Eni so v mišjih luknjah, drugi pa drekajo, da je veselje
Zelo zanimivo, kakp se stvari dandanaš-nji počasi dogajajo. Človek bi pričakoval, da bo času primerno nenadoma koga po-vozil vlak. Zgodi se pa nič. Neverjetno. Včasih je bilo drugače. Rečeno je bilo storjeno. Ti boga, smo bili ali nismo. Da-nes pa nič. Ja, treba bi bilo delovati malo bolj v skladu z načrti. Je pa res, da je priložnosti ogromno pajih nihče ne izko-risti. Vse kure so še vedno v kokošnjaku, zato pa lisicam nihče nič noče. Saj res, tudi lovci zadnje čase nič več ne streljajo divjadi, ampak samo še kozle, kmetje pa zavoljo njih sami po njivah preganjajo po-žrtne in razpuščene divje živali, ki jih je kot zajcev, pardon Kitajcev. Zvečer men-da sem in tja še molijo rožni venec, ampak ne zavoljo Boga in reda ampak zato, da bi v zadrugi od zaklanega bika ostalo čim večmesa. Mijezadnjičpravil Janez, daje od ogromnega krasnega bika ostalo samo par kil dobrega mesa. Seveda so mu pla-čali samo talepega. Mesa je zadnje čase v mesnicah res dovolj, čedalje več pa je tudi mesarjev. Je zadnjič dejal moj prija-telj Fonzi, daje bil v mesnici. Tjaje odšel s kompletno familjo. So se šli slikat pod meso. So potem manj lačni, je dejal. Bo že držalo. Meni se sicer zdi, da je to tako kot če pijanček gleda sod, pijače pa ne dobi. Prave tantalove muke, se vam ne zdi.
Skoraj bi pozabil. Zadnjič sem se komaj ohranil pri življenju. Vem sicer, da so voz-niki v Grosupljem blazno dobri, sem pa tja odbijejo kakšen vogal, ko zapeljejo na-počez. So mipa strašno všeč grosupeljske dame, ki kaj dajo nase. Dopoldan, ko so možje v službah, se vozijo s svojim avto-mobilom. To je, kar je videti, obvezno renault campus, jugo in kastrolca namreč ne štejeta več. popoldan pa se prevažajo po Grosupljem z moževim BMW-jem ali japončkom. Nek' se vidi raskoš. Glavo dvignejo visoko v zrak in se ponosno pre-važajo po bodočem Grosuplje-cityju. Ima namreč vse pogoje za to, so dejali vrli poslanci na zadnji skupščini, imamo že
kapitaliste, mafijce in jaro gospodo, karje odlična osnova za start. Ja, gospe se zape-ljejo po Grosupljem najmanj tri kroge, da je konvenciji zadovoljeno in da jih vsa grosupeljska mizerija vidi. Ja, kje so tisti časi, zaradi katerih sejemojprijatelj, inte-lektualec, po dveletnem bivanju v našem lepem kraju demonstrativno odselil v Ljubljano. Kamorkolije namreč pnšel.k frizerju, v trgovino ali oštarijo, povsodje poslušal samo o cementu in železu. Resni-ci na ljubo vam moram zaupati, da tam ni bilo kaj prida bolje pa se je izselil v Av-stralijo. Če je tam kaj bolje pa ne vem. Sploh mi ne piše več.
Sicer pa to ni bistveno. Bistveno je, da pri nas vlada Demos. Sedaj je vse boljše in predvsem drugače. Starih, mislim tar-dečih, ni več. Menda so v mišjih luknjah, kjer čakajo in glodajo star sir. Neodvisni so odvisni od Demosa in od svojih nosov. Sopsovce in ostale nihče več ne časti, od-kar nimajo šefa doma. Liberalni demo-krati in zeleni drekajo in si brišejo svoje dolge nosove, župan pa mirno gleda levo in desno, treplja po ramenih, se smehlja kot Markovič in si po kmečko pametno misli svoje.
Ja, veliko mojih prijateljev je odšlo vpolitiko. Sami fajn možje. Ni za prehva-lit. Sem pa zadnjič slišal zanimiv vic. Sre-čala sta se zajec in kača, oba od rojstva slepa. Pa prosi zajec kačo: »Daj, pošlataj tne in mi povej, kaj misJiš da sem.« Kača ga potipa od tal do ušes in pravi: »Mislim, da si zajec!« »Čudovito,« pravi zajec, »vedno sem si želel, da bi bil zajec in zdaj, ko vem da sem, sem neizmerno srečen.«
»Sedaj pa ti mene potipaj,« de kača. Zajec otipava, nato pa zamišljeno pravi: »Dolga si, gladka in spolzka, sluzasta, zvi-ta in brezjajc, mislim, da si politik.«
Jutri bo nov dan, Grosuplje še stoji. Jejte, živite, ljubite in sovražite se. Pojdite v life (bife), bi dejal Marko Crnkovič. Na zdravje
vaš Tone Torbar