Dopisi. Iz Brežiškega okrjij a. (V o 1 i t e v o k r a jnega zastopa.) [Konec.] Akoravno imajo večiuo, pa jim ni niu kaj dobro pri srci, kajti oni dobro vejo, koga da imajo še poleg, da ne bo ž njimi sklepi zadovoljen in njim bode zavračal, kajti mi davkoplačilci se trdno zanašamo na onih dvanajst zastopnikov, da naa bodo pri vsaki priliki zagoyarjali, bodi-si v finančnib ali narodnih zadevah, kajti mnogokrat bo treba zobe pokazati našim frankfurtarjem, Dragi gg. župani, zdaj ste prevideli, kako so elegantni naši nemčurji in kako izobraženi da so, kako da so se obnašali navolišči surovo. Med temi se odlikuje Delkot, laški privandranec, tobakov Cebner, nekdanji žnidarček in Potočnik, po domače Mušelnin Jože; Jaka je kaj korajžno bodil po mestu, ker ga že veselijo tisti stotaki, ki že davno v nebo vpijejo. Pri akupini kmečkib občin so odpadniki: Franc Balon, župan Bizeljski, Jože Balon, Jože Janežič in Jazbec, vsi iz Bizeljskega; Soroič, odvrženi župan v^Kapelah in tisti obžaljevanja vredni Martin Setinc, župan iz Sela, poslednji še nima prepričanja, da je ves avet okrogel. Gospodje župani, dolžnost ia narod Vas kliče, da svoj težavni posel le v domačem jeziku, bodi v piaavi ali v govoru na slovensko opravljate, na vsaki dopis nemški odgovorite: ne razumemo, nazaj! Mi smo Slovenci, naša zemlja je slovenska, ako bočete vi uradniki naš krub jesti, morate naš jezik govoriti. Ako Vam pa to preseda, tedaj bajdi s trebnbom za nemškim kruhom! Lepa Vam bvala vaem, ki ste se borili pri volitvi za pravieno reč, zagotovim Vaa, da pribodnjost je naša^ na to pomozi Bog! Sotličan. S Ptnjskega polja, (Olajšanje za občine pri oskrbovalnin vsprejeti šč ih.) Leta 1889. zadela je v našem okraji občino Ptuj, Trnovce, Zavrče, Doleno in Monšperk naloga, da ao morale na svoje stroške priskrbeti prostore za prenočevanje in oskrbovanje delalcev potnikov. Poatavo naredil je deželski odbor atajaraki po oni na Spodnjeavatrijakem in večina nemškib poalancev v deželnem zboru štajarakem njo je sprejela, čeravno so se slovenaki poslanci upirali, hoteč nekatere paragrafe predrugačiti, ker jim niso ngajali. Vse prizadete občine, katere morajo na Štajarskem proatore za vsprejetišča vzdrževati, so se začele za voljo obilih stroSkov pritoževati in proaiti, da te stroške prevzame dežela. Deželui zbor ni si upal prezirati teh opravičenib prošenj in v zimi minolega leta je sklenil, da bode prevzela od dne 1. proainca 1891 naprej dežela atroške za vzdrževanje imenovanih prostorov. Pri tej priliki prosil in opominjal je poslanec dr. Jurtela uemško veČino deželnega zbora, naj bi bila toliko pravična, da bi povrnila občinam prvotne stroške za vaprejetiača; kajti večina občin ni imela svojih proatorov, ampak si jib je morala zgraditi ali najeti za dragi denar, v Ptujskem okraji vse, razun meata. Proanji dra. Jurtele večina ni hotela vstreči, občine bodo morale napraviti križ črez te stroške. To je spet izgled, kako pravična je gospoda v Gradci! Ker stolno meato Gradec po postavi ni obvezano akrbeti za vsprejetišča, ni se drugim občinam tudi nič dalo; ko bi bil Gradec prizadet, bilo bi se gotovo na njega ozir jemalo! Iz Kaninice. (Obramba.) Odkar je umrl v Krčevini povaod čialani vrli Slovenec in bivši obcinaki predatojnik oče Dovnik, premenilo se je mnogo v tej srenji. Vrlega Slovenca občinsko stolico zasedel je narodni odpadnik, doma iz Eamniške fare. Pri zdajšnjib razmerab tukaj v okolici bi se vže skoraj človek vpraaal, more-li iz Kamniške grabe kaj dobrega priti? In kako je ime temu novemu gospodu? »Kartachoviner Gemeindevorsteber", tako se je podpisal ondan v ,,Marb. Zeitungi", kjer ae je v njegovem imenu nekdo apravil na ,,Slov. Goap." in na Kamnico. Samo neke vrste ptiči blatijo gnjezdo, v katerem so ae zvalili. Da bi aam Krčevinski predstojnik tisto laž in pa bedastočo spisal, to se nam bi še sanjati ne moglo; saj se poznamo ko piščeta enega gnezda. rMarburgarca" je pač Ijubeznjiva tetka nemškutarjem. Eako je bitro pripravljena okregati Slovence, če le kateri kriv prst pokaže kakemu nemčurju. Zakon narave je vže tak, 8aj še pea zacvili, če mu na rep stopiš. Kar piše dne 12. marcija ,,Slov. Gosp.", to je resnično, ako ni, naj bi pa poslal občinski predatojnik krčevinaki popravek nSlov. Gosp." Zakaj žalostno je, da se krSevin- ski predstojnik kot »cekmešter" slovenske fare brati 8 časnikom, ki zmirom naznanja prote8tantovska opravila v njibovem templu, ki blati dubovnike, katerim bi cerkveni kjučar moral biti podpora. Toda neki ljudje so vže taki. če ao tudi — ,,cekmeštria. Krčevinaki predatojnik se ni samo izrekel za Scbmidererja, ampak je za-nj tudi agitoval, češ, Nemci ao bolj ,,gšeit". To mi je povedal volivec kamniški, pri katerem je bil g. Marinšek in lahko za to priseže vsakokrat dopianik «Slov. goap " Če mu je tisti lagal, toda tega ne verujem, ker ni nemakutar, tedaj bi mi zelo žal bilo. Tudi kar je pisal ,,Slov. Grospodar" o vedenju krčevinskega predstojnika pred 6 leti, ko še menda ni bil občinaki predatojnik tako velik gospod in tako bogat, kakor zdaj, dalo bi se izpričati. V njegovo tolažbo mu tudi bodi povedano, da ni,, blapec iz Eamnice" nikdar za žlico juhe poškodoval Scbmiderjeve hiae — aaj §e ni y Mariboru študiral. In za ,,hlapca" pri naa, kolikor je meni znano, tndi ni treba nič študirati, kakor tudi za občinskega predatojnika ne. In potem tudi niao vsi Slovenci študirali ob nSchmiderjevi župi". Dobrote prejemati in nehvaležen za-nje biti, to je res črna nehvaležnost ali je tudi grdo dobrote, katore so le nekateri vživali, oponašati vsem Slovencem.x) Res ni sramota uboatvo, cel6 čednoat je labko, resen je pa tudi, kakor vže vrablji čiykajo po kamniških atrebab, da slednji ne obogati tako hitro in lahko, kakor krievinaki predatojnik. Iz Rožne doline. (Nesreča.) Znano je, da se bočejo Lopačani ločiti od svoje fare v Galiciji ter se pridružiti Celjski meatni fari. Med kmeti, ki so ae za to ločitev močno poganjali, bil je tudi Anton Brežnik na Lopati. V aoboto večer šel je Brežnik pozno od avojega vinograda v Šnaartinaki fari. Stopinja mu apodrkne! Siromak pade tako nesrečno pod pot, da ai črepinjo prebije. Nazavednega prenesejo v bližnjo hišo. Okrepčan s sv. poslednjim oljem izdebne tam na Belo nedeljo avojo abogo dušo. Da ne bo v Galiciji pokopan, to njegovo napovedanje se aicer izpolnjuje, a da bi v Celji počival, tega pa siromak ni doživel. Pokopali smo ga v Rožni dolini, kjer ga je tako nagla smrt zalezla. Slovel je zavoljo svoje gostoljubnosti, a katero je vsakemu le prerad postregel pri syojem yinogradu. Naj v miru počiva 1 N—e. ') Grše še pa je očitati komu dobrote, katere so dajali drugi. Ured.