istri ji. V Ameriko js prišsl prod 18 leti, prod loti ss js nahajal v državi Wsshlngton. Rojake prosim lo kdo vo sa njsgov nselov, naj mi to sporoči sli ps nsj ss ssm prijsvi svoji sestri Rosi Sussnj ssdsj omoftens, na naslov: Roolo Jardas, f, O., bo«'41. Rupo-rior, Wyo. r (Adv.) KJR JRf.. Anton. Koprivnikar, podomače Arhov is fttangc pri Litiji. Pred nekako 14 leti jc bil v Client, Okle., in potem je nesnsno ksm Izginil Zsnj bi rsdsjzvsdele nje-govs sestrs, Aos Potočnik, R. 2, lioz 56, Osrsn, Wis. (Adv.) ♦osoosssesoosooossosooss NOVI NASLOV • « Vm4mt ,M mi 4W«m «4 ti—S •r« pmp. »H»»W mMMi- r»m4 »raO, I»'mW(» «4 f 4m SitiUa a* o 14.60, and f< SubettttrtiUa a* o 14.60, and f< PRO S VET CLAtltO SLOVSUSI ITN IMA SLOVENSI pila Zvonko Jfovok. Naročnina: Zadtojaoe tri late ia fl.2» SSS: tm. laiiMM^aa ia.00. * _ 7 —. , _-_____ i »r aa «*•» kav Im Hi a "PROSVETA" "THE ElfLIGHTENllEBIT" ir nuji' nCT'- t"**^* tTtT U m na aa aatavl llH. VAŽNO VPRAŠANJE, NA KATEREGA JE TREBA DATI ODGOVOR. Odkar je znanost odkrila, da se lahko zopet ožive osebe, ki niso umrle za navadnimi boleznimi kot jetiko, pljučnico, vodenico, davico, kugo, kolero itd., ampak je bilo smrtno stanje povzročeno, ker je nehalo delati aree, ako zdravniki takoj vbrizgnejo adrenalin, ko nastopi "smrtno stanje", je bilo v življenje obujenih več«*eb. Ko je znanost naznanila svojfe epohalno odkrit je, »o mnogi skimav&li z glavami kot neverjetni Tomaži, čei, da je kaj takega nemogoče. Znanort pa ni ostala le pri besedah, ampak je naftopila dokaz ranice. Oživljenih je bilo nekaj detet, ki so se rodila mrtva, kasneje je pa bila zopet v življenje poklicana oaem in petdesat let stara Italijanka, ki se je skesano obtožila svojih grehov, preden jo je objel smrtni angelj in jih izbrisal vse spomine, na grešni svet. Pravijo, da človek umrje, ko preneha dihati in preneha biti srce. Pri vseh se je to zgodilo, ki »o jih zdravniki obudili v življenje z vbrizgavanjem adrenalina. Ako bi zdravniki pri teh mrtvih ofebah ne rabili adrenalina, bi bile danes pokopane ali pa vpepeljene. Osebe, katere so zdravniki obudili v življenja z adrenalinom, so torej umrle, ako se sodi po znamenjih, ki se prikažejo na človeku, ko po zdravniiki izjavi nastopi smrt Duhovni in nekateri modrijani, ki nimajo za svoje besedičenje prav nobenih znatotvenih dokazov, trdijo, da se duša loči po smrti od človeškega telaa. Ta trditev duhovnov in modrijanov dualistične Kole zastavlja več vprašanj. Glavno vprašanje je, kaj je delala d^, ko^zdrav- mentov in se je odločila zapustiti človeško telo, ako spozna, da zdravniški eksperimenti ne bodo uspešni, ali je takoj zapustila človeško telo ln čakala kje drugje, da se povrne v človeško telo, ko opazi, da Imajo zdravniki uspeh. Kje je čakala duša? Na zemlji ali v hebesih, v peklu •li vicah? Po verskih naukih gredo duše po svojih zaslugah v pekel, vice ali pa v nebesa. Ako se je duša nahajala v enem teh krajev, bi morala po povratku znati zalo na-* tančno opisati kraj, v katerem je prebila po ločitvi od človeškega telesa. To je logično, kajti duhovni ln modrijani .dualistične šole uče, da je diila vse v človeku, materija, to ja telo z možgani vred, pa ne šteje počenega groia. Ia teh naukov sledi, da sejnora človek natančno spominjati, kje je bila njegova duša, ko je zapustila njegovo telo. ■Ako ni tako, je doprinešeti dokaz, da duhovni in modri- e ne vedo prav nič o duši, ali toliko kot kolikor nam ai na celi poti sraka ali kakiae vendarle mori hiti, nekaj, o čemer nismo poprej vedeli ničesar, nekaj, kar napolnjuj« vso j« bilo mno-1 prostornino, sakaj, avetioba pri-to intiTŽateinovi teoriji. Novi- hej. k nam od^hrtrsni in 1» ea, da ao znanstveniki potrdili nepojmljivo daljnih daljin. Pio-Einateinove trditve o odnoanoati pajati mora celo vae luknjice in ali rslativnosti, je »budila po sva- skrivna mesta snovi ssme. Kajt t« veliko zanimažja. Zato ni prav ali mar ne pohaja svetloba skozi nič napačno, č« ss Čitataljstvo ne-gotova tele«, ki jim prsvimo, da koliko poblilo seznani z Kinstel- so prozornst Znanstveniki so je-novimi nauki in računi U globoko razmišljati o tem. In to V naslednjih vrsticah namera- globoko razmišljanja jih je pri-vam podati bivstvo Einsteinovo te-1 vedlo na misel o prootoru, k» mo-orije v kar iiajpriprostejiih stav- ra biti napolnjen s tem nookon-kih. Opustiti hjčem vso tiste vi- čnim in vsepovsod navsoCun šoke rseunske formule, ki so um-1etrom-jive lo visoko naobrašenim mate-nuttikojn, ter najprej povedati, kaj jc pravzaprav Relativnost ali odnoonoat mag anftvjo, prostorom m čeeom. Novi nauk o relativnosti razkriva in pojoanjujc pojijo,o ka-| ^ rukd0 „ j. opekel, ki jo terik j« poprej avet mialil, da^lcLl XT9M § klerikalci To p*tr-nedotfkljivi v podlagi mioli rnLj. tudi dtndtlM)i Mlo slovenaki izkustev, r, Teorija ni samo meta- ' . j tuejn ^ju, ako oo fizična špekulacija. Naatala in Cmn!jo naboja .tare zvezo z rodila sojo , da moramo izpogaatl ^"^ dtnduM, fe spadajo in pojmiti gotova dajatve in opa- r V £ Msaass spjaastts ts.p—. m* * aj f* S/" »«•»' itrtti, «»4nnl SKTtM T liud- so v prostoru. Navadno sa niti I suuanii | krive, da se i pqv'4>eti do v Italiji, ki hi io rad imel. In tako so voditelji italijanske ga klerikalizma ukazali MuaaoU niju, da mora ukazati, da val fra-' Id ao člani fašistovskih organizacij, zapuste fašiatovake organizacije ali pa framasonske. Kdor jc framaapn, ne more biti a tudi člgn fašiatovake or-ganiaacijc. Mussolini je ubogal voditelj« italijanskega klerikalizma. Komaj je bilo to izvršeno in je bil Mussolini ob svojo pomoč pri frama-sonih in je fzvršil še nekaj uslug klerikalcem, ao pa voditelji klerikalizma izjavili, da nc marajo nobenih svez a MusaoJinijcm. To jc bila fino izvršena klerikalna potesa. . _ Klerikalci so jp Izrabili eeveda po svojo. Rokli ao: "No, poglejte, ali nI Vatikan demokratičen, kajti poteguje ae za delavako maso in icveše." Seveda ao voditelji klerikalizma pozabili povedati, da ao voditelji italijanskega klerikalizma prikimavali Mussoliniju in bUl a njim Še v dogovoru, ko oo fašiatovake kohorte najbolj di v jo naskakovale delavake organi zacijc in uničevale zadružno de-lavako laatnino, da so pri dolav cih omaje zaupanje v svojo orga-niaacije. Za Mussolinija nI prav nobena škoda, ako gre danea, meato ju tri. Ampak nekateri delavci « bodo dali zapeljati in bodo verjeli v Vatikanovo demokracijo, daal-ravno .Vatikan ni poznal nobcide-drugega dojdaj kot aamega sc- (Dalje prihodnjo sredo.) Vatikaiga poUti- mislimo pod bceodo"proetor'\ a- pri klerikalcih ker ali&l aa obla-U dodobra ae razumemo v tem e- «*»». navadno ljudatvo nejpo- slm, kadar ao naša govorica na- «" '^Jvl naša nanj .T , r| . v tem oblačilu. Ako bi so strsnka Prostor jo nekakšna po^da. imcnovala italijanaka »U eloven-brczmejim v vaeh merah. 0 V tajila katoliška etranka, U ljudatvo prostornini jo naš svet m oo ^b- kmalu »Po»nalo lje v njej. Kadar pravimo, da Je To -o vodiUljl ^ik^ima v E-gotov predmet tu ali tam, natan- vropi še spoinall še prod trideset ko vemo, kaj mislimo, in dodobra in več leti in za to aofpričeU pro-smo prepričani, da ootano U prod- krščevati katoliške et^nke v met na ovojem npatu, šo ne kake etranka. V Italiji h kU-giblje, pa naj mi storimo, karkoU nkalci niao veliko let vtikah v hočemo. Co bi mogU im^ti jutra- ^itn0 ^ organisirani kot politič njo poroti ter atanovatl v »kraj- ** v Politiko. Od čaja nsm dolu tega ali onega morja, bi do čssa jc papež opoaor »toll-btt tisti predmet še vseeno vodno ke, da n#j sc vzdrže volitov. To 1' tamkaj Nadalje razume varno vn,t« politika ao ni izkazal^ dobra tudi pojem, ki ga iarašamo s -bf-jw klerikalce in organizirala eo jc eedo hčm", V navadnem šivljc-. Italijanaka ljudaka etranka, ki bl nju nam niti na misel ne prida J40 t*ko ltWt0 imenovala da bi ae ga potrudili ***** ,ltrtnk»; ■«»fnhff označiti in določiti. SlNJšnl voditelji ao priznani zagri- klerikalci, torgj mkcUcar- ni. Če se jo nekaj šo pripstiloJj^ > ' - sodi v preteklost. Nič ne more 'Ko je Huaaolini lezel kviško in istega dogodka prenesti v soda- si končno prisvojjl moč diktator-njoat ali v bodočnost. Pripetil ae ja, sc je pobratil a temi voditelji, je v gotpvcm času, in vsaka ofo- ki so obljubili, da ga bodo podpi-ba v vsemirju, ki ga jo došivcls, rali. Seveda jo moral Mussolini no mora strinjsti s drugim Člove- podfttl gotovo obljubo, ker kleri-kom v tem, kdaj ao je pripetil ti-tkalci ničooar no isvrše zastonj, sti dogodek, čo je ata imela ob* [Klerikalcem jo bilo všeč, da Mua-točno uro. aolinl drži italijanaka delavce in |TI tri "stvari" namreč kmete k tlom, ker jc v interesu snov, prostor in čaa — so trije ic- klerikalizma, ako oo ljudake ma-odvisni, nepremakljivi temeljni sp ne aavedajo ovoje politične in kamni uvela, kakor si tega havad-[goepodsrske moči. Ta dol spora-no predstavljamo, in veda jc odi-puma je Huaaolini veetno spolnll, nopanjenaalinjaU vsa svoja do-1 Razdiral je aoeialiatičnc goapo-gnanja. Načelo tašnostl očituje darske, politično in strokovne or-n apr ime r pot, po kateri se bo snov g|nisaeijc s pomočjo fašiatovakih premikal« in bllšaU drugi, t. i. kohort. Da dokazi, kako roano težnost pove, kako se lega snovi misli nastopiti proti delavcem in izpremoni v prostoru, kadar sa Čas osiromašenim Ualijanakim i kme-premika dalje. Vaa drugo fislč-ktom, oo nj^gov^ fašizti semintje ne postave so bile v bivstvu iste razbili tudi katero zadrugo, ki je vrsto in Jato^ narava. '4 bila laatnlna klerikalnih kmetov AU v zadnjih lotih ao zUanatvč- in delavcev. Tudi to jo bilo po niki Ali vase ter as jell Isprsševa- sodbi voditeljev italijanakega kleti, ali ao sares čaa, prostor ia sačfvkikalitma modro in pametno. Kaj-tiste aboolutne ln temeljne '»oči, ti Izgovarjali ao oo lahko, da oo to kakor je avot aaialll doalej o njfh.Uavršill fašisti, obenem j* pa bilo da oo. Porodil se jc dvom o tfhUna jaacn način povodom ^klcri-in aicer na naslednji način. Znan-1 kalnim kmetom in delavcem, da V evropskih dršavah jo iam jani dualistične šole drugi navadni ljudje, ki niso nikdar tratili čaaa s ugibanjem o posmrtnem življenju. Stara Italijanka nf vedela ničesar povedati. Spominjala se le toliko do zadnjega, *kako jo je zapustila zavest tn je videla duhovna klečati in moliti ob njeni strani, ln kako se je potizgubi zavesti zopet pričela vračati zavest Prav ničesar ni vedela povedati, kaj se je z njo godilo, ko ♦ jo je zapustila zavest Tudi o peklu, vicah in nebesih ni vedela ničesar povedali, dasi je t>ilii mrtva, kajti prenehala je dihati in nehalo je biti njeno srce. Eksparlment a adrenalinom je bil šele tedaj napravljen, ko je zdravnik proglasil Italijanko za mrtva Drugi zdravnik nI varjel, da je mrtva, akoravno ni dihala in ni bilo njeno srce. Vbrizgnil je adrenalin v njeno srce in ga pognal, da je pričelo sopet biti Ko je pričelo tolči srce, se je Itdijanki pričela vračati tudi aavest Trajalo je deset dni, da sa je vrnila k popolni zavesti. Ako bi se kaj takega zgodilo ob času, ko je imela rimska cerkev moč, bi rekli, da se je agodil čuda«, ali bi pa zdravnika proglasili sa čarovnika, ki ima sveaa s hudičem in obsodili bi ga na grmado in sežgali. Samopoeab se razume, da bl ga pred obeedbo še mučili na strahovit način, dokler bi zdravnik ne "priznal", da*ima zveze s peklom. Dandanes je seveda drugače. Rimska cerkev nima več tiste oblasti, da bi ona odločala, kaj je ln kaj ni znanost Zaradi tega sc tudi nobenemu znanstveniku ni trt-ba bati, da aa bodo zaradi njegovih znanstvenih odkriti, 'Ripali z razbeljenimi kleščami, ga drli živega na meh in končno sežgali'na grmadi. To pa ima za poaledico, da sa znanstvena odkritja hitro množe in duhovni in modrijani h Ktrnhom opaaujejo, kako prava znanost razgalja njih nauke kot navadne in za človeštvo nekoristna bajke. ■P Lozani je mirovna konfercn-ca. Konferenca jc, to je vse. Pri. hodnja kanfercnoa bo kje drugje. C Vatikanska politike so jo vedno vnala po izreku jezuitov, da namen posvečuje sredstva. Kar Vatikanu koriati, to Vatikan podpira. Vatikan še ni pozabil, da jc bila nekoč revolucija v Italiji, ki mu je vzela moč, d ene moro več ivati v Italiji. Od tistega ča-aa, ki je Vatikan izgubil avojo moč, isigrava po mm svetu naj-različnejie poteze, da sopet pridobi izgubljeno moč. Njegovi agent je naatopajo po širnem svetu v najrazličnejših oblačilih. V eni dešell so nsjvečji zagovorniki Predsednik Harding se je vozil is Washingtona v Florido, iz Flo-rido nazaj v Waehingtoo, iz Waahingtona v. New York in ao-pej, naaaj v Waahington. Kakor se še reče: Martin v Zagreb, Martin u Zagreba. o o. • V Rimu ata adaj dva pspeis: beli f>ape£ Pij in črni papeš Mussolini. Po besedah sv. pisma jc prve-ga izvolil av. duh, drugega p« hudič. Kdor veruje j demokrrf. cijo — proč od Kimal Kdor gr* v Rip, i?!jl pefca.lim. Kardinal Mercier jo bO po mnenju patra Kazimira velik junak. Toa, velik junak jc bil — poseb-no ttjurat, ko jo obiral počena pU ščota, medtem ko ao bolfijski vo* jafcj aUadali v strelnih jarkih. / oaa i Na Španskem »o zaštrajkali bikoborci. Zakaj enkrat ne za- štrajkajo kruhoboreif < t ) o o e Rojaku ki bl rad vode!, zakaj nimajo ameriški Slovenci humo* riatičnega lista: Saj ga imamol Frančiškani ga iadftjaje. Smešen jo radi toga, kar js humoriatičen takrat, kadar hoče biti reeen in otročjo resen, kadar bi bil rsd humoriatičen. Kakšna neareča, da ni dnevnik, ampak Joliet nc pusti ■■ • * • f. t . Gospodar toga humoriatičnega Usta miall da j.o navihan, pa so moti Kdor pride k njemu k spovedi, gS vpraša, čo js član S. N. ». J. Ako mu pritrdi ga takoj ns-lruli, da mora poslati protest "Prosvoti", Da so čim prej od* urila patra, n^u vsakdo obljubi,' oda na obljub hitro pozabi kakor hitro stopi is oerkve. Pater mislih da protesti kar delujejo n* "Prosveto", resnica pa je, da "Prosveta" ni do danea prejela niti enega samcatega od patra in-spiranega protesta. Tako ljudje ljudskih pravic, v drugi so pa zar jlečejo patra — in prav imajo. J goovrniki najtemnejšo reakcije, ' ' # j Povsod pa nastopajo v interesu Vatikana. Tak je Vatikan, taka je njegova politika. jv*. i -T Jugoslaviji. (Odlomek iz pisma volilca, ki Ja ni volil pri jjsdnjih volitvalqfa stveniki neprenehoma raakiskuje-1 zastonj iščejo raj na tam evetu, jo. Njihov um nikoli na miruje, ker ga 44močna*r vlada lahko u-niti ne počiva.. Vedno je na de- niči vsak trenotek in ker ao raj aa lu. In tako oa jc v vedi ailno na- delavec in kmete nahaja šale on-nakopičilo znanja ln lakuatva. Vso kraj groba. Učili ao toliko ložje to jo privedlo znanatvenikc in Yl da sta kmet in delavce uatvarjo-aike na miaal, da prootor ni pra- na za to, da trpita ia garata na zea, nego poln, popolnoma poln I tem svstu, plačilo aa avojo delo ln do aadnjega kotička svojo neskon- trpljenje ca prejmeta šelp na Aru-čao rsssošnooti, poln nekakšne Ur m svetu, nevidne nedotakljive nad-anovi, Muaaolini jo torej prvo točko v ki oo ji dali ime "eter". Da rea dogovoru a voditelji klerikaliama napolnjuje ta "stei*1 neskončno k Italiji apolnil. Na to oo vodi-prostornino našega vsemirja, o I tel ji klerikaloov vstopili v Musso-tom je naa najprej uverii nauk o llnijev kabinet, svetlobi. Poiaknsi eo dognali, dal Kadar eo bili v kabinetu in ao bi nf mogla fvetloba prihajati a do dobra spoznali, kako daleč so-kakega svetlega talooa v našo oko ga Muaaolinijeva moč, ao sahteva-na noben drag način kakor v dol- U. da aa izpolni druga točka v do-gi verigi volovanja, kakor oo na- govora. priaMr valovi voda, lo vršoš va- Framaaonatvo jo precej raašir-njo kamesL Dejatva oo bila tako jeno v Italiji. Člani framaaon dokazana v tam oairu,|akik loš v Italiji oo večinoma trda sploh ni bUo nikogar, ki U bil go vd. podjetniki, profesorji, upal trditi kaj nasprotnega. Ali šaataiki. hranjeni kapitalaoti i. t valovi ki m nemogoči, čo bi no d. ki oo liboralaagu -ali protiver-bilo noČeos, kar jim omogoluje lake ga mišljenja In katerih iatere-gibanje in obstoj. OHvIdno mora ei oa nasprotni delavskim. Lo biti nekaj, po Čemer morejo vala-Imelo je delavcev mod njimi kajti vi potovati. In kaj jc tiato no-1večina italijanskih delavcev jo Jtajf To ni srak, sakaj, avetioba prihaja k nam a svead. ki ssilijoae ia milijooc milj ia PU|. naa, I lje po framoeoaakik Rojakom v Ameriki jc anano kako So izpadle volitve v narodno skupščino. V Sloveniji jo zmagala Slovenska ljudaka etranka. Ni zmagala valed toga, da bi morda ljudstvo zaupalo klerikalcem, pač gji sato, ker oo Slovenci hoteli pokazati, da ao v splošnem nasprotni sedanji vladi Ljudje pri nas so strašno nezadovoljni Značajnih voditeljev ni nikjer. Ena stranka kakor druga sc izneverja ljudstvu. Klerikalci eo pri občinskih voUt-vah v Ljubljani nastopili akupno a komunisti; največji nasprotnik so sc hinavsko objeli. Pri volitvah v skupščino pa io bili qopet nasprotniki Tako gre. Danca A objemajo, jutri si kalejo poeti, poju trišnjem ao pa zopet akupaj. Zato pa nisem šol volit in nc pojdem dokki nc bo značajnih moš na čelu političnih htrank Basmcrt v Sloveniji ao grozne Kmalu bodo sami bogatini in berači. ljudatvo jc strsšno obupano in mogočg pride tako daleč, da nc bo več spoštovflo nobenega aako-na. Kmalu bomo v arodjeveških časih, ko jo vladala le aUa. Dragi aja je zmerom vfčja. Največji ro-veli ao uradniki, to jc vladni na-stavljcnci, ksterih pa jo tudi polovico preveč. Od vaeh atrani so ae pritcpli, celo ia Ruaije vranglove odjedajo našim alušbe. Kdor ari-sU, da bo boljo livol, pa gre k fi nancar jem ali šandarjem. I Trgovina jo vAed lo vodno naraščajočih cen dobičkonoana, to da aflo riakirana reč. Ako ao valute isjsdnsči ali čo oo naUvi pada nje dinara, bo večina vojnih in povojnih trgpacev zmrznil§; ta vrste trgovci oo lo isrodek vojne. Nihče no kalkulira aa gotovo vrednost, ampak večinoma računajo tako^ lo: saj bo še vse dr sije; ako naredim danes 100,000 kron dolga, kupim blago, ki ga prodam ia draŠjc •n poplačam dolg tor naredim lo dobičeknihče nc miali, kaj bo potom, ko ceno padajo, kar aa enkrat aeora agoditi Vsakdo misli ta aa-ta, kaka U kitro obogatel kar las aoč, & vsakdo hoče biti trgovce ao gleda no to, I« ao rpzum lo-|trgoviao ali ae. Povojni trgov orgaaizaei | večinoma razumejo la na to, kako Gospodar: Ali vel, kaj mc nsj-bolj jcait * " j HUpee-uredniki "Kaj, "feder'^ Gospodar: "To^ ja škof prepovedal napadati alamorezee v ^ .. .m 8o ena is patrovc spotednice: Pater i Koliko otrok imate V Žena t Dva. •;«;,- Pater (hud) s Samo dvat Kij pa delate f | Žena (huda) t Kaj pa delate vi, gospod, da ae na oženite in ne zre-' dito dvanajst otroki \ PStcr je saprl Hnioo in njegov no. jcbU dve podi dolg. | Sccna: k ^ Š^ Pater: AU Jj^ato "Proeveto"! Moš: Da. \ Pater (jezno)s Takoj piorste pustiti ta list I , i. w;»iv^f Moš: Zakaj! Pater t Zato, /ker menj dela škodo) - j MoŠ: Zahvalite Boga, da imuno "Prosveto"! Kaj pa bi vi pisali,1 ako bj ne bilo tega liataf ^ Kdo pravi, da vera pešat Veta napreduje, paaja noga! Citajte, poročilo: v enem meeecu ao iid je r Chicagu prodali 200,000 gslon' 'sakramegakega" (ali kako se iej imenuje, aakrfpuntnega) vina zs mašne in druge versko obrede. Kolosalai napredek, če se meri pe vinu! In Udje, ta aodrga vsek sodrg, prodajajo mašno vino. Kako sc še glasi tista: "Zs čsle vinea rujnega pošten kristjsn ljenje ds" . . # o a o Učenjaki pravijo, dai tylo res to, da sc je Samuel Gompers i splošnim glasovanjem vzdršsl ns krmilu A. F. of L. preko 30 let, bi to priHo v poštev, ksr trdijo društva in posamezni Člani. Kar •je neresnico l Resnica pa je, da je Samuel Gomperz volien na kon-Tettcljl in« s{/ltfšnl4Lglisovonjem. Ako pa pogledamo zgodovino or jranizselje. U. M. W. of A, vidi-rao, da je ta organizacija, v kato ri članstvo voli gl. odbor s sploš-mm glasovanjem, pogoeto menja-ls odbornik«, za to ni na mestu neresničen argument, ki ae na vije proti iniciativi, in Izrablja sentiment članstva, kl je proti Oompereu in Lewisu, ker ni noben primer nsšl orgsnizaeiji. Za ili io člani drultva št. 245 tako daleč, da ze ns strinjajo z društvi, so stavila iniciativo, kar v bi-atvu ne pomeni, dragega, da je v Prsvilih točka, ki daje pravico društvom staviti iniciativne pred-[oge samo sistrenV naprednosti, *stere bi to po mnenju članov o-»•njenega drultva ne smela dru «va posluževati, ker je v "Pr* sveti" prostor namenjen druge mu gradivu. To društva je raz-previjalo na dvek sejah o i ničla-tivnih predlogih in prišlo do sa-ključka, da ponovno pogreje ne-resnične argnmente, ki ao jih iz-Pihljala društva in posamaaniki Pred njimi. Taka je naprednost pn nsUh društvih, in logika član-*lvs teh draitev, ki se ksšejo v fcv*tli lnči naprednosti, njih ns-<*'a so konservstivns, d asi ss sa- te« »e zavedaj* J J'» poglejmo iniciativni predlog f «• it 98 SNPJ. v resnici tak, kamion js in |i predošimo vss bo jazni, ki jih Improtniki slikajo, nI*d tsgs, če damo članstvu pre Te< demokreeije. Ja 11 resnica to, "tr. •• »svsjs, da drultva polico najsposobnejše člane ns kon-^ncijof Jaz sem v dvomu. Ali je >•*. da se delegati na konvencijah ravnajo vedno po nsvodiln dru-4f*s? NI reaniea! Kdor ja bil na »«*>h konvencijah, bo potrdil, da je večina delegatov pozabila na •hljube, ki jih ja dala društvu, T redao so ŠU delegati "na konven • jo, kajti mnogokrat« je obrobe nemogoče izvršiti. Zs to ^m. da glaanjeje prMi teani predloga, ker bede korist* jrd- člsnom. Strinjam as pa a predlogom dr. št. SM, kl stremi zs tem, da ss raadsie skladi, d% se bo vsak vsdršoval sass. Karto bo napravilo konec očitanja, da aa v Itiri in pet dolarekem skladu aa-mo zavarovani tiati, kl je njlk aa men izkorilleti jadaeto. Ra to priporočam ČUaštvu, da glamtje za ta predlog. Bojaaen, da bo ta predlog, Če bo spre>t, zrušil geslo "vai sa onega, adea aa vss", aaa aaj ne ovira, ker to gealo s ekonomičnega staliftča al drago kot lspo doaeča frasa in js čas, da se aavame, da aaa U gesla ai se obdršala aa povriju. Caa je prišel, da amo šli od eaega dolar ja daevae bolniške podpor« na tri ia potom aa pat ia razlika amd enim ia pet dolarji j« preoej velika. Za to tisti, ki so zavarovani za vi|jo bolniško podporo, nlau jo pravice zahtevati, da jih vadr iujejo oai, ki ao zavarovani aa maajlo podporo. Cs odločimo, da se vsak aklad vadrluje sass, amo sopet vsi eaakopravai. — Praak M« T. •• Društvo "Bratski zveza" j« imelo četrt-letao sejo, aa kateri js atsd več raznimi točkami razpravljalo tudi o pridobivanja novih člaaev. Brat Rupalh stavi predlog, da bi "Bratska sveža" dovolila sa ne-kaj čaSa prosto pristopnino ae* vim člaaom. Ksr je v brookljnzki naselbini mnogo Slevenoev, kl aa spadajo k nobenemu društvu bi jih aa U našla pridobila "Bratska zveza" ia jim tate olajšala vstopaiao. — Brat Stavdohar aa-glala, da ja to vae ti v poštev aa-to, ksr tako dete je tudi druga drultva. Ce holamo pridobiti novih člaaov, smo priailjeai spustiti s« v konknreaae s drugissl društvi, in pradlagaf aaj bi sa dovolila prosta vstopaias sa tri sm-ssee. Brat Mutz ja preti predloga dsjaad br. Rnpnika ia Stavdo-harja, ali pravi, da ss to ae njema izjavil maaaje, da ss strinjs g 1 principi "Bratsks svess", ker oaa ni noben bisnilkl konkurent, ampak podporna organlsaoija. Člani "Brateka aveae" smo s^>-Ije naprednega minjaaja in kot taki si fclimo enskik v svoji sta-ji srsdL Tisti, kl s« boji deti «a) dolar' podpora! orgaaizaclji, ai aikak naprednjak. Zato ainm povda po Uki poti olajiati prk> stop k društvu. Brst ^Tohn Jurkovii pedpirs proti predlog s tsm prlstsvkom, ds bi na ta aačin novi Člani isk rilčali društveno N imetje, kr r skupna last vssk članov. Cs pla čs na novo pristopil sn dolar vstopaias, Jo obenem tudl tSat-nik skupnega imetja. Po debati je bik glssovsnjs in sprejet js bil proti predlog z 13 glasovi. Za predlog js bilo 9 gla sov. Tako js prsv, britje l Naš na prede k j« delo, konkurenca je pa v biznisu. lli potrebujemo l«b«li ee in n« trotov. Vsak nd draltva js Čabeliei, ki ntalo po aulom pri strdl in medu v rej. Čimveč bomo imeli čebelic, temve&ji bo nsš roj in toliko bolj ss bo rano lilo nsše Imetje. Glavno ulogo ! gra pri tem matica, ki plodi roj To je isvrševalni odbor, katerega naloga je, pošivljaU draltvo. Ro/ z gnilo matleo ni vreden nič, te ko tudi draltvo brez mrtvega od js kakor su^ev T ud s zs kladi, kl so zakopani pod aam 1 jo in na nosijo obresti. Nale ns loga ja live dale, natančno urado vaajo ia pravilna nperafre društvenega imetja. Ce ljadja vidi jo, da odborniki niso "Uspe", v draltvo seupajo in v orgenlzacijo ter nikomur ai Ial, da je plačnI en dolar. Pozdrav ed "Brašsks -K. Ostal. _ t pisal O. — Oprostite, da pi-lem e stvari, katera vaa a»gofte posebno ne ssnima, • verjemiu da amas boli v sreu, kaker mislim, da vsakega tloveaea, ke ba-resso take šautvs • slovanske naroda, katere js pred kratkem ttips Radič, voditelj stran fvejim imenom nS Hrvaškem v svojem gladin "»obodni kr vetski borec". V ovojem glasilu nas Rediš 41 rektno psuje z magarei (osli), ker ne trobisM v njegov rog in taka nadaljuje s samim obrekovanjem, katerage ai vredno ponavljati, kar ja objavil da« 19. opriln v it. 92 O. N. ia dragi listi ie bode. Kot voditelj kateregakoli aare ds (ali vsaj upa biti), ia katerega uat pride take aesrnmoe go- izdajalci, ki heieje narod« Snsuš-njevati iu jih desMgogično sapa-ljsvatl ln kateri faotarfrajo, da ao več od navadnik ljudi ter ko-če jo, da bi poljubljali bič, s ka Urim naa koisja tepsti. Nekoč ae je iaraall ta "voditelj"! "Pokazat iemo I mi Hrvati toj bagaši, kako troba a njimc." Torej gospodins Radič, is naprej povests, da pripravljat« bič za naa Ulovaaos, i« bomo aeuauii, ds vas bomo volili sa svojega voditelja. Toga, upam, da noben Slovane« v domovini a« bo storil. Obrikujete nas, da svat poprej ni vedel sa aaa, dokler al bil« ura 12. pred aapadom Avstrije, a ■budili smo ss le pat minut poprej, prodno bi nas bil "vrag po citral". Gorje bi bilo narodu, če bi bili ljudjs taks vrsts, kot ste vi, Radič. Zakaj ste veadar trgali hlsčs 4>o šolah f Pustite raj^s se-danji svoj pohlie ter primits Sa plug, s čemur boste vsi koristili narodu kot dragače. Zakaj po. ikušats trgati medsebojni, troedi-ni narod, ker le v slogi js meč, dptgačs j« pogin onega, ali dragega naroda getov t Bedenja drlava Jugoslavija ja res kraljevina, a čemur se atnogi ne strinjamo, possbno ns fsdsj, šs js ista avtokratiina. A prirasti moramo, da ssdanja Jugoslavija kot kraljevina je salo demokratična ia obeta se jji lepa bodočnost la Uda j, ia ns bomo a*d seboj lastni bratje kot Slovane!, Hrvsti in Srbi netili rasprtijs in prepirov, politično ali drugače. Radii je pokasal s svojim nastopom, da jo oa prvi, ki dola na to, da ss dela razdor. Ampak as bo naloga aaroda vodil soben avstrijak ali madšaroa. Slovani imamo mod seboj v resnici boljšo voditelje kot so Radiši ste. Smo Slovenci potrpežljiv narod, js pa šs sgodovlnnki dokas, da suženjstva ne maranto trpeti. £c stoletja pred nami so ss naši pradedje bojevali in šrtvovall svojo kri sa svobodo. Kot mali narod smo o-stsll do dsnos oelotnl, čeravno smo bili od vseh strsni obkroženi s nasprotniki, kl bi slovenski rod redi uničili. Mogoče se vas^ g. Radič, Slo-vsnsi sdimo prsisobrašsn narod, lsobrašsns|U kot ostala dva, kar sahUvamo svojs previse. Ia kar vidits Is v aaprsj, da ae ns da kar Uko pemoUtl s nami kot vsiimi lastnim! pristali, nato vam > post si,nos rdsč kot pursnu ia v svoji jesl sli mogofie nevod nostl sU povedali, kar ste le dol go mlšlili v svojsm srcu. Dobro sU napravili nsm Slo-vsnoem, gospodins Radii, la te, da ste povedali svoje mnsnje prsj, kot sU nu dobili ns vajstl. A sede, bogsml > prepozno I Umivsj U ee kolikor vam j« drage, ostali bosU črni v slovenskem naroda. Zardela tel ji«! phun ko jo brala t V daljo hitijo mej« miali. da U objeme jo ,«dino, ki si mi ukradla dušni mir. V sladke ssnjo me se-aiblj« Tvoj smehljaj ia rožns bodočnost mi vstaja pred očmi na TvoR atranl. Naj Ti pomlad posujs stezo živ« Ijenja s cvetlicami. Sredi žitnega polja, v košatem gozdu med mao-Žico ljudi ia aaduhll pobi aem aam s Teboj .povaod čujem Tvoj glaa - ljuhifps .* Pissl aem niamo prijatelju, da (a js poslsl Ivo ji isvoljenki. ln ko sem vstal, da ga prečitam, je bil Uat moker. AU vel, nekaj se tvoj defcek tako rad potepa g dragimi dečki b uganja resne "porednosti"? Odgovor aa to in v obnašanju otrok najdsi ? kaji-gi "Rakon biogsnszija", katera deMI pri Kajiisval metki RHPJ. Ali flsRI anali pravilno pisni ta čiut angleško! Varači si "Rio je iadela ta tata PO|OR ROJAKI T OKIOAOU vztanovilo novo ffAMRURAtKO društvo g T iieben Hali dvetaai aa 146749 Oljrbonrne AvaH ta Ogden Rlvd. Raiatak tei-ao ob I vri sveier. Vstopnine Ms m osebo. Ob snem ss vrti tudi vssalion an kntari bods dovolj na-bara ta vsestranska dobra pa- i rmm r ta svrho bode star-bel vssslttal odbor. Uljndao va. bimo slavao ebitastvo Ohioega, da ss ta sla vaestas voooUoe polno številno mi smlraj aa vnipetafe g našlp tam-bur^škim aborom Toraj pridite vsi ia es nkeirajta g nami. VARI ODRORI (Adv.) KNJIGE KNJUSm MATIOR B N. P J. Književne matica Slovanske nerodne podporne j«d-note j« isdsle ln ime v sa-logi sladaie knjige i nioa. Dodatek resnih koristnih lafOratsslj. Fiae trde vesba. Osna |9<00 s poitnlno vrsd. Jlmmie Kigglas. Spisal Upton 8 in ala ir, poeloveaU L van Molok. Povoat Js življenje ameriškega proletnrije-ta as česa velike vojno. Trda vezbe. Cene $1.00 s polt-nlno v rad. • laJsdelsL 8piaal Ivan Me- lak. Povest is doslsj skritega kose Uvljenje slovenskih delsvosv v Ameriki. Trde vesbs. Cens $1.78 s poštnino v rad. « Howsrd J. Moor«, poslovenil J. M. Rolo poduina knjl-ga, kl tolmači mnoga natar-ns sakons ln pokaauK keko ss splelnl rsavoj ponavlje pri posamssnlkn flsično ln dušsvno. B slikami. Trde vaaba. Gena $L80 g poitnlno vrad. Rednjl dve knjlir! »naročeni akupaj, dobita aa tri dolarje. Vse štiri knjigo sa last dolarjev. Vredas sol Narolbs, s katariml js po-slsti dsnsr, sprejeme KNJltRVNA MA^IOA ^.J^arndsls Avs^ Druit "Bratstvo" it 6, S.N.P.J., Sygan, Pa. priredi slavnost in veselico v dna 3a meje, 1023, nn Spominski dan (Dacoration day) $ sledečim programom t Pilil verjeaje in te le aed najbližje brate kot smo Rleveaei, Hrvat t ali Srbi aN kstenkoU Moreni. Jt vre den, de ee aU de plaMla >4 nerede nit vlede, ker sasiaii. Pral a , , (Is dasvalks) remns noč jo semsvele zunaj ln okn<^ je ndarjela veja. Mejel jo je vihsr. SUbo brleče lul js razsvetljevala shremno, od črvov rezjedeao miso ,ko ssm pisal. Pri-jaUlj ma je prosil, nej mn nepi* šem ljubezni polne pismo, katerega misli posleti svojemu ssajavs-mn dekletu. Ljubevno pismo — I J« mogoče, ds ssm gs splssl, ko ps ssm nisem čutil sreu aiisser, deai so usts krape-asU pe poljube, pe objemu bele roke T Pisel ssm, de so m« boleli prsti kakor takrat, ke ssm bil sedemnajst let stat. Miali so hitele ae-ze j v preteklost, ki js bile podobne lepim senjem sredi aeši, v pre-osenrlo ntlf^fffno pomlad Drevo upenja, ki je bile Is mledo, ja grele, de fs mu odleft suhi ni ' ' k jat pred devno ^obo, ajeal lasje so me boleli po lisa, v modrih očeh bom bral araio ln Is l^jenpce teleea js hipeU mledost. Piaal ssm pisaM Aisto pe pelje-taljevf volji, e oa ai vedel, de ae bRe besede iaU, katera se asi pred aiiiof ip)i leti takle ispod In ko je dekle brale , s v sreu rodile ljubeeeu. Sanje le »♦n '•igsr listi so le saloni ia mu aae Is al petrgnU evetja s še. Seajele ja e ejem, ki ja Islil vso avajo Ijakasen v mrtve Irk«. j« Mtele. krapeasle pe •rall ter apoenele Mo prijatelje ae moje f Oa jo I jata. saj JI Sprejemanje drultev od osmih do devetih da* poldne. Ob devetih pohod • godbo načelu v mesto Bridfevflls. Ob deseti uri povoilta is meete na Narodna pokopališče 'Melroso" kjer potiva večje število nalili so brstov in Članov S. N. P. J. Po dokončanem opravilu pohod nasaj v dvorano dr. "Bratstvo" na Sp«aa, Pe., se tem eledt odmor do druge ure popoldne. Po odmora neetopijo resni govorniki in potom ee prične plesna sebe ve trnje do dvsnsjsts Ure e polnoči. /. Igrele bode I »vrstne hele is Mldarep, Pa. « slovsnsks «odbe na pl- VstaM^m se malhe 7li, Nejuljudnejie vebimo vsa bratska drultva slsvno občinstvo bllinje okolice, da sa mnofoiU-vilno vdelale U prireditve, pri nee eo luk bolj po-redkome. Za vsestransko točno In dobra poetrei-bo bode skrbel odbor. ^ # it ^Torsj vel k ti nsšl gJevnoeU vem kliče ODBOII! ja pisel, keker m je bo čuval, de aa pede eenjein jin« cvetje. Ma Asi raj ja poksssls prije- VABILO NA VESELICO t 9 kraena sanimiva igra u REVČEK ANDREJČEK n (w patlk dejanjih) Slav, parshn b dramalid— dmllpn "Ljnkliamehi yrt» Girard, Ohio, dna ft. maja 1023. laoa ed 9 no« pop^šss, Uvajati mine ed f aH sfefer, Uljsdna vaMme vas Wswa«> In 9Uveak« d^naše m ves bUSaJe aMtaam ta^aila mm mnea kmmi A*a HM ^MPta^ v asnmam mnvita mm smen|eni na n. sob«v« In paslražk«. ter aMIa smeha sa vas. Sa saašhe SOe, IsMhe 99a In eSeaho pa 19. Ns svidenje pri sakevt klMe ODBOB. • , . * M. p 0FIC1JELNA NAZNANILA S. I. P. J. ■. I * ..m aijM veekl U-lcm . u-raini ftUrUkl glasita. 5. II prijave ksndidsture por« ruk« draitvo poslsli m vrii IKICLJATIVA. Drultvo bo kol, Itev. ti, SNPJ. v J.*-galle, III., »I u«>j» tem petam preita ftltl llaastva BNTJ. »icdotl laieljatlv-»I predlog; Claa IV., "Koeveaelja", talka «, ki B* 2\ue: "St koaveaeiji Imajo te-legat j« Is f«. Ur trugi odboraiki to pe 0» glas pri vMk glasovsejik la volit-vsh. Olasevsaje pri pretiogik oe vrii g tvlganjeni roke, lakke se p« kei veaaija Ure4« m tajso glasovaaje f listki, ako uvlll, da j« to omeetao, ali paimsaskin glssorsajem, ako to SO-kteva eaa ietrtlun llaaov tberalee. Volitvo koavealaega predsedalka, pod-predsednikov, konvenlaega tajalka ia drngik odborov ter gl. odbora se vrte tajno, ako je aomlairenik vel kot e-dea kaadldat u dotUao meeto. Pri predlogih, kjer privita ao predpisujejo drugete, ia pri volitvah, kjer ata la dva kaaiidata, udlota aavadaa vo4laa oddaaib gftsov; pri voiitvak, kadar kaadidirajo aa eao mesta trije ali ve* delegatov, nora biti aboolataa vetiaa, to jo, 'aejmeaj ea giaa votlae aad vee-mi oetallm! kaadidatL Pri eaakooti glaaov ee voli poaovao," aaj f« aa tomeetl e iledete tolko: — Čles IV., "Koa veselja", tetka 0. '♦Na koaveaeiji imajo dflogatjo ia gl. tor dragi odboraiki lo po o« giaa pri veek glaaovaajik ia voiitvak. Olaeova-»jo pri predlogih ao vrti a dvlgaajoai roko, lahko ee pa konvencija iaralo aa tajao glasovaaje a listki, ako avidi, da jo to tj motno, ali poiaoaaklai glasova-a jem, ako to aaktava asa tatrtlaa šla-aov aboraieo. Volitve koavealnoga predsednike, podpredeedaikov, koavea-taega tajalka ia draglk odborov so vr-»a tajao, ako jo aomiaivaaik val kot odoa kaadidat sa dotUao mesto. Pri predlogih, kjer pravila aa pretpieuje-jo dragals, ia pri volitvah, kjer sta la tfva kaadldata, 04I0U aavadaa vetlao oddaaik glaaov t pri voiitvak, kadar kaadidirajo aa oao mesto trijo ali vo« delegatov, nora biti absolutaa vodlga, to jo, najemaj oa giaa vailaa aad vse-■1 kotalimi ka^idatL pri enakosti glaaov so vali peaevao". • Oloa VII., "Glava! odbor", tolka t, ki so glase: — "Za »letaj emrtt, od-stopa ali odstavljoaja katerega ileaa gl. odbora, isvoli koavsasija polog aktivni* gL odbornikov aamostalko, ia aioor; dva aamostaika aadsoraaga odbora, enega aamostaika gL podprod-eedalks, saega asmcitmka gL pomot- tajalka, %a«ga aamsstaika gL dva aamastaika gL porot-aoga odbora, pot aamostaikov gL bolniškega odbora la dva aamoatalka sdmtitvsaega odbora. Namestalkem »o taveljeal tisti ^aadidatjo, ki prejmejo aajvol glasov aa isvoljoaiml odboraiki. Nameotaik prevsama slaibo takoj, no jo ispresdjeso dotUao mesto .ia jo grli do koaaa slulboao dobo", aaj sa iadomeeti s sledelo tolkoi — \ Clea VIL, "Olaval odbor'V talke 1 ki so glasit — "Za slalaj smrti, od-ali odstavljoaja katoroga glavnega odbora, isvol} llaa-Ivo potaai eploteegn glasovanja akllvaik glav. odbornikov aa* ilko la eisert— Iva aamastaika odbora, eaaga aamestaika gL podpredeodaika, oaoga aamostaika gl pomotnfga tajalka, oaoga aamostaika gL blegajnika, dva aamsotaika gl .porotaegn odbora, pot aamostslkov »bolallkogi. odbora la dva aamestal-adruiitveoegn odbora. 'Htsteotal-kom so isvoljsal tisti kaadldatjo, ki prejmejo aajvol glaaov sa Isvoljoaiml adbovalkl. Nsmestalk provsamo slaibo Ukoj ko Jp lapraaajoao dot i/no mesta li jo drli do koaaa slalboao do- V IU. flen, "Volitve borni kov", ki SO (laso t %dbor so voli aa koavsaeljl lkmed as Ek dologatov la glavaik tor kon-lik odbornikov aa aalia kakor lo oao v IV. Ileaa, 8. talka. V aad soral odbor so iivoijenl tisti ksndlda ti, krprojmsjo po vrsti aajvol glaoov, Ia tisti, ki dobo aajvol gls*ov sa ia-voljealml. V porotni odook jo iavoljo-alh tistih pot kaadidatov, ki dobo po vrati aajvol glaoov la tisti, ki dobi aajvo4 glaaov, jo p rod sodnik porotnega odseka, aamootalkom pa tisti, ki dobo aajvol glasov sa IsvoljoalmL Bol-■liki odsek volijo delogatjo gl. tor kaavoalai odborniki po svojlk ekrol Jlk la tisti kaadldatjo, ki dobo aajvol gluov po vrsti, ao Isvoljoal odboral kam ia nameetallpmi predsednik bol allkoga odseka so vol! na aalia kakor gL Isvrl. odborniki. (t) Kandidat sa gl. odbornika aa koaveaeiji al! pri eplotaem glasovanju mora bil! aajmaaj oao aspretrgaao loto llaa jednote. Od kaadidsture so iakijuloal tudi llaat ,kl so bili kdaj kaeaovaai anra.ll poaeverjeaja v jed aatl al! isvea jodnoto, ia pa taki, ka torlm so jo dokaaalo, damo aa kak aa tla iakoriSlali jednote. (I) Olaval odborniki prevaamejo •vaja mesta 1, januarja po roda! koa voaaljl ia ajlkova slalba traja Itlr! lota. V slalaju Isredalk volitev pa aa-otopijo gl. odboraIkl slu&bo tedaj, kadar dolott gl. tsvrtovsla! odbor. OL odborniki, ki so tfvoijcsl aa Itredal koavooeljl, asstopljo svojo slulbo toda! kakor dololl ta koaveae^a, "aaj SO aadomeetl s sledelem lleaomi—> VIII. Člen, "Volitve glavalh od fcoraikov" (l) Vse glavas odbornike voli flaaetvo petam aploSaega giaeo-vsaja vsak! dva IstL Prvll se vrta vo-lilvo leta 1024 la aa tem vsaki dve loti. (3) Vaak etaa aU (tsalea se lahko prijavi kel kaadldat sa vsske meete v glav aem »t baru, aha aa sposob- nim la Ims kvsllflksrlje, da bo tolaa • la veetao Isvrtoval ajemu po pravi-lth aslolene dellaoeti ia delo. It Prt lave sa ksadidstaro ee vrte to spooobaooti objavi gUvai ;Uja!k t Imeaom kaadidatov, kar pa ma biti aporolOM aa kratko, stvarao la bres voakega pr.poroMU. Kandidat je imajo las do li. aprila, da ofosoro glavnega tajalka aa pm aujkljlvaatt, lil so as slučaja o vrinilo pri objavi kaadidatov v uradne« glasila; kaadldat jo 00 prioblijo v glasilu po vrati aa rasli i aa BL00ta ia po roda. po kaUrem ao prijavili evojo kaadidaturo- tgovori proti takim kaadidatom, ki aa podlagi pravil nise opraviloat do kaadidatmro, morajo biti vitooai do 10. aprila. Olav-al tsjnik aaj iada po siv aa prnnvljaaja kaadidatov v uradaom glasila dvakrat med S^ jaauarjom ia t. fofcnar-jem. ' ' ' (i) Olaval tsjaik skrbi, da jo vso v Uda la pripravljeno, da aaiaajo vo-lit ve kot proj dololeao, obvootitl mora llaaatvo aajmaaj dvakrat V uradaom glasila mod U. maraom ia 1. majam, kdaj aa salaejo volltvo? razposlati mora glssovaiee a laMal kaadidatov, aa katorik ao aa sadajl otraal tiskane kvalifikacije posamospoga kagdlda-ta. Olaiovnice morajo biti v' rokah draltvoaik tajaikov ia Ujale do,prvo-ga maja. (7) Volitvo glavaik odboralkiv. so tajao la do glaeovaaja imajo praviao le tisti tlasi, ki so aavasU aa draltvo-kadar so vrlo volitve*. Pn- 1 eni predsednik imenu jo • Itivoo v poverila! odbor, ki poberejo f nieo, preltejejo glasove ia ipko| 11 recaltst voUtov aa sojli, l glasovanja so gaaoso v dnritv plsalk, Boialtat gls.ovsaja mora kiti Bgtrjoa od draltoenega predalnika la tajalka, tor opremljen t društvenim pel atom, tor Mora biti v gL «ua«a aaj-kasaojo 10. pravieo pn svojem druitva sa doba onoga.lota. Vsska agitacija bodla! od katar«koll strani la v prilog bodisi kaurogskoll kandidatov je strogo* prepovtdaaa, CL%otvo aaj Ima pri volitvah »opol-aoma prosto voljo bros vsa vsiljivosti, ■i (9) Volllar • glavaik ^odboahlkov ihki Mprrmeai rad s a t koaveaslja S dvetrntjlssko valiBO. ] (10) Pri volitvah gUvaih odbornikov odlolujo aavadaa vollaa oddaalh glasovi v slulaja enakosti glaoov so morajo vrllti olje volit«* Jtotap PO-tein odločujejo. Oljo volit »O SoViarsjO salotl 10 dal po prtoMeaj« resaJUta prvega glasovaaja la trajajo (Ka mo- glavaih od "(1) Olaval kr.vllas. Ako bi sata lo tako igaoraatao, kot prodata v I ja jo, hjo bi bUa aaprodaa 8. 9. P. J.f ' Take vadi so voi bros lamo, kako aaprodaa ia ovobodaa jo sata SNPJ, pa ti prldsjo aekatoraikt ta pravijo, da llnnstvo, iz katoroga staji KOV, al toliko smolno, da bi aso volilo svojo gtavao odbornike. Ako bi bilo ItaMtvo ros tako igaoraatao, potaai tudi airpj m M bilo dsnee tukaj. Haj aam vendar »o alhlo oporekati, ako trdimo, da jo aa-la jodaota dsaes ca ta aajvotja sta-veaska podporna orgaalsaaija v Aue> rikl, ker jo jo grndiSpTfla jo Is gradi naprej ca vedno elovoaako delavstvo v AsaorihL I I | Ta predlog bi bil prav gotovo prodrl aa koaveaeiji, da ai oaobaost Igrala precej veliko vlogo sravoa. Kril jo aam red ML da je glavni odbor, asa dnrttvo, h kateremu spada velim aallh glavaik odbornikov, laieiatiralo ta predlog. Ia bilo jo nehaj delegatov, ki 00 glasovali proti vsema, ksr Jo pri-hajalo la tega "uesretasga" Zsvedao delavstvo tirom evota se daaoe bori aa eplolao, enshe la tajao voliiao pravieo, aaveduo delavstvo za b|sva pravieo, da si samo postavi aa vodilna mosta uradaihe, potom sploi nega glaeovaaja ali velltav, kajti to je vendar tehtava napredka, ta je aakoa demokracije. Ia dokler ae bodomo 1 moli pri uall organisaelj! te tolko v pravilih, tako dolgo ae moremo trditi, da je aaia orgaaitaelja aaprodaa v vsakem oalru. Je pa tudi s gospodarskega ftalUia priporočljivo, da so volijo glavai uradniki potom oplolaega glaeovaaja, kajti laa ua konvenciji je proeoj drag. Zadaja konvencija je stala llaaatvo aH manj kot O2S0.OO dolarjev ua uro ia ker bo prikodoja konvencija aa -pod logi sakljoiko.v sada je koavaaeije le veliko velja, jo pol ra sumljivo, da bpr do tudi atrolki voUko voljL Pri epi aem glaeovaaju pa-as bl imeli dru{ atrolkov kot tlskaujo glaaovnle in snamke, da ae lato reapolljejo sa lak ko pri prikraal Ifpe atotake. Apeliramo aa ilaaetvo aale jod no t Sk do blagovoli ta laleljatlvui predlortaf koj v pretree vsoti, de pride Uai prej aa glasovaaja. (11) Kaadidat sa giavaoga odbornike moro biti aajmaaj eno leta nepretrgoma lloo jedaota. Kaadidat »o more biti llaa, ki je bl! kdaj Vasso-vaa aaradl poaeverjeaja v Jedaoti ali lavea jedaete U pa tak l^a, kateremu ss doksle, da je aa kak aaliu lakori-Mal jodaota. , (IS) Olaval odboralkl aaalopljo svoja meeta s prvim jaauarjom po volitvah la ajiheva elulbeaa dobo Hrajs dve leti. Clea X, "Isredao la edpohlieae volitve", prvi eta vek, talka i; kt so glasit "T slulaju smrti, odstop« ali odstavljoaja katarsgokeU gL odboral kov se uomlalra ia voli ot ajogovo mosta drogi odborolk S sploloiao gta»o vaa jam, rasea kjer pravila dolelajo drugače al! le al ua keBveaelJi lavo-Ijeaego nsmsstalka," aaj ae aadome ati a sledečim stavkom t— Clea X, "laredae la odpoUleao vo Utvo, 1. tolka t — "V slulaju skril, odatopa al! odatavljeaja kaursgakoll gl. odboralkov se aomlalra ta vMl aa ajegovo mesto drag! odbornik • Splol-ulm glasovanjem, rasea kjer ptavlla dolelajo drugale aU le al lavoljloega namestnika". * Ta • ialeijatlval predlog . jo ^ bil predlo len po br. Leo Zevalku 00 ao-Ji dae JI. aovembra lOtt ter sprojot s dvstrstjlasko večino aavsollh lla-aov aa aejl dae 10. deeoolira 1052. EAKLOOI.' Ideje, da se voli glava! odbor »ate orgaataaslje potom splolaoga glaseva-aja, je te stara. Claaatvo se je vMkrst Isrsaile v raspravl glede pravil, do ae aaj ta aaprodaa tolka vpoetavt v pravila ta aprtagfleldeka koavooeljo Je I-mela e tem le veliko debata. Laaake leto, ko ae Jo vrtila potom "Preovoto" oMlraa raspmva glede pravi! sa sdrulevelao koavooeljo, je 00 proeeotev lisast va ss h tavalo, do oe veli glovoi odbor petam eploiaoffa »la so vsaja la delogatjo so v tem osiru ■glasovsnje. (Pelsi). v v ' " - .tji Zs drultvo Bokol, Itav. oi, SNPJT,. Praak Kotau. taodeodaik, Ignata Volk, tajMkT ^ -OoloMch, blagajnik. UriOI/ATIVA. Drultvo Zavedaoot, itev. 00, 8KPJ, v DePue, IIL, Je na redni meoolal soji dno 17. decembra, 1021. razpravljale o določbah jedaotiaih pravil, ki te ha-vijo 1 visokostjo aavarovaaja bolailke podpore. V to svrbo predlaga sledete spremembo V pravilih: , Predlog. Tolha T, XIV. Ileaa, "Kfajevaa dru-Mva", h! ee glaalt "PAsilcl novega druitva v starosti od 10. do 10. leta se smejo savarovati so 0290, 0000, 01000, 11500 — al! 02000 posmrtaiae in sa 01^ OS, 01, 01 sil 06 dnevne bolnUko po* pore; proellci od 40.~do 40. leta so sstal jo savarovati lo aa 0200, 0000 aH fllOfP poemrtalae iu sa 01, 08 al! 00 dnerili bolailke podporet proellci od 10. do 00. leta se smejo aavarovat! le ga 0200 ia 0000' posmrtaiae ia sa 01 ta ML dnevne bolailke podpore. PrteHel «<*' 00. do 00. leta starosti se spejo aava rovati lo sa 0200 poemrtaiae in aa 01 dnevne bolailke podpore", aaj ae Irta 1» nadomesti s sledelo tolko: . % Tolko 7t "Prosilci aevega druitva r1 starosti od 10. do 40. leta ss smejo savarovati sa OSflO, 0000, 01000, 01800 ali OSOOO poemrtalae in 01, 08, 01 ali 04 daevae bolailke podpore; proellci od 40. do 40. leta ao smejo aavaroi vati lo sa 0*50, 0000 aH 11000 posmrt-' alao ia sa 01, OS aH 00 daevae bolni-Ihe podpore; prosiiel od 40. do «0. lota so smejo aavarovat! le aa 0800 la 0000 t 'Prisil smo do proprilonjo, da al nate bratska orguniaaelja prav nil dobička e tem, da dsjo taks vi* podpore, pal pa je obratno, veied Ilo-aov, Id so nevarovani aa 05 dnevno podpore trpi eetalo Ilaaetvo, ki jO ao nitje podporo zavarovano, kor so a viko podporo bolallki sklod n Irpa. 2. Prisnavamo, da osm savarovani v bratski ergnaizaciji v evrho, da OO S pomoljo organizacije medsebojno podpiramo v slulaju bolesnl sli aeereta. Uverjeal pa amo tudi. ds nlsms ao ta v organizaciji, ds M le nekatere ilaue r vsem vsdrtevali, dae! amo vedao priprovljeol v slulaju potrebe podpi ratL , S. Ker preveliko ugodnoeti ttk bratske organizacijo prepogosto iara M jo tlaai v njih korist s tam, da se asvarujejo ss usjvlljo bolnllko pod poro, ne v.led tega, ksr jim je orgs-niracija tako pri ereu, da hotejo vel prispevati v orgaaisoeije kot drugi liani, temvel vsled toga, do ob prvi priliki poberejo is jsdnotlno blegajus »e lo aamo njih laetae prispevke, tam vel ao stotine drugih bratov lo ae« ster. Obllajao se aavarujeje aa visoho bolnllko podporo ljudje, ki pritekuje-jo, do so jial bode izplslslo. 4. Ia porolil gl. odbornikov (kateri Imajo gotovo dober vpogled v po* stopanje llooetva) posnemamo, do so liani, ki eo zavarovani za visoko pod poro, nevedno velkrot bolni in obi-čajno tudi dslj Iseo kot llonl ao nitjo podporo na Isti boleznL Gotovo se za odka aU dva dolarja ne teplala Mti doma za vsako malenkost, pri tom ko se sa 05 dseVse boL podporo. 5. Ako oetaaejo vsi bolallki eklodl kot 00, bodimo pripravljeni na lared so naklado v bUlajl bodolaostL Ksko ljubimo isredao »aklado, nam jo 1 auaiio: torej oroprellmo nepotrebno godrnjanje me Joka Zugtak, tajnik, ■ Joka losa, blegsjaik. UPKAVMliTVO _^ vaa naročnika in drog* tttaUlja, aaj nikar na kupujojo ^atimlli posebnosti iz puiiMafnlti ki oa nahajajo t listo, kar ______ oo diraktno aapaljivl It* naj bo salo pravita ia so voalaj, U lo mogoča prodno ksj kupi Is ogiagor, propriča. Za vso oglati to odgovorni lo oglsJovsloi nobont odfovornorti no pro-1 npravniitvo in no lattnJk »Ha. Oglati imamo goto, ds ns« postsfsjo plačati list, tat«! . vaak dan dniJi v tiakarni in vat povsod. VtroJ bodtto providni, čt ss pn nabrikU, toda J vso to prie pilit oami mm in no nn«. UpravittlJ. ' UriOUATTVA. ' 1» frultvo Združitev, Itev. SIS, SNPJ v Ilalne, Ohio, je aa rodai meselai seji dae 10, doc. 1022 raspravljalo o sta-nju bolailkega sklada, v katerem je glasordi- četrtletnih la polletnih "ruln-nov vedno volji prlmnnjkljaj. Kale drultvo je prillo do sahljolka, da ooj-Vel primanjkljaja, povsroiajo viaoki rezredl zo belattko podporo la vsled tega smo se odredili iaieijatlratl tosa devae tolko v pravlllk. . Predlog: Tolka 1, Ileaa 20, "Baaredl" aaj se doda stavekt "Bolallki aklad aaj deli po razredih, tahe, da ao bodo raa-.. , | b0|nilke rt posmrtaiae la sa 01 U OS daevae boi: rodi 01, 08, OS itd. daevae allke podpore. Proellel ed 00. de 00. lota starosti ae smejo zavarovat! le za 0800 poemrtalae la za 01 daevae bol< allke podpore." . „„„ . ^______ Tolha 1, XX Ileaa, "Razredi", ktj UoiniaKean sklada, sorazmerno po ras-N glasi: "Slovenska narodna podporna y ,inuju, da nastane prlmenj podpore vadrtevall vsaki Tolka S, Slona 80, "Basrodl," ki ee glasit "Bdea bolallki asesmeat mora bit! vedno v reservl, k! Je naloloa Jedaota imo pot aava rov slo! k rasre* dov sa poemrtaiae ia pet rasredov za bolnllko podporo. Posatrialooki »sredi eo OS50, 0000, 01000, S1500, 02000'. Bolallki raaredi eet 01, 02« 00, 04 ln 01 daevae. Priepevkl veek petlk po* smrtalaaklk narodov eo nalofteal v po-smrtalasksm skladu, priepevkl veek petih bolailhih raarodov pa v bolailke« shlsdu la veeh sklad ee vadtfaije sesa", aaj se Irta ia aademeeti a slo« dečo tolko 1— ' Tolka 1, "Slovenska aarodoo pod perae Jedaota Ima pet savarovalaio stih ramrodov sa posmrtaiao la ltir| razrede aa bolailke podporo. Poemrt* alaskl raaredi eet 0250, 0000, 01000', 01000 la OSOOO. Bolallki rasred! eet kljaj v bolalikom ekUdu, ima glavai odbor aH gL lavrtevalal odbor pre vlco razpisati laredal asesmeat, kahor »vidi potrebno" ter ae nadomesti sledečo tolko;— H Tolka 3, "Edca bolallki asemneat mora biti vedno v rezervi* ki je naloloa v bolallkem ekladu sorasmerno po V slulaju, da reaarva kale-bolollhogo rosredo pod aaesmeat prizadetega razreda, I-rta gL aH gL lavrtevalal odbor pravico razpisati izrodal asesmeat sa do-tllnl reared, v katerem je primanj kljaj." , . _ _ _ _ J zen v 00 razredih. togo bol solni ae« & N. P. J. je brataka ergaalaaelja v keterl amo vel eaakoprevsL Ne smo- ^'ti?' ppemrt^aaklk * rsuodov^^o Ir— ^ " ~ tatenl Iktad! 3L11" M aavarovaal sa Make loseal v smrtniaskera skisdu, prlepev- . n»im.. Te poOlaae ao OOblle slnU medoMo aa v Btmu ia oeilkvnnja ■ On te dOknlemo vam breaplaCno PLAPAO na . peekae. anaee nai PI.APAO LARORATO-I BUs« ac Lottta, Ho. IBIBBIBBnBIBBBIBl ROJAKI SLOVENCI, POZOR! Trditev, ta je aete ItaoHvo tar, odoo dolar ta pol eS In dolerjo ton je delim lloo, ki jo aannvaa sa tt ali tt daevae bol. podr>ore, te lakaja a te podporo, ae da bi mu bile tnba doleti ta vsled tega ee pogosta pripetijo elo Ja|l. llaa asvarovaa n take vieoke podporo bns potrebo pnleljte bo-le soo. Prepričani smo. da aa bodo bol-nitki skled aopot spsmegsl, sko Je sprejeta nate taleljatln. Apeliramo aa brataka drottva, do podpirajo aa! predlog v sedostaem Itavllu, do pride OO aplntao glooovaaje- loloijatlva je Mla predloteoo lo «• taaa aa seji po br. Aatoa V oker dee lt novembra. 1P22, ter sprejeto s dve tretjiasko veliao aavaollk llaaav ss seji draltva dae 10. deemnbn 1022. Sa drnMve fdrnlltev, Itev ttS. Blelno. Okle. (Polet) i . Po« Olsgieiia. predsednik, DovSS. tajnik. Moaed, blagajnik loicijetive eo Mle prodleteoe soji gtavaogs od bon tSfPi, koten eo Je vrtita dae ti do 27. Joe t. L lo kodo 00 ee drultvo nv- ' pridete v Chieago In imate kovček ali dqtgo pohištvo na kolodvoru, no ozirajte se okrog kje boste dobUi EksprJtaneno, de Vnm pri p«>lje stvari nn določeno mesto, om pok takoj ss obrnite aa aoj naslov lSdi 80. Rodne Ave.. ali pa pokli čito po telefonu. Connl 1578. To naj voljo todl onim rojakom, ki gredo ven la Cklcago. To delo opro-vitn Jas prsv po zmerni ceni. Jem Itai pa, ds bo vsakdo a mojo poeti e* bo samovoljen, kor imam io Id let skušnje v ti strokL . 1844 S«. FRANK UDOVICH, aoom Cklongo, m ■BBBBBSPDffiilgSl .......................f : PROLETAREC i • Jo eiovoneko glesilo soctalistid-no straako v Ameriki. Vsak dolavoo ta rojak, ki 00 zanima oa eoctaHaom, bi go moral rodno Čltatl, kor Naračmlssa zašla $3.00 na , lata, $1.71 na pol latsu Naslov: PROLETAREC, ssso w. ssm st, CHICAGO. ILLINOIS. PUMO po aad oomte k»jiv! ..........I...........Ml BARBERTONSKIM j Slovencem in drugim Jugoslovanom naznanjam, da aem odprl ČEVLJARSKO DELAVNICO na 807 North "Pourth Streetu blizo Erie postaje. Čevljarstva aem se izučil v atari domovini in poleg tega imam tudi tu r Ameriki večletne izkušnje v ti stroki. Kar jamči, da se 1 lahko zanesete, da bodem i z vrii 1 vsa dela imjbolje.V/ ta namen fem ai nabavil najmo* dernejfic stroja, da vat popolnoma zadovoljim z mojim delom. Za vsa moja dela jamčim u slučaj, da bi ne bili zadovoljni! delom, vam ponovno popravilu ali pa vam vrnem vaš denar. Za obilno naklonjenost ae vam pripčiročam frank hartinjak, Barberton Shoe Repair ShoA (Slovenska čevljarnica) 807 n. fourth 0t., barertoit, ohio. \ , farma na prodaj. ........>—Tir- • , j?rotla to 12$ akrov- obsegajoča farma. Izvrstna prilika sc nudi on^nu, ki ima vettljc do tega. Na farmi je ena 9-sobaa in druga 4-sobna hiša, in dovolj ^rtlgrgs poslopja, vso v dobrem stanju. Dobra atudenčna voda i« voliko saduega drevja. S farmo it prpda tudi 150 bušljev krompirja^ 100 kokoči, 4 konje, 16 molznih krav, 1 bik in 6 telic. Na ti iarmi se lahfto redi 30 krav. Proda te vse orodje, kakor tudi nov Fordson Tractor, Ensilcdge Cjutter, Šago in plug za dve brazdi. Potem j« Sulky plug, Siilkjr cultivator, Reaper, Bindcr, DriU, stroj za nakladati aeno, stroj za trosit gnoj, mlin za sadjevgc, ineubator, sploh vse, kar Je potreba na farmi iu vse jc v.prav dobrem ttanju. Torej, če kdo icli nekaj retnično dobrega.in-po zmerni ceni, naj se oglaai pri lastniku aa naslov: Michael Omerza, R. D. No. 1, Fly Creek, N. Y. (Adv.) DOMAČE PREKAJENE MESENE KLOBASE s finim česnovfm okusom, vsak Jih ljubi, imamo že na stotin* zadovoljnih odjemalcev. Pošiljam v vse kraje Amerike, ne manj kot 10 funtov. Cena je 3&c za funt brez poštnine. Denar lahko pošljete v naprej ali pa plačate po poštnem povzetju-Pišite še danes in te prepričajte. Tukaj je eno pismo iz med mnogih naših odjemalcev . Cenjen! rojak Joseph Leskovar: Hvala vam za poiUjaUv klobas katere sem točno prejel in reci moram, da so prava delikatesa, vsled teffa vas prosim, da mi jih pošljete Je 70 funtov. Podpis A 1» Panama, 111. JOSEPH LESKOVAR* 610 —1411» St, Rmdao, Wit. SJUCDA, Krčtvito J« sti&nlla kraljica H no irottof« elulabaikti glatea krik JI jo pridrl ia prt, ia morala aa ja driati Ulja, da aa M »grudi na (la "Umorjen!" ja lepetala, na da bl mogla odvrniti tvojo oči od mr lita. "In kdo ja bil oni, ki at ni bal stegniti roko nt kraljevo Uv-Ijenjef" ja vprašala kraljica čet trtaotek a trdnim' glasom. lzpuatfr la je ramo Uijerni ji bilo več tro ba opore; odgrnivfti pajčolan, je stala tn a iskrečiml očmi, t plam-tečim licem, kakor boginja malče-vanje; umrlega kralja ae ja nehote pla&ila, toda umorjenega kralja -f Tedaj je en edin občutek obvladal njeno dote — maičevans naj bo njegova emrt nad tatramo-valoem kraljevakega doetojan-atva. Ilija ja molče aagel ta srajoo ia je potegnil venkaj svilnato, a listom pretkano vrvieo, da kakorlni to nosili vojvodo ln lupani tvoje kinlalt; položil jo vrvico na kraljevo grlo, in je, ttgnivU vdrugič sa srajco* v sel venkaj svileno ruto. Eatvivki jo je pokata} kraljici aiv prsten let; ln pololil ga ja potom na desno sence kralja. Štlš tedaj je opatila kraljica, da manjka desni prstcnee na glavi njtnegt mola.i, "AU poznal to vrvioo?" jt vprašal Ilija', ktloč utodtpolno vrvico. "fina jt poRA^ma sreč » I haledarjem aa IMI—1M4 « NAJPOTREBNEJŠA KNJIGA ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA V AMERIKI UredOi IVAN MLAPINEO VSEBUJE 320 strani raa-. RpfPtlnage in ne j korist-nejioga dtlva od trajna vred. nieo r barvah. ROLE ZA PiASO alov. la hrvatako dobita edino pri i Navinthok-Potokar Ml Gr««v« C«a«M««gh, Pa. aatiaaMttMiiMMMiiMt | SLOVENSKI KROJAČ ; tt priporoVi rojakom la taaa-eem ea nsrollla novih ihlak, I kakor tali sa likanje ia IIMe-nje molkih ia leasktk ohlsk. ; Telaett la .ptHeaeet je atejt RAVNOKAR SO IZŠLE! Edeafstva ,,,,.«•.,•«,, afll Nal« llvljaaj« e Am«riU ** M Nal »tail kraj.........J II PevsaU )iiioiiiiimii * 10 KNJIGA vtahaja aa tlsečs rasnih praktičnih, Vtafc» danjlh navadil In aaavete* aa vsakega dalavoa In prlae- IMPERIAL STATE BANK, IMPERIAL« PA Večine' ealesev pelperala aa Irelltev. Nal mim »ripsesls aa hraallev. ČEEOVNg^JNJJEANILNE Nove slovsnsks rolo la note sa piano i Dolgo nltfno plU ga — Ns bom ss motila—in pridi Oorsnje. Stanejo vss tri samo 91.00 la nots po Tle. PrajAnJ« rolet I Vsemi bm s ssbaj — Mladi veja-kt— Blelki valčki — OJ Hrvati ta ina Marjane« vsi pe Tle. Blrotah —* Po Jasam — Tiha luna In Svesda <—-vsi pe $1,00. Vprašajte sa nal ee- h; VICTOR LISJAK , , music ruautnaa PLAYER PIANOS, PIANOLAi Reoerds and Rollt 0404 la. Clalr Av«., Ct«v*U«4, O. clJ«?V«pr«Jsma$ ALMANAH "AMERIKA" MM Oreve ll, EreeUva, N. t CENA |l.0d!l AH H iBltl lljlivijil |TI-niftiski pilita? JEaMi Venfiak slov«n«k(h-Sveti večrr Katri v ^^^^^ ka polka-Pohle ssm ^^■^AtUrlel« |SI«t-Q|ta in innojt) dru tih novih. Znllall trna ceaa m nrafonole aa t mame. ruite po novi oa-M| nik. aU ss i^Umu- DR. KbLER OSI Peaa A v«., Plttskergfc, Pa, ^^^^ Or. tatov h aaMa* J.kU. ss. ts ta T« MatiMMtr*. . *»!«• »»•••»••••;»•»»«»•• V .. tl «Vt • kofl • tfiriki ............. ia ...........* Suhe groadje ia draga, MaShaUt. MU ilUk* *tm4J», Mm« ts ruBiAv.............eai< Malo |iw frlk. gmSK Mh _ SS fa«tov............................f.n Velika saleaa sUt- aiee ur.gmItMlja pioU v vaoh |esl!f lit Popravljamo *n» rikaoak« ia daro kraiake ar«, tsr vse i tolmač« m nihaja ■,s/////////////j///r//////////////////////////////'//////,//////.//'///s// PROSVETA 'A, 2. MAJA, 1!>T. to naznanilo. SEJE IN SHODI iore. koncerti in plesne zabave. Slasten in p prijeten oku. ^ in bogata, zlato-rujava barva narodi PRAVO KAVO, t katero lahko vsak čas imate, ako pridenete 4 Franckovo cikorijo navadni kavi, f • * f * T. * J?';' v tako kot denete sol t jed. . -Tj » . j .<■•, , ' ' Vprašajte groceriata Zs pravo Franckovo cikorijo—zavita jo v Itirioglatih i/g-lb. zavojih—Ena sama poekaiaja vaa prepriča. HEINR. FRANCK SONS, Inc., FLU5HING, N. T. največja slovenska ZLATARSKA TRGOVINA Frank Černe, 6033 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Z vaz, broške, zapestnica, diamantna prstane jn lavalirje, verižice l t