Poštnina plaćana v gotovim Leto II. — Štev. 6. Celje, dne 5. februarja 1949 Cena 2 din V izboljšanju celotnega dela organizacij OF se bo tekom leta pokazala velika premoč organiziranega planskega dela Vaški odbor OF za Sv. Lovrenc in Lašico vas je sprejel dober plan za leto 1949 Vaški odbor OF Sv. Lovrenc in La- ška vas je v okraju Celje-okolica med prvimi sprejel okvirni plan dela za 1. 1949. Kljub temu, da ima nekatere po- manjkljivosti, vseeno je dosti boljši od drugih, ki so bili do sedaj poslani na OOOF. V uvodnem delu ugotavlja stanje na terenu, katerega obsega, ugotavlja do- sedanjo delavnost, tako odbora kakor članstva, uspehe pri raznih gospodar- skih in političnih akcijah in zaklju- čuje: »Ko smo torej pregledali v bež- nih obrisih dosedanje delo, nam je mož- no sestaviti plan dela za letošnje leto, ki naj bi bil sledeč: Politični del: 1. Studija se bodo redno udeleževali vsi odborniki organizacij OF, AF2, LMS in člani KLO-ja. Poleg tega pa še 10 članov OF. 2. Frontni kotiček bomo uredili do 30. januarja v prazni sobi tukajšnje šo- le. Radioaparat pa bomo nabavili do 15. februarja, prav tako zvočnik, da bo omogočeno množično poslušanje. Sred- stva za nabavo bomo krili iz blagajne organizacje in prostovoljnih prispev- kov. 3. Slovesno bomo proslavili osmo ob- letnico ustanovitve OF, 27. april in 29. november. Proslave 1. maja in drugih, pa se bomo udeležili v Storah. 4. Naročnikov za dnevno časopisje bomo dvignili za 30%. 5. V poletnem času bomo organizirali tri izlete, in sicer: ogledali si bomo eno izmed kmetij sko-obdelovalnih za- drug, Titove zavode »Litostroj« in hi- drocentralo na Mariborskem otoku. Iz- leta se bo udeležilo po 20 članov. Množične sestanke bomo imeli vsak mesec, zbor volivcev pa vsak drug me- «ec. 7. Članstvo OF bo sodelovalo v kul- tumonprosvetnem društvu Sv. Lovrenc. Organizacijski del: 1. Delo v odboru si bomo razdelili tako, da bo vsak član imel posebno na- logo. 2. Kartoteko članstva bomo uredili do 1. marca. 3. Legitimacije OF bomo pregledali do 31. junija. 4. Članarino OF bomo dvignili na 4 din na posameznika (dosedaj 3 din). 5. Število članstva bomo dvignili za 10%. 6. Sej odbora OF se bo udeleževal po en zastopnik ostalih organizacij, sej KLO-ja vsaj po 1 zastopnik odbora OF, sej ostalih množičnih organizacij, pa se bo tudi udeleževal vsaj po en zastop- nik odbora OF. Tako bomo lahko pra- vilno vskladili delo in imeli tesnejšo povezavo. Gospodarske naloge in zadružništvo: 1. Do 31. decembra bomo popravili cesto od Storbija do Sv. Lovrenca. Dela se bodo udeležili vsi člani OF. 2. Pripravili bomo material za grad- njo zadružnega doma. Plan je sestavil odbor že nekaj dni prej, članstvo pa ga je sprejelo na množičnem sestanku 30. januarja. Ob- enem s sprejetjem plana pa so že iz- polnili tretjo točko v politič. delu iste- ga. Imeli so otvoritev frontnega kotič- ka. Tu se bodo odslej zbirali, v prijet- no urejenem kotičku, poslušali radio, si izmenjavali izkušnje in študirali. Prav gotovo bodo na študij poleg odborni- kov vseh organizacij pritegnili več kot deset članov. Tu bodo še sklenili kaj več o zadružništvu, do kdaj bodo pri- pravili material za zadružni dom, kdaj bodo pričeli z gradnjo in koliko pro- stovoljnih ur bo delal vsak član fron- te. Govorili bodo še o ljudeh, ki še niso zaposleni, torej rezervni delovni sili, ki je verjetno še kje na območju od- bora. Kaj o tem, kako bo fronta skr- bela za pravilen razrez raznih odku- pov, kako bodo po dosedanjih izkuš- njah pokazali delovnim kmetom njih bogate sosede, ki niso prijatelji delov- nega ljudstva. Kako bodo organizirali to, da bi kmetje na svojih njivah čim več pridelali ali jim prikazovali pred- nosti zadružnega obdelovanja zemlje. Potrebno pa bi bilo tudi razpravljati, kaj bodo storili za to, da bi člani OF, ki delajo v Storah, ne izostajali ob žet- vi, košnji in podobnih primerih od dela v tovarni itd. Te stvari bi namreč tudi morali imeti v planu, pa kljub tem pomanjkljivo- stim, kakor smo omenili, je plan kar dober in še precej konkreten. Naj zato naše pripombe ne motijo. Vsekaikor pa bo pri razčlenjevanju na mesečne pla- ne treba zajeti še širšo dejavnost in še bolj konkretizirati. Po vaških odborih in terenskih od- borih širom vseh treh naših okrajev sprejemajo in sestavljajo te dni okvirne plane. 2e samo sprejemanje planov je pokazalo, da so frontovci pripravljeni na velike naloge v letošnjem letu. Zato pa je odgovornost odbora OF tem večja, če ni pri sprejemu plana posvetil dosti pažnje, ker je le-ta pomemben korak k še odločnejši aktivizaciji vsega član- stva za delo v fronti. Slab plan prav gotovo ne bo mogel napotiti članstva za izpolnjevanje velikih in častnih obvez- nosti, ker jih ne vsebuje. Zato naj odbori, ki so sestavili ne- konkretne plane ali plane, ki so zajeli le del nalog, iste nemudoma popravijo. Do 10. februarja morajo biti zaključe- ni in sprejeti na množičnih sestankih vsi plani vaških odborov OF. Za njimi bodo planirali krajevni odbori, nato pa okrajni. Jasno je, da ne bo in ne sme biti plan krajevnega odbora OF samo zbir vaških planov. Krajevni bo- do planirali tudi kako bodo pomagali vaškim odborom, kako bodo koordini- rali delo in medsebojno pomoč tem od- borom, kako bodo vskladili naloge in pravilno usmerjali delo KLO-ja. Mar- sikje imamo množične organizacije le v okviru krajevnih odborov, kako bo tem nudena pravilna skrb itd. V izboljšanju celotnega dela organi- zacij OF se bo tekom leta pokazala ve- lika premoč organiziranega, planskega dela, ki pa bo zagotovljena že vnaprej le tedaj, če bodo plani realni, življenj- ski ter zajemali celotno dejavnost fronte. OB STOLETNICI SMRTI fRANCETA PREŠERNA Dne 8. februarja 1849. leta poteče sto let, odkar je v Kranju umrl dr. France Prešeren. Ž njim je legel v grob mož, ki je s svojimi pesmimi dvignil slo- vensko slovstvo na evropsko višino. Prešeren je bil prvi Slovenec, ki mu je bila poezija poslušno izrazno sred- stvo resničnih doživetij, življenjskih spoznanj in prizadevanj, orožje v bor- bi z mračnjaškimi silami, ki so tedaj tlačile slovenski narod in ostale evrop- ske narode, orožje v borbi za lepšo bo- dočnost slovenskega ljudstva in vsega človeštva. Prešernove poezije so pretresljiva iz- poved izobraženega, mislečega človeka iz dobe Metternichove reakcije. Ta iz- poved nam kaže, v kakšnih duševnih in gmotnih stiskah je živel tedaj ev- ropski, zlasti še slovenski izobraženec, ki ni hotel prodati svojega poštenja, svojih vzorov in nazorov za skledo le- če, za dobro uradniško kariero, za ugod- no in brezskrbno osebno življenje. V zaduhlem ozračju je bila zatrta sleher- na dobra misel, vsaka pogumna beseda, vsaka svobodoljubna kretnja je bila potlačena pod pritiskom povsod bud- nega nasilja. Življenje je postajalo ne- znosno, nevzdržno: »Življenje je ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena ne- vesta trpljenje in obup mu hlapca zvesta...« Le človek, ki je bil povezan z zdra- vim podtalnim tokcm ljudskih sil, ki so stremele po sprostitvi, po svobodi, napredku, je mogel zdržati pod tem jeklenim nebom; le človek, ki je trdno verj il v uspešnost človeških prizade- vanj za boljše in lepše človeka dostoj- no življenje vseh ljudi, je mogel v ta- kih razmerah zapeti. , »Kako biti hočeš poet, in ti pretežko, je v prsih nosit al pekel al' nebo! Stanu se svojega spomni, trpi brez miru!« France Prešeren je znal tuii v pogo- jih cenzurnega pritiska že pred marč- no revolucijo 1.1848 najti možnost za izpoved, da trdno stoji na strani za- trtih ljudskih sil, ki streme po svobodi, a si zlasti v slovenskem svetu še zelo medlo in negotovo iščejo prvih oblik. V dneh pariške junijske revolucije (1830) je Prešere. v prevodu nemške pesmi spravil med slovenske bralce ge- sla, ki bi jih v nikaki originalni pes- mi ne bil mogel. Tu najdeš poziv: »Ra- belne zatret in tirane!« . - : V tej pesmi je našel slovenski človek pred revolucijo opomin, da se je treba za svobodo, po kateri je vse hrepenelo boriti: »Spreminja smrt lica, zapira oko, junaško srce ne trepeče pred njo; saj prostost iz smrti izvira ...« V originalni poeziji naslednjih let je podal Prešeren še jasneje podobo svoje osebnosti in svoje dobe. Njegova pe- sem se poji iz dveh virov: iz njegove osebne usode in iz usode njegove do- movine. O tem dejstvu govori sam v- »Sonetnem vencu«, ko označuje svoje pesmi »rožice pričjoče« takole: »Izdihljaji, solze so jih redile S Parnasa mojega rožice pričjoče: solze z ljubezni so do tebe vroče, iz domovinske so ljubezni lile.« V epski zgodovinski pesnitvi »Krst pri Savici«, katere zunanja snoj je ver- skega značaja, se mu je posrečilo izra- ziti in poslati med slovenski svet izpo- ved pogumne vere v moč slovanstva in neugonobljivost stremljenja po svobodi ter prepričanje, da v borbi za svobodo nobena žrtev — tudi žrtev življenja — ni pretežka. »Največ sveta otrokom sliši Slave —, tja bomo našli pot, ker nje sinovi, si prosti voljo vero in postave. Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svitlim soncem sužni dnovi. V »Zdravijici«, ki jo je napisal leta 1844, je Prešeren tako naravno izpove- dal svojo slovensko zavednost, svoje demokratične nazore in človekoljubne vzore, da je pesem mogla v tisk šele v letu 1848, ko je pod pritiskom revolu- cionarnih dunajskih množic za nekaj časa odnehala strogost cenzure. Prešer- nova napitnica svobodni Sloveniji, slo- vanski vzajemnosti in vsemu miroljub- nemu človeštvu, je pesniška formulaci- ja slovenskega narodnega kulturnega programa, za katerega uresničenje je ustvarila pogoje šele narodno-osvobo- dilna borba. Ob »Zdravljici« in drugih Prešernovih pesmih so se vzgajale in navduševale generacije najboljših borcev za pravice tlačenega ljudstva, s Prešernovimi ver- zi na ustih so šle v boj naše partizanske brigade, ob misli na Prešerna so se iz- postavljali smrti naši mladi aktivisti, v dobi narodno-osvobodilne borbe. Pre- šeren je bil v dobi vseh težkih preizku- šenj slovenskemu ljudstvu tisto svetlo znamenje, ki ga je najvarneje vodilo po pravi in častni poti. ■' ^ Terenski odbor OF I. četrti ie naiboliši v Celiu Na zadnjem plenumu mestnega od- bora OF je bila terenska organizacija OF I. četrti proglašena za najboljšo in prejela prehodno zastavico. Tov. Riva Otmar, sekretar odbora je pri prevzemu zastavice obljubil, da bodo frontovci I. četrti v, naprej še z večjim elanom širili krog aktivnih članov,-tako da bo večina članov zajeta v delo. Organizacija OF I. četrti je dosegla v zadnjih mesecih, v razdobju med dve- ma plenumima MOOF res lepe rezul- tate. Na prejšnjem plenumu je bila na IV. mestu. V tekmovanju za V. kongres KPJ pa so aktivisti sklenili, da svoje delo vsestransko izboljšajo in se po- vzpno na prvo mesto. To so tudi do- segli in so že precej prehiteli druge or- ganizacije. V začetku je na študijske sestanke prihajalo le malo članstva. Člani odbo- ra so pridno študirali in predelana snov jim je dobro služila pri političnem delu med članstvom. Stalno so pridobivali nove poslušalce; tako da je krožek do sedaj narastel že na 40—50 članov. Stu- dij vodi tov. dr. Sval Milan in prav' njegova zanimiva predavanja so dosti pripomogla do uspeha. Lansko leto so obljubili, da bo član- stvo delalo skupno 3000 prostovoljnih ur. Dela se je udeleževalo dnevno 10 do 20 članov. Odbornikom in drugim aktivnejšim članom je bilo jasno, da bo članstvo prav v njih hotelo videti vzor. Zato so odborniki stali pri pro- stovoljnem delu vedno v prvih vrstah. Tov. Maček Tilka je vodila organiza- cijo prostovoljnega dela, ima pri tem precejšen del zaslug. Tudi celoten odbor se je precej pri- zadeval, da dvigne organizacijo dela na dostojno višino. Zahvaljujoč temu, so tudi frontovci I. četrti dosegli pri pro- stovoljnem delu kar visoke učinke. — Prostovoljci so dobili v priznanje za svoje delo tri zlate značke z rdečo zve- zdo, 6 zlatih, 7 srebrnih in 15 brona-' stih. Svojo obveznost pa so presegli za 2000 ur. Odbor pa se ni omejil samo na ti dve polji dejavnosti. Uredil si je lepo pi- sarno, redno odvajal in pobiral člana- rino, organiziral akcijo za pomoč par- tizanskim krajem in nato priredil izlet v St. Vid pri Planini, kjer so obdarili nekaj najrevnejših. Tudi zbiranju pri-' spevkov za socialni fond so posvetili precej skrbi in dosegli precejšen napre- dek. Pozabili niso tudi najmlajših in se danes že kar postavijo z vzorno pio- nirsko četo. Prav te dni sestavljajo okvirni plan dela za leto 1949. Načrtno delo in trud, da bi zajeli čim širši krog članstva v aktivno delo, jim bo omogočilo, da bo- do, kakor so obljubili na plenumu, ostali najboljši. j Slovenski Korotan JUGOSLAVIJI! V drugi polovici šestega stoletja so naši predniki naselili širne pokrajine od roba Beneške nižine do Donave in Aniže na severu ter prodrli ob rekah navzgor do izvirov Drave ter Mure. Vsa srednja Slovenija, Koroška, vzhodna Tirolska, del Gor. Avstrije, Spod. Av-^ strija. Gor. Štajerska in del Panonske: nižine so bile naseljene s Slovenci ter j so torej bili neposredni mejaši Čehom: in Slovakom. V teh obširnih, a redko naseljenih pokrajinah so se kmalu raz- vile razne manjše in večje državne tvorbe, izmed katerih pa je v prvi vrsti' omeniti vojvodino Karantanije (Goro- tan, Korotan), ki je imela svoje sredi- šče na Gosposvetskem polju, severno od Celovca. Tu so svobodni slovenski, kmetje slovesno ustoličevali na knežjem kamnu, ki je sedaj shranjen v deželnem muzeju v Celovcu, svoje na demokra- tičen način izvoljene kneze ali vojvode in novo izvoljeni knez je moral priseči, da bo branil pravice in svobodo sloven- skih kmetov. Vzporedno s krščanstvom pa se je med Slovenci vedno bolj širil nemški gospodarski in politični vpliv. Z mečem v desnici in križem v levici so prodirali nemški cerkveni in fevdalni mogoč- neži vedno globlje na slovensko zem- ljo in tako širili svoj »življenjski pro- stor«. Poprej samostojni slovenski knezi so postali polagoma popolnoma odvis- ni od tujcev, ki pa so si svoje gospodar- stvo lahko priborili le v krvavih bor- bah. Te verske nacionalne borbe nam krasno opisuje pesnik France Prešeren v uvodu k svoji pesnitvi »Krst pri Sa- vici«, kjer v boju pri ajdovskem gradu »Sam Črtomir se z majhnim tropom brani«. Slovenski narod je padel v več kot tisočletno suženjstvo. Kmalu so se po gričih širom slovenske zemlje fevdalni gospodje, ki so kot pijavke sesali živ- ljenjski sok iz našega narodnega te- lesa. Po redko naseljenih pokrajinah so naseljevali nemške naseljence in tako ožili naše narodnostne meje. Po- srečilo se jim je skrčiti slovensko ozemlje na polovico in zabiti klin med nas in Čehe ter tako ločiti južne Slo- vane od severnih. Vendar se jim ni po- srečilo uničiti nas popolnoma. Južna Koroška je še vedno slovenska zemlja. Prvo uradno ljudsko štetje leta 1846. je ugotovilo na tem ozemlju 113 tisoč prebivalcev, od tega 103.000 Slo- vencev in samo lO.OOO Nemcev. Z na- črtnim utrjevanjem nemškega elementa in nasilnim raznarodovanjem prebival- stva se je v zadnjih sto letih v neki meri povečala manjšina tujega prebi- valstva, in sicer v glavnem mestu Ce- lovcu in ostalih mestih. Stara Avstrija koroškim Slovencem ni dovoljevala slo- venskih šol, temveč je urejala tako zva- no utrakvistične (dvojezične šole), ki so v svojim bistvu bile prave ponem- čevalnice. Navzlic temu je vaško prebi- valstvo še danes narodnostno strjeno Slovensko. Po naravnem razvoju prebivalstva, upoštevajoč izseljevanje in ponemče- vanje, je bilo leta 1910 na tem ozemlju 145.000 prebivalcev, od tega 107.000 Slo- vencev in 38.000 Nemcev. Prav tolikšno število je bilo ugotovljeno po sloven- skem narodnostnem katastru iz istega leta. Po podatkih po jeziku, ki se ga je posluževala cerkev na Koroškem, pri- demo tudi do številke preko 100.000 Slo- vencev. S plebiscitom 10. oktobra 1920. leta je bila slovenska Koroška priklju- čena Avstriji. To na vzlic vsemu teror- ju in sleparijam takratna avstrijska »večina« ni znašala več kot kakih 6000 glasov. Po tem zgoljufanim plebiscitom je nastopila za koroške Slovence doba najhujšega preganjanja, ki je doseglo svoj višek po priključitvi Avstrije k hitlerjevski Nemčiji. Slovenski jezik je bil popolnoma pregnan iz šol in ura- dov, slovenske zadruge razpuščene, za- vedni Slovenci zaprti v koncentracijska taborišča in izseljeni, na njihove doma- čije pa so se naselili zagrizeni nemški »kulturtreger j i«. Tudi to najhujše preganjanje ni mo- glo zlomiti odpora koroških Slovencev. Že leta 1942 je vzplamtela iskra oboro- ženega upora in se zaplamtela v mo- gočen plamen. Med tem, ko ni nikjer v Avstriji bilo partizanskega Osvobo- dilnega gibanja, so partizanski odredi koroških Slovencev zadali hitlerjevim hordam težke izgube. Danes se koroški Slovenci čvrsto or- ganizirani v OF za slovensko Koroško in neomajno zahtevajo priključitev k svoji Matici LR Sloveniji in Titovi Ju- goslaviji. Na Klancu pri Dobrni so pred dnevi dogotovili ostrešje in pokrili zadružni dom v nedeljo 30.. januarja t. 1. je Dobrna praznovala svečan in pomemben dan, t. j. otvoritev zadružnega doma v su- rovem stanju na Klancu pri Dobrni. Množica frontovcev in članstvo vseh ostalih organizacij je z godbo na čelu prišlo na Klane, da skupno praznujejo praznik dela, praznik in končno zaže- Ijeni trenutek, ko bo otvor j en zadruž- ni dom. Težak je bil začetek in mnogo znoja je oblilo klansko zemljo, preden je bila postavljena tako veličastna in ponosna stavba, za katero so nekateri trdili, da je ne bo na Klancu. Skupno je bilo iz- vršenih 18594 delovnih ur, člani OF so delali 2952 ur, LMS 956 ur, AFŽ 445 ur, člani sindikalne podružnice 2697 ur, mladina šole 1204 ur, mladinskega doma BH 1547 ur, mladinskega doma Mihe Pintarja 1110 ur in gostinskega tečaja 3028 ur. V priznanje za nesebično in požrtvo- valno delo pri gradnji doma sta pre- jela zlati znački tov. Piki Niko in tov.' Kotnik Štefka; srebrne pa tov. Gabrič Ivan, Pirkmajer Fedor, Režnik Anica, Razpotnik Mira, Ramšak Marija, Do- bovičnik Bolt, Goršek Jože, voznika Svent Leopoldina in Žužek Franc st. Z bronasto značko sc dobili priznanje tov. Rebernik Jože, Žužek Franc ml., Dobovičnik Maks, Piki Marija, Jakob Karel, Ramšak Herman, Ramšak' Ka- rel, Lukman Ciril, Šmarčan Štefka, Za- konjšek Cveta in voznika Dobovičnik Jože ter Ramšak Štefan. Mladinski dom BH pa je dobil- prehodno zastavico. Predsednik KZ v Dobrni Goršek Jo- že je ob zaključku proslave še ponovno pozval vse frontovce ter vse ostale množične organizacije na delo do konč- no dograditve zadružnega doma. Ob- ljubili so, da izročijo dom svojemu na- menu, ter ga svečano otvorijo 25. maja za rojstni dan našega ljubljenega vodi- telja in učitelja tov. maršala Tita. T. J. Predavatelji izobraževalnih tečajev v mozirskem okraju bodo izboljšali delo Preteklo soboto je bil v Mozirju se-; minar za predavatelje izobraževalnih tečajev, katerega se je udeležilo 20 pre- davateljev. Razpravljali so o metodičnih postop- kih pri posameznih predavanjih ter o pomoči, ki naj jo prosvetni delavci nu- dijo, ostalim predavateljem pri pripra- vah ,načinih podajanja snovi ter izbiri literature. Diskusija, ki je sledila, je pokazala, da se je vaškim izobraževalnim tečajem v okraju polagalo vse premalo pažnje. Deluje le 6 tečajev, ki so zajeli do sedaj 139 slušateljev, predvsem mladine. Ta ugotovitev nalaga vsem množičnim or- ganizacijam, da poživijo agitacijo za pristop in zajamejo v tečaje čim več prebivalstva v svojih okoliših. Da je to možno, nam priča tečaj v Novi Štifti, kjer jo bilo v začetku 23 prijavljencev, sedaj pa obiskuje predavanja že 46 mla-' dincev in mladink. S pravilnim pojas- njevanj em'^pomena in namena teh teča-, jev, bodo lahko tudi v krajih, kjer so tečaji že organizirani, število tečajni- kov podvojili, v ostalih krajih pa v. kratkem pričeli. Splošno je namreč opa-" žiti, da kažejo ljudje zanimanje za te- čaje ter da ti iz dneva v dan pridobi- vajo na ugledu. Predavatelji so obljubili, da bodo pri- tegnili k dobro pripravljenim predava- njem, ki bodo povezana z domačo pro-i blematiko, čim več ljudi. Vodje tečajev bodo redno poročali o izkušnjah, teža- vah in uspehih Okrajnemu Ijudsko-pro- svetnemu svetu. Izrazili so tudi željo, da bi se tedensko objavljala v Kmeč- kem glasu snov iz vseh predmetov, ker jo zlasti na podeželju težko dobiti raz- lične vire. Tekom Prešernovega tedna bo začelo delovati še 5 tečajev, ki imajo že okoli 100 prijavljencev. Pričakujemo, da bodo šo preostali LPS-i sledili vzgledu Nove Štifte, Rečice, Sp. Rečice, Gornjega gra- da, Mozirja in Šmartna ob Paki ter v najkrajšem času pričeli s predavanji. Na Izobrafevainem tečaju v Prihovt-Sp.Reiica boao dosegli zaželjene uspehe Na sestanku mladinskega aktiva in krajevnega odbora AGŽ Prihova, Sp. Rečica, so pred nedavnim sklenili, da organizirajo izobraževalni tečaj. Ob- vezo, ki so si jo zadali, so tudi izvršili. Pridobili so 27 vpisnikov, od katerih je pet članov sindikata, ostali pa člani Ljudsko mladine in AFŽ organizacije. Tečaj se je pričel, dobili so predavatelje, kar je zasluga predvsem tov. Glušila, ki se je za to stvar posebno zanimal in preskrbel potrebne stvari za tečaj. Tečajniki kažejo posebno zanimanje, kar se vidi po rednem posečanju tečaja in njihovih uspehih. Vodstvo si je skup- no z predavatelji zadalo nalogo, da bo vse učne ure res dobro pripravilo in s tem nudilo vso pomoč tečajnikom, da bodo 100% napravili zaključne izpite.. Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA stran 2j »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 6. V Tovarni sadnih sokov vzgledno sicrbiio za dobrobit delavcev Stalnost delovne sile — predpogof za izvedbo plana Odveč bi bilo govoriti, kako porazno vpliva na uspehe odn. izpolnjevanje proizvodnega plana v podjetjih fluktu- acija delovne sile, kam vodi anarhično odhajanje delavcev iz podjetij, pač pa jo potrebno misliti, kako bomo fluktu- acijo preprečevali in kako se bomo bo- rili za stalnost delovne sile, ki je pred- pogoj za realizacijo planskih nalog po- sameznega podjetja, kot izvedbo na- šega splošnega državnega plana. Za mesto Celje sicer lahko trdimo, da je fluktuacija dokaj omejena, ven- dar pa še stalno naletimo na pojave, da delavci, v večini primerov zapušča- jo delovna mesta zaradi tega, ker upra- vo podjetij in sindikalne podružnice ne store za delavca tistega, kar je neob- hodno potrebno. R^s je, da prihaja mnogo delavcev, ki iz kakršnih koli vzrokov nimajo namena ostajati pri enem in istem delu na delo zgolj iz spekulativnih narhenov, to je, da ob pričetku dela dobe oblačilno nakaznico, živilsko nakaznico in po možnosti po- tom sindikalne podružnice tudi čevlje in da potem, ko so vse to dobili, samo- voljno zapuste delo z izrazom, ki zgo- vorno priča o špekulativnosti. Toda ta pojav je povsem logičen, in treba bo takim ljudem prikazati nepravilnost njihovega stališča, kajti ti pojavi so tako redki, da v celoti ne pridejo niti do izraza. Važneje je ugotoviti, kaj naj podjetja odn. sindikalne podružnice store pozitivnega, da bodo gros svojih delavcev lahko zadovoljile in da se ne bo nikjer pojavljala težnja za samo- voljno zapustitvijo službe. Vprašantfe dviganja življenjskega standarda ni samo vprašanje, ki ga mora reševati ljudska oblast, ampak moramo to vprašanje reševati stalno in nenehno vsi, prvenstveno pa uprave podjetij, katerim morajo biti desna ro- ka pri teševanju tega vprašanja sindi- kalne organizacije. Uredba o plačah, uredba o ustanavljanju in prenehanju delovnih razmerij, uredba o ustanav- ljanju Del.-uslužbenskih restavracij in obratnih magazinov nudijo podjetjem dovolj možnosti po tej plati dvigati živ- ljenjski standard z izboljšanimi delov- nimi pogoji, z dviganjem ideološke za- vesti, z večjim strokovnim znanjem itd. Dejstvo je, da se nekatera podjetja v mestu Celju dobro zavedajo, kako važna je stalnost delovne sile in zato tudi vsaj poizkušajo življenjski stan- dard delavca dvigati, dočim se nekate- ra podjetja lotevajo teh vprašanj prav površno, kot bi niti ne bila važna. Dokaj resno se bori za stalnost delov- ne sile in s tem v zvezi za dviganje življenjskega standarda zaposlenega delavstva uprava Tovarne sadnih so- kov in marmelade ter sindikalna po- družnica tovarne. Trditi moramo, daje bilo vprašanje delovne sile kljub temu, da je podjetje popolnoma sezonskega značaja, pravilno rešeno, čeprav je po- djetje imelo v staležu v največjih slu- čajih samo sezonsko delovno silo, t. j. polproletarce, ki so morali ob gotovih časih odhajati domov na delo in opra- viti nujna dela na svojih kmetijah. Vendar pa je podjetje to stvar pra- vočasno predvidelo in si zagarantiralo delovno silo, prav tako sezonsko ter na ta način doseglo dva važna faktorja: pravilno se je vključila nestalna de- lovna sila, ki bi, če ne bi bili za to dani pogoji, ostala neproduktivna, na drugi strani pa je podjetje v celoti iz- , vršilo svojo nalogo. Drugače pa je v podjetju s stalno delovno silo. Ker so vsa vprašanja rešena dokaj pozitivno, sploh ni bilo opaziti težnje po odpove- dih odn. samovoljnih zapustitvah služ- be. Na to so brez dvoma vplivale tele ugodnosti, ki jih tamkajšnji delavec izkorišča: del.-nameščenska restavraci- ja, ki se souporablja z Lesno industrij- skim podjetjem, je zelo higienično in okusno urejena, hrana dokaj izdatna in dobra ter postrežba zelo zadovoljiva. To priča dejstvo, da odbor restavracije ne beleži dosedaj še nikakih pritožb. Vsak delavec, ki se v restavraciji hra- ni, je brez dvoma zadovoljen. V okviru tovarne obratuje prav tako delavsko- nameščenska preskrbovalnica odn. In- dustrijski magazin, ki bo prav tako ob- čutno dvignil življenjski standard de- lavstva. Vprašanje ureditve novih plač je bi- lo zelo pozitivno izvedeno, za kar je največ pripomoglo to, da se je uprava držala v pogledu nagrajevanja uredbe o plačah iz leta 1945 in je po novi ured- bi dobil vsak delavec najmanj za 1 din odnosno 2 din večjo plačo, kot jo je pa imel. Ce v tem pogledu primerjamo nekaj drugih podjetij, ki so že pred iz- idom nove uredbe plačevala delavce več kot pa nova uredba predvideva, je potem jasno, da nova uredba ni vpli- vala iia te delavce pozitivno. Ta ured- ba odn. efekt iste bo mnogo nripomo- gel k uvajanju tehničnih norm, ki bo- do nadomestile dosedanje izkustvene normo, kar bo povzročilo zvišanje efek- ta dela, in plačevanje po učinku. Da se bodo lahko uvedle tehnične norme, bo mnogo pripomogla visoka strokovna sposobnost delavcev, za katero skrbi uprava z ustanavljanjem tečajev za kvalificirane delavce. Prav tako raste tudi ideološka zavest vsega delovnega kolektiva Tovarne sadnih sokov. V štu- dij je vključenih 60 odst. vsega delav- stva, kar je vseskozi zelo razveseljiva številka. Prav ta visoka ideološka za- vest pripomore k temu, da delovni ko- lek uv napoveduje tekmovanja in je prav sedaj v teku dvomesečno tekmo- vanje med posameznimi oddelki v po- djetju, prav tako pa so delavci te tovar- ne napovedali tekmovanje vsem pod- jetjem živilske industrije v LRS. Brez dvoma se delavci zavedajo, da bodo^ prav s tekmovanjem dosegali vedno večje uspehe. Delo partijske organizacije v tovar- ni je zelo pozitivno in prav iz vrst" članov Partije prihajajo vedno nove zamisli in vzpodbude za čimbpljše re-^ sevanje vseh aktualnih vprašanj. Par- tijska organizacija je tista, ki nosi gros teze pri organizaciji dela in pri dviga-' nju življenjskega nivoja tamkajšnjih, delavcev. Tudi delo Tovarne sadnih sokov in marmelade še ni najvzornejše, vendar^ pa smatramo, da lahko v pogledu bor-' be za stalnost delovne sile in v pogle- du reševanja vseh za delavca aktual- nih problemov služi kot lep primer. Še enkrat poudarjamo, da je nujno vprašanje fluktuacije delovne sile re- ševati na vsakem koraku in vsepovsod ter ga ne prepuščati samo ljudski ob- lasti, ker bi bilo to napačno. S trdno zavestjo, da moralno naš plan čimprej izvršiti, če hočemo dvigniti življenjski standard vsega našega prebivalstva, moramo tudi vprašanje stalnosti de- 1 lovne sile nujno rešiti. Ma obenem zboru kmetijske zadruge v Vitanju smo videli, da si več kmetov želi v obdelovalno zadrugo V nedeljo, dne 30. januarja, se je vr- šil v Vitanju občni zbor kmetijske za- druge. Ob takih prilikah polaga upravni odbor zadruge svoj letni obračun dela pred zadružniki in na katerem zadruž- niki sprejmejo plan dela za tekoče leto. Kmetijska zadruga ima 416 članov. Od tega se je udeležilo občnega zbora 150 zadružnikov, malih in srednjih kmetov. Toda kaj se je v preteklem letu na- pravilo v Vitanju. Iz poročila uprav- nega odbora ni bilo slišati ničesar dru- gega, kot da se je plan lesa dosegel in da je zelo dobro delal živinorejski od- sek, čeprav isti nima do danes nobene živine, ki bi bila last zadruge, - so zato dani vsi pogoji. Poročilo nadzornega odbora, ki je organ zadružnikov, da ugotavlja ali so se sklepi zadružnikov izvrševali itd., je vsebovalo samo to, da lesni odsek nima pisalnih miz, da je treba vrata na lokalu popraviti in da niso prevzeli 12.000 kom. opeke zaradij; »slabe kakovosti«. Razume se, da s takim upravnim od- borom, kakor tudi nadzornim, ki je se- stavljen iz pretežne večine velikih kme- tov, niso več zadružniki zadovoljni. Tu- di težnja takega upravnega odbora ni, da bi uresničeval želje zadružnikov, da bi gradil socializem na vasi. Njemu so važnejše njegove lastne ekonomske ko- risti, njegove komandne pozicije, iz ka- terih zavira naš razvoj. Zato je tudi razumljivo, da se sestankov zadružniki niso udeleževali in da je bil upravni odbor prepuščen sam sebi. ^ Zato so zadružniki izvolili nov odbor, ' ki se sestoji iz malih in srednjih kme- tov, in od katerega vedo, da bo znal izvesti vse naloge, ki so si jih ^zadali. Na občnem zboru sem dobil vtis, da so dosedaj mali in srednje kmetje mol- čali, ker so se bali velikih, od katerih so bili ekonomsko odvisni. Bral sem jim iz oči, kako bi radi govorili in ka- ko so razumeli vse to, kar smo jim po- vedali, o graditvi socializma na vasi, o zadružnih posestvih, o obdelovalnih za- drugah, o obrtnih delavnicah! Počasi so se pričeli oglašati k besedi, se zani- mati za to, za ono. Toda tisto, kar jim je ležalo na srcu, so vprašali šele po sestanku, ko so čutili, da ni »tistih« zraven, ki so jim do danes grenili živ- ljenje. O vseh mogočih stvareh smo raz- pravljali. Tudi o zadružnem posestvu, ki bi se dalo ustanoviti na vitanjskih hribih. Tam je okrog 400 ha travnikov . in pašnikov, na katerih živi okoli 10 bajtarjev z okrog 30 glav živine, ki se ! hrani na teh travnikih in pašnikih. — Eden od teh bajtar j ev-voznikov je bil navzoč na občnem zboru. Ti namreč vozijo z teh hribov les za gozd. upravo. Samo ta eden se je zbal kaj bodo nje- govi konji jedli, če bo zemlja postala last zadruge. Ali ni hotel razumeti ali je preslišal, da se lahko vključi v za- drugo s svojo živino. Ce mu pa ne bo po volji, lahko tudi izstopi s svojo živi- no in inventarjem. Starček 75. let, sključen ob palici, bo- lan, je prišel dve uri daleč iz vitanj- skih hribov, kjer ima malo posestvo, katerega obdeluje s hčerama. »Tovariš, kako sem danes srečen, ko sem slišal vse to. Vse, kar ste nam po- vedali, je res. Ne verjamite »onim« (ve- likim). Jaz vem, da ni tako. Jaz vem, da se da pri nas veliko napraviti, pa oni nočejo. Kako radi bi se mi trije vključili v zadružno posestvo, in se bomo, čim bo pričelo delovati. Hvala lepa, pa še pridite, zdaj vem, da nisem sam.« Tedaj sem gledal dolgo za njim, ko je odhajal v hrib. Zdelo se mi je, da lažje hodi, da je srečen, ker se mu ni treba bati ničesar in da bo tudi on pričel živeti, nič več izkoriščen. Vedno več teh malih ljudi je bilo okoli rnene. Vedno bolj so vpraševali in l^ako zdravo in razumno postavljali stvari, ki so jim bile do občnega zbora še nejasne oziroma nemogoče. »Kako naj dobim čevlje? Bos sem. Hlapec sem pri velikem kmetu in mo- ram voziti dan na dan les. Bolan sem. Ne da mi čevljev, plače pa 800 din. Ni- mam možnosti iti k zdravniku, ker mo- ram delati.« Ali res ni bilo nobenega v Vitanju, ali pri KZ, da bi tega človeka pritegnil v socialističen sektor. Ali res ni mogla dobiti KZ v Vitanju par konjev, ko je imela vsa denarna sredstva na razpola- go, da bi jih dala temu človeku v oprav- ljanje? Ne bi bil več hlapec, svoje ko- nje bi imel in vozil bi les z veseljem, ker bi vedel, da je sedaj eden od mili- jonske armade delovnih ljudi, svobod- nih, neizkoriščenih. Tako bo tudi storil. »Rad bi dal delati obleko, popraviti čevlje, pa mi naši obrtniki nič ne na- pravijo. Delajo samo velikim, ki jim dajo slanino, jajca in ostale življenjske potrebščine.« In ne samo eden, vsi okoli so tako govorili. Zato so tudi na občnem zboru sklenili, da bodo ustanovili svoje de- lavnice, ki bodo delale za vse in ne samo« za one, ki bodo prinašali slanino in jajca. Se mnogo in mnogo je bilo vprašanj, na katere smo morali odgovarjati. Mali in srednji kmet sta se pričela osamosvajati od velikega. Nič več no- četa biti izkoriščana, hočeta graditi tudi sama boljšo bodočnost in se zve- zati z našim delovnim ljudstvom v skupno borbo za plan, za socializem. In veliko je takih ljudi v Vitanju, ki so na občnem zboru sklenili, da si usta- novijo zadružno posestvo, kjer bodo go- jili živinorejo, da si postavijo zadruž- no delavnice itd. Novi odbor pa bo po- skrbel, da se bo vse izved'.o in ko bo daial ob koncu leta obračun, bo tudi nekaj pokazal in zadružniki bodo lah- ko rekli: pri nas se je pa veliko spre- menilo in šli bodo smejočih, veselih obrazov novemu življenju nasproti. Dolgo sem mislil še na Vitanje in na tiste ljudi, ki so stali okoli mene. Vse sem v mislih predelal, vse tiste možno- sti, ki so mi jih zadružniki navedli, vse tisto p'-edioge, zdrave in pametne, ki bi se dali izvesti za izboljšanie njiho- vega življenjskega standarida. Kje pa je bil upravni odbor, da ni znal tega za- jeti, da ni poslušal glas ljudstva? Zaprl se je in razpravljal sam zase. Saj ni na svoje seje pustil niti poslovodjo KZ, ki je istočasno predsednik KLO in ki bi rad povedal upravnemu odboru res- nico v obraz. Ne razpravljati, in kaj razpravi j a+i, temveč delati, delati, re- volucionarno, brez pomislekov na te- žave, ki nastopajo v začetnih fazah, temveč preko teh gledati naš edini cilj, izboljšati življenje našemu delovnemu človeku. V Tovarni emajlirane posode se vsestransko pripravljajo za občni zbor sindikalne podružnice Občne zbore pododborov so v podruž- nici izvedli v vseh petnajstih pododbo- rih na zelo svečan način. Posebno v emajlirnici so vse lepo okrasili, kjer se je po končanem delu- zbralo delavstvo in imelo občni zbor.' Po, uvodu je predsednik pododbora; predal besedo tov. Mahnetu, tajniku- sindikalne podružnice, ki je v svojem govoru med drugim govoril o važnosti sindikalne organizacije in o volitvah novega pododbora. Nato so izvolili tri- člansko kandidacijsko komisijo, ki je z volivnega imenika izbrala deset naj- boljših delavcev in delavk za kandidate za novi pododbor. Med tem ko je komi- sija izbirala kandidate, je predsednik podal poročilo o delu pododbora za vse preteklo leto. Sindikalna podružnica Tovarne emaj- lirane posode se temeljito pripravlja za svoj občni zbor. Tako bo dne 12. fe-' bruarja t. 1. otvoritev razstave v OF domu, kjer bo prikazala svoje delova-- nje v raznih grafikonih in artiklih iz svojo proizvodnje. Istega dne zvečer pa bo premiera veseloigre »Uroki«, ki jo bo izvajala dramatska skupina Tovarne emajlirane posode. Sam občni zbor bo v nedelj6 dne 13. februarja t. 1., kjer bo istočasno tud! proglasitev udarnikov in racionaliza- torjev. ' ■ - T. R. ^' Obiski na vzornih posestvih so zelo zanimiVi in poučni | 19. t. m. smo si žene terena Medloga in zastopnico mestnih četrti ogledale^ Državno posestvo v Medlogu. Bilo nas je čez petdeset in videle smo loliko no-- vega in koristnega, da je bil popoldan kar prekratek. Tovariš upravnik nam je najprej pokazal, kako se vršička krom- pir, da bomo čim več tega nepogrešlji- vega hranilca shranile za seme. Ob cvetlicah v iznajdljivo opremlje- nih cvetličnjakih smo kar mimogrede dobile nekaj prepotrebnih pojasnil, za- kaj nam ta in ona lončnica ne uspeva. Videle smo nov način graditve toplih gred nato pa smo š:e v svinjake, kjer se nismo mogle načuditi lepim svinjam. ki jih oskrbuje udarnica Pavla po na- čelu: predvsem surova hrana! Ko smo" si ogledale še moderne kokošnjake in zajčniko, je šel popoldne h koncu. Go- stoljubna uprava posestva nas je po- vabila še na skodelico čaja s kruhom in marmelado in ob živahnem razpolo- ženju smo se domenile za prihodnji sli- čen obisk v času pomladne setve. Udeleženke smo bile vse zelo zado- voljne, saj nam prav taka vzorno ure- jena posestva z modernim načinom ob- delovanja lahko največ pripomorejo h gospodarskemu dvigu vasi. Jošt Darinka. Sestanki na OLO Celje-ofcolica radi pospe- ŠHve odkupov so nam odkrili mnoge nepravilnosti pri nekaterih KLOjih Od 24. do 27. januarja 1949 je Izvr- šilni odbor okrajnega ljudskega odbora sklical sestanke zastopnikov KLO pp^ šku:f)fnah zaradi pospešitve in zaključ- ka še nelikvidiranih lanskoletnih od- kupov, predvsem koruze, fižola, ajde in prosa, ki bi se morali brezpogojno za- ključiti do konca januarja. Opravičeno je bilo pričakovati, da se bodo z vseh odborov brez izjeme ude- ležili tako važnega sestanka, seveda pripravljeni ter preskrbljeni z vsemi potrebnimi podatki za sestavo zaključ- nih poročil, ki bi jih na sestanku se- stavili po navodilih in s pomočjo okraj- nih uslužbencev, posebno, ker so od- bori poleg vabila za sestanek dobili tu- di navodila, kdo naj se sestanka udeleži in kakšne podatke mora prinesti s se- boj, da bi na sestanku uspešno in hitro izdelali zahtevana poročila. Vendar kljub vsej dobri volji okraj- nega vodstva, da bi na ta način nudil odborom pomoč pri njihovem delu, so ti sestanki nudili precej žalostno sliko. Ob tej priliki se je pri mnogih KLO odkril skrajno malomaren odnos do ta- ko važnih akcij kot so odkupi. V neka- terih slučajih bi lahko rekli, da tak- šen odnos meji celo na namerno sabo- tažo v odkupnih akcijah. Od vseh od- borov se je sestanka udeležilo le nekaj nad polovico, pa tudi ti niso vsi na- pravili zahtevanega zaključnega poro- čila, in prišli na sestanek brez potreb- nih podatkov. V splošnem je bilo opa- ziti veliko površnost v delu, pomanjka- nje čuta odgovornosti, nedisciplino, slabo povezavo s KZ in nerazumevanje najosnovnejših pojmov o odkupih. Mno- gi navzočih sploh niso imeli podatkov, koliko in na kakšen način so odkupili. Bili so tudi takšni, ki niso vedeli od- nosno razumeli štirih načinov odkupa (nekontrahirana obvezna oddaja, kon- trahirana obvezna oddaja, kontrahira- ni prosti presežki in nekontrahirani prosti presežki), kaj šele, da bi raz- umni vse mogoče slučaje, ki,nastopajo pri konpliciranih odkupih. Zaradi tega nerazumevanja najosnovnejših pojmov v odkupih so zagrešili veliko napak pri obremenitvah obvezne oddaje koruze v obrazcu »Odkup 6«, v katerega mnogi KLO-j i niso vnašali količin obvezne oddaje, če so ugotovili, da je gospodar- stvo to količino že prej kontrahiralo. Tako ravnanje je seveda popolnoma zgrešeno, kajti na ta način oddana ko- ličina je sicer ista, operativna eviden- ca, kakor tudi statistika odkupov, ima pa netočne podatke o izvoru takšnega odkupa. Poleg vsega tega so še neka- teri KLO poslali na sestanek povsem neodgovorne in nepoučene ljudi, ki o odkupih sploh pojma nimajo, n. pr. KLO Trnovlje, ki je poslal odbornika odgovornega za stanovanjske zadeve in KLO Galicija, ki je na sestanek poslal administratorko, ki je uslužbena na KLO komaj mesec dni in ki sploh ni vedela zakaj je na sestanek prišla. Nadalje so se opazile še nepravilno- sti samega obremenjevanja obvezne od- daje kot n. pr. KLO Vitanje ni pred- pisal niti 1 kg koruze, fižola, ajde in prosa. Res je, da zaradi precej visoke lego tega področja ni pričakovati do- brega pridelka, vendar bi KLO lahko našel vsaj nekaj večjih gospodarstev, katerim bi le lahko predpisal obvezno oddajo navedenih pridelkov. Izgovor, da je okrajni plan previsok in se ga ne da doseči, še ni nobeno opravičilo, da;-, se obvezna oddaja kar opusti. KLO] Skofja vas je obremenjeval za koruzo'.; večja gospodarstva za manjši odstotel^: od presežka, kot je to v progresivni,i lestvici predvideno, mala gospodarstva I pa z večjim odstotkom kakor bi por lestvici smel. KLO Rečica je določiljr hektarski donos za koruzo 650 kg, kai::? .10 naravnost smešno. KLO Petrovce iqt.f Debro sta se sicer udeležila sestanka,' v.endar, ko sta ugotovila, da zahtevanih poročil na sestanku ne moreta napra- viti, sta zapustila sestanek ne da bi se vsaj drug dan ali pozneje obrnila na okrajni odbor zaradi sestave poročila, ) kar predstavlja skrajno pomanjkanje^, čuta odgovornosti. I7med vseh sta se izkazala najboljša KLO Vrbno in Sv. Primož. Ta dva sta imela vsaj prilično dobre podatke in razčiščene pojme o odkupih, tako da sta poročila sestavila razmeroma hitro. Vse to je dokaz, da KLO-ji kot osnov- ni odkupni organi ter kot nosilci od- kupnih planov vse premalo posvečajo pozornosti odkupom, ki predstavljajo ne le sredstvo za izpopolnitev prehran- benih fondov, temveč kar je v današ- nji stopnji razvoja socializma pri nas najbolj važno, so osnovni faktor za iz- vedbo diferenciacije na vasi v korist malemu in srednjemu delovnemu kme- tu. Dalje je to dokaz, da se okrožnice in navodila čitajo «ialo, ali pa sploh nič ter da so ljudje, ki delajo na od- kupih premalo politično in strokovno usposobljeni, tako da v mnogih prime- rih, kakor se je na sestanku ugotovilo, predstavljajo odkupi za nekatere »špan- sko vas«. Pod takšnimi pogoji seveda ni lahko vršiti politično tako važnih in tehnično dokaj zapletenih akcij kot so odkupi. Uslužbenci trgovinskega poverjeni- štva so vložili mnogo truda na raznih sestankih po terenu in na okraju že v času odkupov, da bi delo krajevnim od- borom čim bolj olajšali ter jih pod- učili. Znatno pomoč pri tem delu so KLO-ji dobivali tudi potom okrožnic Okrajne uprave za odkup, zato ni bilo pričakovati tako grobih napak, ki so jih zagrešili nekateri, kjer se že dalj časa vleče nered v odkupih in obremenitvah ter so zato že predlagani Javnemu to- žilstvu za kaznovanje. Iz vsega tega jasno sledi, da se tak- šno stanje pri bodočih odkupih v tem letu mora temeljito popraviti. Tečaji trgovinskih poročevalcev, ki jih prav v tem času vodi naš okraj, bodo k te- mu D^iDomogli, po drugi strani morajo pa KLO-ji poveriti delo nri odkuoih politično in strokovno najboljšim čla- nom. Edino na ta način in z odst^anipva- njem napak, ki so se zapažale pri lan- skoletnih odkuoih, bo možno uspešno in pravilno izvajanje odkupov v smislu diferenciacije na vasi v tekočem letu. V Štorah imajo novo zobno ambulanto za zavarovance zsz Na področju okrajnega ljudskega od- bora Celje-okolica smo pridobili zopet, novo zdravstveno ustanovo, ki bo slu-' žila zavarovancem in njih svojcem. Zobna ambulanta je pričela z delom v mesecu januarju. S 1. februarjem 1949 je prevzel vodstvo dentist tov. Ceh Ivo iz Maribora. Kot vidimo se mreža zdravstvenih ustanov v okraju širi, kar je ponoven dokaz, kako ljudska oblast skrbi za de- lovno ljudstvo. Pri popisu živine, sadnega \ drevja in trt je doslei le nekaj slabih primerov V okraju Celje-okolica se je popis začel 1. t. m. na področju vseh krajev- nih ljudskih odborov. Napake pri kate- gorizaciji so bile odpravljene že pred pričetkom popisa. Člani okrajne popis- ne komisije so ves čas na terenu, kjer nudijo popisovalcem vso pomoč v na- svetih in pojasnilih. V vseh krajevnih ljudskih odborih so popisovalcem do- deljeni aktivisti Osvobodilne fronte kot politični delavci, kateri ljudstvu prikazujejo potrebo in važnost stati- stinčih popisov. Po poročilih posameznih članov okr. popisne komisije smo ugotovili sledeče: Popis v krajevnih ljudskih odborih kozjanskega sektorja se je pričel pra- vočasno. Kraievne popisne komisiie se docela zavedajo svojih nalog ter skup- no z vaškimi OF odbori skrbe, da se popis vrši vestno in točno. Zelo dober in ■K'LO P^pvor^p in Drensko rebro, ne- koliko pa šepa KLO Zagorje. V planinskem sektorju je delo zelo dobro napredovalo v KLO-ju Planina in Marof. V KLO-ju Ju^klošter popi- sujejo sami popisovalci, niso jim pa do- deljeni v pomoč aktivisti. Krajevna po- pisna komisija in OF odbori ne delajo prav nič na tem popisu in jim je to deveta briga. Zaradi nedelavnosti teh forumov, je razumljivo, da delo ne na- preduie tako kot je zaželjeno. Tudi po ostalih sektorjih OLO-ja se popis razvija zadovoljivo, zelo dobro v KLO-iu Teliarje, Marija Reka ter ne- katerih drugih. OBJAVA Vse množične organizacije naprošamo, da pošiljajo poročila o izvršenih pro-% stovoljnih urah redno tedensko, na štab delovnih brigad Dom OF II. nadstropje, soba 11, Celje. Obenem naj pošljeio ob-' veze prostovoljnih ur, ki so si jih za- dali za leto 1949, • Stab delovnih brigad MESTNI LJUDSKI ODBOR Celje , ■• 3. februar 1949 V zvezi z naredbo Višjega štaba, na podlagi 3. člena o predvojaški vzgoji, se mora mladina obvezno udeleževati predvojaške vzgoje po dvoršenem 17. letu starosti. Na podlagi tega i V POZIVAMO vso mladino rojeno 1932. leta (mladinke no pridejo v poštev, kakor tudi ne di- jaki srednjih šol, I. drž. gimnazija. Eko- nomski tehnikum in Učiteljišče), katera stanuje ali je zaposlena v tovarnah na teritoriji mesta Celje, po čl. 3, Uredbe o predvojaški vzgoji, da se na dan 6. februarja 1949 ob 8. uri zbere v Voj- nem kabinetu »Zeleni travnik« (Postaja NM št. 1), kjer se bo vršilo preklice- vanjo mladincev in formiranje nastav- nih vodov in centrov. Predavanje se bo začelo istega dne. Vsi mladinci se bodo po predavanju Vključili v že obstoječe nastavne centre predvojaške vzgoje. Osebni pozivi se ne bodo pošiljali. Člen 12. Uredbe o predvojaški vzgoji predvideva kazen za one osebe, katere se ne bi odzvale pozivu, odnosno bo- do kaznovane ustanove in podjetja, uradne osebe in delodajalci, ki bi na kateri koli način preprečili obiskovanje predvojaške vzgoje. Opozarjamo podjetja, ustanove in to- varne, da gotovo pošljejo mladino ro- jeno 1932. leta zgoraj navedenega dne ob določeni uri, z odgovornim tovari- šem, kateri bo predal mladino po spi- sku. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Skomina Rrafko, Kokalj Stane Taj nik: Predsednik: Leto U. — Stev. 6. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3. Tudi organizaciie AFŽ bodo z načrtnim delom razširile in utrdile svoje vrste Ob prav zadovoljivi udeležbi dele- gatk in odbomic krajevnih odborov, se. je vršila dne 2. februarja t. I. konfe- renca AFZ Celje-mesto. Po otvoritvi, pozdravnih besedah in^ predlaganju dnevnega reda, je tov. Po-| čekaj Marica, sekretarka Okrajnega od-« bora AF2, podala kratek pregled uspe-, hov in napredka v drugem letu naše petletke ter obenem naglasila, da je nujno potrebno usmeriti in začrtati^ plan bodočega dela, prav na bogatih iz-^ kušnjah v preteklem letu, a napake, ki so se v teku dela pokazale pa je nujno In neobhodno odstraniti. Ena glavnih nalog je, da dvignemo ideološko raven vseh žena, da bo vsako ženo zanimalo tako gospodarsko, kakor tudi politično stanje države. Potrebna je najtesnejša^ povezava med mestom in vasjo, dvig- niti kmečko ženo, katera še v veliki ve- čini tava po neznanih potih, poglobiti povezavo vseh množičnih organizacij in delati z njimi v soglasju, kajti le s ta- kim načinom dela na terenu bomo pač, čim prej dosegli svoj cilj — socializem!'' Tov. sekretarka se je dotaknila tudL težkih naporov v letu 1948, katere smd morali premostiti na gospodarskem po-' lju, ki so bile posledica gonje in kle- vet proti naši državi, proti vrhovnemu vodstvu s tov. Titom na čelu. Vemo od kod prihaja ta gonja, ali ne moremo raz- umeti, da prihaja prav od tistih naših^ bratskih ljudskih demokratičnih državi od katerih bi pričakovali le najtesnej- :še sodelovanje in pomoč v vsakem po- gledu. Seveda ne moremo ugoditi vsevci njihovim željam in težnjam, kajti tudi naša država ima pravico in tudi sveto dolžnost, da bo nudila svojim delovnim množicam čim višji življenjski stand- ard, katerega pa bomo lahko dosegli samo z dograditvijo težke in lahke in- dustrije, da ne bo naša država samo revna agrarna država pri vsem ogrom- nem rudnem bogastvu. Ali vse te tež- če, ki so v zvezi s to gonjo nastale, nas niso uplašile, svoj plan za drugo leto naše petletjte smo kljub temu dosegli in celo presegli s pomočjo naših za- vednih, požrtvovalnih in enotnih de- lovnih množic. Nihče nas ni mogel od- vrniti s poti, katera vodi v socializem. Naša oblast se na vsakem koraku, pri sprejemu vsakega zakona in odredbe ali naredbe trudi, da bi svojim delovnim množicam čim prej zagotovila lepšo in boljšo bodočnost. Koliko se je stanje zboljšalo in koliko se še bo v letu 1949.^ nam naj nazorneje prikaže proračunska razprava v ljudski skupščini. .] Naša organizacija je poklicana, da % svojim delom pripomore k uresničitvi vseh teh nalog, a to bo lahko dosegla le z načrtnim delom, zato je potrebno, da se posveti planiranju dela v letu 1949. Naš plan bi lahko razdelili nekako v 4 skupine: 1. politično in kulturno prosvetno ■delo, 2. sodelovanje žena v gospodarskih nalogah za izgradnjo socializma, 3. skrb za matere in otroke, predvserii pomoč zaposlenim materam ter mlade-? mu naraščaju, i, 4. organizacijska usposobitev AFŽ za izvrševanje postavljenih nalog. Tov. sekretarka je nakazala več na- log in delovnih področij po zgoraj citi- ranih točkah, katere naj bi krajevni od- bori upoštevali pri sestavljanju svojih letnih načrtov. Zaradi obširnosti istih bi prikazali le nekoliko izmed njih. Nujno, potrebno je pristopiti k pritego- vanjuvseh žena v aktivno sodelovanje za izvedbo plana, nuditi vso pomoč po- trebnim, izvajati kontrolo na vsakem tako gospodarskem kakor političnem, polju, pridobivati in vzgajati nov ka- der, se posvetiti kulturno-prosvetnemu delu. nuditi pomoč pri osnavljanju deč- jih domov, otroških jasli ter skrbeti za vzgojo zato potrebnega kadra itd., itd. Delovno polje organizacije AFŽ, je ta- ko prostrano in nudi toliko najrazlič- nejših možnosti, da se lahko sleherna žena posveti na enem poprišču in s tem doprinese tudi svoj delež k hitrejši zgraditvi socializma. Ali le s planskim — načrtnim delom bomo lahko priča- kovale uspeh in s tem nudile ogromno pomoč naši ljudski oblasti pri izpolnje- vanju zadanih nalog. Po referatu tov. sekretarke je pre- vzela besedo referent za kulturno-pro- svetno delo, ki pa je svoj referat usme- rila bolj v duhu praznika žena, t. j. 8. marca. Dan naše žene naj bi bil naj- jasnejši in najodločilnejši odgovor vsem klevetnikom naše države, ta dan naj bi pričakale v znamenju medsebojnega tekmovanja, ki bi se vršilo v času od 7. februarja do 7. marca. Razvila se je prav bogata diskusija, v katero so posedle žene s prav raz- ličnimi vprašanji in obenem dajale tu- di nova navodila, predlagale še nove možnosti za boljši uspeh na terenu, prikazovale svoje izkušnje. Poudarile so, kako važna pri vsem delu je točna sta- tistika. Vsak krajevni odbor naj bi vo- dil evidenco in točen pregled dela vsa- ke posamezne žene, kajti le na ta na- čin bodo lahko imele stalno pred očmi, katere žene so še vedno pasivne in ka- tere se še morajo povezati in priteg- niti k delu. Višek razpoloženosti pa je bil dose- žen, ko so si nekateri krajevni odbori sami napovedali tekmovanje. Tako na pr. je Lisce napovedalo tekmovanje krajevnemu odboru AFŽ Spodnja Hu- •dinja. Dolgo polje Zavodni, a krajevni odbor IV. četrti odboru I., II. in III. če- trti. Napovedi tekmovanja: ^' Lisce Spodnji Hudinji 1. Kateri odbor bo pritegnil več