V mrežah greha12 Deklice novica ni tako razveselila kakor je Štefan pričakoval. Ravnodušno je odgovorila: »Zakaj hooeš na vsak način iti za natakarja?« Štefana so te besede poparile. »Mislil sem, da boš tega vesela!« je odvrnil nekam žalostno. »Saj ne bom dolgo ostal natakar. Ko bom imel več denarja, bom otvorii lastno točilnico. Potem se bova vzela in ...« »Prej sem tudi jaz mislila, da bi bilo to dobro, sedaj pa nisem navdušena za to stvar. Kaj, če ne boš zaslužil toliko, da bi ofoa mogel vzdrževati? ... Naj ostane vse pri starem. Jaz bom daije učila, ti pa ostani v tovarni. Ce odideš za natakarja, te ne bom mogla videti! — Oh, kaj bom potem začela!« »Nina, saj ne bom dolgo tam!« jo je tolažil Štefan. »Ko se bom izučil, se bom vrnil in otvoril lastno točilnico.« »Štefan, ti si otročji!« ga ^e zavrnila Nina. »Kako moreš misliti, da bi v tem ubogem predmestju uspevali dve litvanski točilnici? Vsi naši zahajajo h Kazimiru.« »Ne boj se! Vse bom k sebi privabil!« jo je samozavestno prepričeval Štefan. >Ce* aeat mesecev se bom vrnil in potem — z Bogom, Kazimir!« »Šest mesecev me boš pustil samo 8 Kazimirom?« je preplašeno vprašala deklica. »Nina, zakaj se vznemirjaš ? Nič hudegn se ti nt bo zgodilo. Sai se dobro maš otepat) Kazrnira'.: »Ti boš pa tam za drugimi gledal in se ne bo? menil zame!« »Seveda!« se je zasmejaJ Štefan. »Za vsakim krilom bom tekel!« Nina je uvidela, da Štefana ne bo mogla odvrniti od njegove namere, radi tega je umo!knila. Upala je, da se bo stvar nazadnje dobro iztekla. Trije tedni so hitro minuli. V soboto opoldne se je Šteian poslovil od tovarne. Ko je prišel domov, je rekel materi: »Danes sem zadnjič bil v tovarni.« Mati, ki ni nič vedela o njegovi nameri, je za hip otrpnila od groze. Ko se je nekoliko zbrala, je jecljaje vprašala: »Kaj si storil, da so te nagnali? Moj Bog, moj Bog, kaj bo, kaj bo!?« >Niso me nagnali. Sam sem se odpovedal delu.« »Štefan, ali si nor?« je jokaje vzkliknila mati. »Ne! Nisem nor... Drugo delo sem dobil. Natakar bom, pozneje pa gostilničar. In bogat bom.« »Ka-aj ? Ali boš služil pri tem sebičnem Kazimiru Pavlooišu, ki s svojim smrdljivim žganjem opija može in se ne zmeni za to, da morajo njihove uboge družine v pomanjkanju živeti? Ne hodi k maši, ne daje za cerkev, svobodomislec je in dan za dnem služi hudiču. Gospod župnik ga je v nedeljo na prižnici imenoval ter svaril pred njim . .. Ali misliš, da ti bom jaz dovolila, da bi pri tem zlodju sluzil? — Ne, sinko1 Raje te hočem videti v rakvi kakor pa v ^o^^ihn. ki je biki vzrok očetove smrti.« »Mati, pomiritc se! Ne bom služil pri Kazimiru. K Svetemu Patriku bom šel. Moj bodoči gospodar je fki človel- in — Litvanec. V ronedeljek bom nastopii službo. Spremeniti se nič ne da, radi tega kar nehajte s solzenjem.« »Štefan, tako daleč vendar ne moreš hoditi v službo!« »Saj ne bom hodil od dorna! Tam bom stanoval.« Te besede so bile za mater nov udarec. »Ka-aj?« je zaječala. »Nočeš dalje z menoj staoovati?« »Vsako nedeljo bom domov prišel, ker je ti-ta točilnica ob nedeljah zaprta. Ne jokajte torej! Sicer pa ne bova dolgo ločena. Kmalu si bom pristedrl nekaj denarja in potem bom otvoril svojo točilnico. Tedaj se bo tudi nama sreča nasmehnila.« »štefan, velik si in ne morem te zadrževati, če hočeš iti,« je udano odvrnila mati. »A to ti povem, da mi ni ljubo, da misliš na točilnico. Gostilna ne vodi k dobremu. V stari domovini ljudje večinoma pij^jo vino in pivo, tu pa to odurno žgaaje, od katerega so pijani ko svinje.« >Dobro! Tudi jaz nisem navdušen za gostilno. Ko si bom prištedil dovolj denarja. bom gostilno prodal. Potem se bova vrnLla v staro domovino in tam kupila lepo domačijo. No, kaj rečete k temu?« »Toliko denarja nikdar ne bova imela!« je odkimala starka. »Bog mi je priča,« se je sin potrkal na prsi, »da vas bom pred smrtjo popeljal v domovino!« Njegov glas je bil tako prepričevaJen, da se je mati nasmehnila. V duhu je pohitela v staro do-movino in si slikala srečno življenje, ki jo tam čaka. 8. Skoraj istočasno, ko je Štefan materi sporočil, da bo stopil v drugo službo, se je Nina razgovarjala s Kazimirora. Sedela sta za mizo. Kazimir je pil po obedu kavo. Bil je izredno dobro razpoložen. Šalil se je in govoril o vsem mogočem. Le tega ni omenil, kar je Nina pričakovala in o čem-er je prej nenehoma govoril. Že nekaj dni sem ni govoril o svoji ljubezni in Štefanu. Ta molk je bil pri Kazimiru n«navaden. Ali je mogoče, da sc ne bi več zanimal zanjo ? Nekam nemirna je bila. Sklenila je, da bo izvlekla iz njega pravo besedo. »Opi-ostite, da vam dalje ne bom delala družbe. Pospravljanje sob me čaka. Prej nisem imela za to časa, ker sem ves predpoldan poučevala. Hiteti bom morala, ker bo kmalu Štefan prišel pome. Na sprehod bova šla.« »Le pojdita. kamor hočeta,« je odvrnil Kazimir na videz ravnodušno. Nina je vkljub navidezni ravn<xlušnosti spoznala, da so njene besede Kazimira razburile. Nekaj jo je priganjalo. da bi g^ še bolj razdiažUa. »Štefan je ves srečen, ker je dobil lepo službo!« »Kje?« je vprašal dokaj mirno Kazimir. »Ne tu v mestu. Kmalu me bo poročil in odvedel od tu.« (Dalje sledi)