pol leU ietrt „ mesec
P* polti pnjMaaa:
M
celo leto naprej 26 K — h 13,-, 6,50, 2,20,
V opravniilvu projeman: za
celo leto naprej 20 K — h .pol leta „ 10 , — , eetrt , , 6 , — , mesec , 1,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
NaraSain* in ; interate iprejema upnvništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne »raiajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah st. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 122.
V Ljubljani, v četrtek 30. maja 1901.
Letnik XXIX.
Vabilo na naročbo.
S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Vse leto 20 ¿iron. Pol leta 10 „
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kffon. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
TJpravništvo ,,Slovenca
Državni zbor.
Dunaj, 29. maja.
Vodne stavbe.
Danes se je zopet zbrala poslanska zbornica, da iprične razpravo o velevažni predlogi glede vodnih stavb, vodotokov in uravnav raznih rek in hudournikov. O nameravanih »vodnih cestah« «em že obširneje poročal in tekom razprave dodam še potrebna pojasnila. Odsek za vodne stavbe je vladni načrt v toliko premenil, «la je zastopnikom poljedelskih koristij izpodmaknil najtrdnejša tla odločne opozicije. Agrarski zastop niki so ie v odseku odločno naglašali, da bodo vodne stavbe skoraj edino, gotovo pa v največji meri koristile veliki trgovini in industriji, torej velikemu kapitalu; poljedelstvo pa bode imelo neznatne koristi ali celo škodo v mnogih krajih. Gotovo pa bode tudi kmetijstvo vsaj 90 let moralo nositi znaten del troškov za obrestovanje in amortizacijo velikanskih troškov, ki se do leta 1924 pro-računavajo na 750 milijonov.
Z ozirom na te in druge opravičene in utemeljene pritožbe in pomisleke poljedel
skih zastopnikov se je vlada udala in dovolila jako važno, za naše kmetijstvo velepo-menljivo premembo zakonskega načrta, oso-bito paragrafa 5. Prvotni načrt jo določal, da «e 75 milijonov kron porabi za uravnavo le onih rek, ki so v omrežju nameravanih vodotokov. Ta določba sicer ostane, a d o -stavek naroča vladi, da se čim preje v <vseh kronovinah uravnajo vse o ne vode, za katere so načrti že .go to v i. In v ta namen se mora melioracijski zaklad, ki danes znaša 2,500.000 kron, znatno z v is at i.
Ta določba nam daje upanje, da bomo tudi na Kranjskem mogli pospešiti uravnave voda, oeušenje ljubljanskega barja, zgradbe raznih vodovodov itd. In to je glavni, za mnoge morda edini razlog, da bodo glasovali za zakon.
Danes ob '/,11. uri so se poslanci kar drenjali v predsednikovo dvorano, da se vpišejo kot govorniki v razpravi; bilo jih je nad sto, a mnogi «o odšli, videč, da ne pridejo na vrsto. Predsednik je poslance ločil v dva tabora, pro- in contra govornikov, ki so srečkali za govorniška mesta. Do 11. ure je bilo izžrebanih 45 protigovornikov in 50 zagovornikov predloženega načrta. Oglaše-nih je tudi več slovenskih in hrvatskih poslancev ; žal, da jim sreča ni bila mila, kajti najbližji na vrsti je poslanec Žitnik, ki pa ima še le sedmo mesto. Ako bodo zopet hoteli na vrat na nos spraviti ta zakon pod streho, kakor železnice, potem težko pridejo jugoslovanski poslanci na vrsto. Poskušali pa bodo srečo v nadrobni razpravi.
Prvi je govoril poročevalec dr. Monger, ki je ob kratkem iz svojega obširnega tiskanega poročila ponavljal važnejše razloge za nameravane vodne ceste.
Za njim je govoril kot prvi protigovor-nik poslanec Wolf, ki je sicer po svoji navadi strupeno ščipal razne stranke. A kar je govoril o bedi kmetijstva, to podpišem z obema rokama. Žal, da mož poln ognja in življenja leta 1897 in 1898 ni mislil na svoje uboge kmete, temveč vodil divjo obstrukcijo, ki je Avstriji provzročila nepregledno škodo. Konečno Wolf predlaga, naj se to vprašanje
dene z dnevnega reda, vlada pa naj predloži načrt zakona deželnim zborom, kajti ti morejo sklepati o potrebi dotičnih vodotokov in o prispevkih.
Za njim je predlogo zagovarjal poljski poslanec dr. Rapoport, odločno pa jo je pobijal češki agrarec Prašek. Sedaj govori za vodotoke baron Kiibeck. Ob 4. uri hoče predsednik pretrgati sejo do 7. ure
Razmere na železnici
Že večkrat smo morali ugovarjati proti žaljenju slovenske narodnosti na železnicah. V tej zadevi se nam piše iz Trbiža :
Na tisoče slovenskih romarjev in drugih slovenskih potovalcev pride po državni železnici vsako leto na trbiški kolodvor. Vsakdo bi pač pričakoval, da bode slav. vodstvo v Beljaku toliko pravično, da bo v Trbižu in v Žabnicah nastavilo uradnike, ki so slovenščine zmožni. Toda temu ni tako. Že leta se pritožujejo in zgražajo slovenski popotniki nad postopanjem trbiških uradnikov nasproti Slovencem, ki ne znajo nemško. Dne 22. maja je prišlo z vlakom na trbiški kolodvor zopet črez dve sto Slovencev iz Spodnje-Stajerske.
Nekateri so imeli vozne listke do Trbiža, drugi do Žabnic, nekateri bi bdi hoteli izstopiti v Spodnjem, drugi v Zgor-njem-Trbižu. Ali čeravno so vprašali seveda slovenščine nevešče uradnike, pognali so jih ti na prav surov način iz vseh vozov; bila je na kolodvoru prava zmešnjava. Opomniti je tudi treba, da se postopa s slovenskimi potovalci na tej progi jako neuljudno. V imenu slovenskih potovalcev iz Koroške, Štajerske in Kranjske, ki na stotine prihajajo na ta kolodvor, vprašati moramo slavno vodstvo, če bodo še dolgo trpele te neznosne in skrajno neopravičene, za Slovence žaljive razmere v Trbižu in sploh na tej progi? Ali hoče poskrbeti, da bode Slovenec na železnici, ki teče skoz njegovo zemljo, mogel v svojem jeziku občevati? Bilo bi pač čudno, če bi prevladalo mnenje, da je železnica tudi s slovenskim denarjem zidana, na slovenski zemlji samo za Nemce ? Na stotine Slovencev pride na trbiški kolo-
dvor, in vendar imajo tam nalašč nastavljenega tolmača za Francoze, za Slovence pa nimajo nobenega uradnika.
Kako se ujema tako pöstopanje z mi-nisterskim navodilom (Organisationsstatut liir österreichische Staatsbahnen § 7) da morajo uradniki z ljudstvom uljudno postopati in v tistem jeziku ž njim govoriti, katerega ljudstvo razume ! Kolikokrat je že mi-nisterski predsednik sam izjavil v državni zbornici, da je uradnik za ljudstvo, ne pa narobe !
Drugokrat so romarji imeli karte samo do Trbiža; a ker jim uradniki ne morejo ali pa nočejo pojasniti, peljejo se po pomoti v Zabnice. Tam jih tira sprevodnik k načelniku, kjer morajo plačati kazen.
Takim razmeram se mora pač narediti konec. Navedli smo ta slučaj, da opozorimo občinstvo tudi drugod, za pravico slovenskega jezika.
Priporočamo to zadevo tudi gg. državnim poslancem !
O žganj arini.
(Govoril v poslanski zbornici dne 13. maja t. 1. državni poslanec g. Viljem Pfeifer.)
(Konec.)
Ako sem prav poučen, je v Rusiji že več let v veljavi zakonita določba, da se sme prodajati prebivalstvu le čisto žganje z določeno stopinjo alkohola; to se zgodi v zaprtih, z davčnim listom zaznamovanih steklenicah. Ker pa se je pokazalo, da so mnogi krčmarji pri nadrobni prodaji blago ponarejali, je ruska vlada sklenila, v nekaterih gu-bernijah poskusoma sama po svojih organih prodajati prebivalstvu nepokvarjeno žganje. Kajpada kupi država blago od producentov in skrbi zato, da je nepokvarjeno in ima predpisano moč.
Producent prodaja potem lahko in dobro svoje blago, izključeno je skoro prekupova-nje, konsument pa dobi zdravo in po posredovalcih ne podraženo blago.
Ker se pri nas seveda še nismo po-vspeli do tega, da bi država kupovala od producentov, od kmečkih proizvajalcev žganja, čisto nepokvarjeno blago in tako oddajala konsumentom, naj bi bila vlada kmečkim
LISTEK.
Kristusu — Slava I Almanah, spisali slov. bogoslovci.
Uredil Frančišek Ks. Grivec. V Ljubljani. Tiskala Katoliška Tiskarna. 1901. Str. 210. Cena 2 K 40 h. S poStnino 2 K 60 h.
(Konec.)
V drugem sestavku dokazuje pisatelj, da je v 13. stoletju, v »temnem« srednjem veku, ker je bila krščanska vera najbolj živa, tudi umetnost: stavbarstvo, glasba, poezija . . . razpela najlepše svoja krila. In pozneje velja isto načelo vedno. Oba članka Be čitata res z veliko koristjo, pričata o razvijajoči se elementarni sili pisateljevi.
Strogo modrosloven je spis: »Panteizem in enota krščanskega svetovnega naziranja«. (Martin Pečarič, Ljubljana.) Najbolj pereča potreba ravno ni, boriti se zoper panteizem, to »sintezo zmot«, kakor ga imenuje pisatelj (bolj morda, ako bi ga bil zasledoval na slovstvenem polju!), a kaže se, da pisatelj misli. Mladi orel so uči letati visoko ! . in gledati proti solncu. Zanaprej morda malo manj tujk; jako umestni bi bili citati vatikanskega koncila.
Jako pregledno in logično je spisan drugi filozofični sestavek: »Odkod religija?« (Jakob Ukmar, Gorica.) Ta predmet je vedno aktualen. Pisatelj kratko, a srečno zavrača napačne trditve ter utemeljuje pravo (stran 74.) — Zgodovino prav umevati in ceniti tudi socialni pomen svetnikov v kat. cerkvi lepo uči sestavek Iv. Prijatelja (Ljubljana): »Življenjska moč svetosti« (180 — 191.). — Zelo poučno je proučavanje življenja Kristusovega v starem zakonu, t. j. v predpodo-bah in prorokbah, k čemur nas dobro navaja spis: »Jesus Christus, heri et hodie« Hebr. 13, 8. (Izaija Božič, Gorica. (Str. 197 do 216. Predmet je zelo težaven; zato morda spis ni prodrl povsod z jasnostjo. Naslovni citat bogoslovci razlagajo običajno drugače; nekaterih izrazov n. pr. str. 208 »so sijajno pogoreli« v znanstvenih spisih ne odobravamo.
Dasi smo enake razprave čitali že večkrat, vendar še vedno radi ponovimo b pisateljem vzroke, ki zahtevajo »Zasebno last« (Evald Vračko, Maribor). Str. 164 — 174. Spis je sestavljen zelo pregledno in se drži enciklike »llerum novarum«. Spis »O namenu cerkvene glasbe« (Fr. Sal. Spindler, Maribor) 151—164, ima v sebi več, kakor
pove naslov. Nazori pisčevi so popolnoma korektni. — Spis pa, ki bo našel, po naši sodbi, največ hvaležnih čitateljev, je: »Slomšek — pedagog«. (Matija Slavič, Maribor.) Str. 19 — 60. Večidel govori Slomšek, a razdelki so narejeni jako premišljeno. Gospodu Slaviču smo v resnici hvaležni za ta zlata zrna. Naj bi spis čitali vsi, ki odgojujejo mladino, duhovni in svetni učitelji. Mnogo se je preteklo leto pisalo o Slomšku, a vkljub temu pravimo: Le več, vedno več o Slomšku!
In konečno pridemo k našim simboli-stom (ali mistikom ?): »Prilike« — Slikarjev »Stari Simeon« — »Nevestica (devet pesmi), vse troje delo Alojzija Mrharja (Ljubljana). »Prilike« so čisto nove, izvirne, — drzne, o nekaterih pa zelo dvomimo, če bodo prijale, n. pr. »Nekaj posebnega» *), a »Nevestica« — lepo! Dan prvega svetega obhajila je poetiško opevan. Konec se nam zdi pa — nejasen.
Ob kratkem spisu »Novomašnik« (P. Perko, Ljubljana) se bo marsikak duhovnik zamislil nazaj . . . pisatelj nam tu kaže, kaj ta dan čuti ljudstvo, oče, mati . . .
*) Gosp. pisatelja bi pri tej priliki opozorili na Cone. Frid. Sess. IV.
Trije kratki prizori iz tragike življenja: »In drevje je plakalo« (Fr. Ks. Steržaj, Ljublj), str. 146 —150 pričajo, kako se da navaden dogodek povedati v novi obliki, zlasti ako pis. čuti s prirodo. — Slednjič bodo čitatelji našli še pesnika Euricija iz Inomosta.
Toliko lahko izdamo tajnosti, da je mladi mož, ki se skriva pod tem psevdonimom, odšel že pred več leti iz domovino izpod sv. Kuma (str. 77) na tuje. Z naj-mehkejšim čustvom (»Vrnitev« str. 77) združuje pesnik eneržijo volje, ki nas osupne (»Na življenja poti«, 191 — 196, zlasti X.!). Tako poje mož, ki je za zmirom dal slovo »življenja sreči«.
G. uredniku se mora dati čast, da je pisava v vseh spisih pravilna (z malimi izjemami, n. pr. časih izpolnovati (m. izpolnjevati i. dr. n.). — Naslovna slika, ki smo jo že očrtali, daje knjigi še posebno ceno, dela jo elegantno, moderno, da, najmoder-nišo. Slika, kakor tudi pet vinjet (alegoričnih slik) je delo ljublj. bogosl. Fr. Dobnikarja, ki je vsakemu čitatelju »Dom in Sveta« po krasnih, v slogu secesije izvršenih ilustracijah kar v najprijetnejšem spominu.
Da bi mu Bog dal zdravje! — In last
<r/ al
proizvajalcem žganja vsaj toliko naklonjena, da smejo poljedelci pri svojih kmetijah odpadle snovi, posebno pa sadje, ako je v dobrih letinah ali radi slabih komunikacij ne morejo prodati, podelati v žganje, in naj bi taka podjetja uživala olajšave, da jih ne uduše velike tovarniške žganjarne.
Ta velika podjetja s svojimi izbornimi pripravami imajo s tehniškega stališča itak prednost pred malimi podjetji s primitivno pripravo, in vendar morajo ta plačevati povsem jednak davek od hektolitra izdelka, akoravno prva iz jednega hektolitra dobo še jedenkrat toliko alkohola, kakor pa druga. Vsled tega je pa tudi nepravično, da veljajo za manjša podjetja iste določbe kakor za velike tovarne ; mali kmečki proizvajalci morajo n. pr. v smislu zakona o žganjarini iz leta 1888 (§ 2-3.) za slučaj odsotnosti naročiti si pooblaščenca in v slučaju, da je tudi ta odsoten, namestnika, da more finančnim organom vsak čas dati pojasnila ; dalje mora po § 53. tekom 24 ur naznaniti vsako pre-membo v osobju, sicer ga doleti redovita kazen (istotako § 75.)
Za malega kmečkega proizvajalca žganja, ki v dobrih sadnih in vinskih letinah kvečjemu dva do pet dnij kuha svoje žganje, je vse to nepotrebna sitnost in ga preveč obremenjuje, in bi \se to lahko izostalo brez škode za erar. Vsled tega bi bilo nujno potrebno, da se dovolijo za taka podjetja olajšave, kakoršne sem v zadnji seji poslanske zbornice predlagal v nastopni resoluciji, ki je bila vsprejeta :
»C. kr. vlada se naproša, da pregleda določbe zakona o žganjarini iz leta 188S, posebno §§ 23, 53, 75 v tem smislu, da se dovolijo malim proizvajalcem žganja olajšave, ki bodo omogočale nadaljni obstoj proizvajanja.«
Istotako bi moralo biti pri prosti produkciji dovoljeno, da sme oni, ki nima svojih priprav, na tujem prostoru podelati svoje žganjske surovine, kar vsebuje resolucija 9 in moj tozadevni dopolnilni predlog.
Ko se tu izjavljam proti poobdavčenju žganja, kolikor se ga potrebuje za lastno porabo, ponavljam še, da jo manj obteže-valno nabaviti potrebna denarna sredstva za kulturne, gospodarske in druge potrebščine potom davka na žganje, kakor pa s povišanjem direktnih davkov (zemljiškega, hišnega in obrtnega davka); pripomnim pa, da kon-sumentje žganja, akoravno težko, vendar lažje preneso povišanje žganjarine, kot pa kmečki producenti. Vsled tega pri členu I. tudi nisem mogel glasovati za zvišanje davka od proizvajanja žganja, da se s tem kmečkim producentom še bolj ne obtežijo obrtni in eksistenčni pogoji. (Dobro!)
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. maja.
Parlamentarni program za ostalo sesijsko dobo, kakor so ga določili minuli teden zastopniki češkega kluba in
nemških strank, definitivno še ni odobren, vendar se je pa že včeraj pričelo z njega prvo točko, z razpravo o vodnih cestah. Drugo branje te predloge naj bi bilo rešeno v treh sejah, objednem pa tudi proračun. V ponedeljek popoldne je na dnevnem redu tretje branje investicijske in kanalske predloge, objednem pa tudi razprava o žganjarini, katero predlogo je gosposka zbornica premenila s tem, da je odklonila predlog posl. Thurnherja. Naslednji dan bi bila na dnevnem redu razprava o premembi §§ 59 in 60 obrtne predloge. Naslednji teden v ponedeljek so možje postavili na dnevni red že drugo in tretje branje načrta o davku na železniške vožne karte, akoravno se z druge strani trdi, da pride ta zadeva na vrsto še le v jeseni. Za zadnji dan zasedanja, dne 11. junija, so pa določili drugo in tretje branje predloge o lokalnih železnicah. — Mej terr bodo seveda zborovale delegacije, ki imajo 8. junija zadnjo plenarno sejo.
Za državne pomožne uradnike.
Dunajska vlada je, kakor znano, voljna nekoliko zboljšati položaj diurnistov in njim jednakih državnih pomožnih uradnikov, ako ji dovoli parlament v to potrebna sredstva. Ministerski predsednik dr. Koerber ter fin. minister Böhm Bawerk sta včeraj vsprejela deputacijo pomožnih uradnikov, ki je prosila, naj se s 1. julijem uveljavi zakonski načrt glede povišanja plač. Oba ministra sta odgovorila, da hočeta ustreči tej želji, ako parlament še v tej sesijski dobi vsprejme zakon o davku na vožne karte. Konečno se je de-putacija oglasila tudi pri raznih klubovih načelnikih, ki so istotako obljubili, da hočejo pospešiti to zadevo. — Iz tega bi bilo slediti, da vlada res računa na rešitev najnovejše predloge še v tem zasedanju.
Arabl-paša pomiloščen.
Egipčanski khedive ali bolje angleška vlada je pomilostila te dni že davno pozabljenega moža ; Arabi-paša se povrne iz pro-gnanstva. Od 16. jan. 1883 je živel na Cey-lonu, daleč od svoje prvotne domovino, da bi ne mogel škodovati sedanjemu njenemu gospodarju, oholemu Angležu. Kot potrt in nadležen starec danes ne more več biti nevaren, ne more več povzročiti vstaje in ho-matij. Sedaj so ga torej lahko brez strahu pomilostili. In zakaj so ga Angleži poslali v pregnanstvo ? »Daily Chronicle« pravi: Niti Egipet niti Anglija nimata vzroka kaj žalega očitati Arabi-paši radi upora. Nasprotno bi morala biti ravno Anglija hvaležna diktatorju Egipta iz leta 1881, kajti njegov upor, ki je povzročil klanje tujcev in vsled tega naskok na Aleksandrijo in ki se je končal z bitko pri Tell-el Kebir, je dal Angležem povod, da so pričeli in kmalu izvršili okupacijo bogatega Egipta. — Škodil je torej tedanji upornik le domači deželi in njenemu prebivalstvu, ki ja je potisnil pod oblast ohole Anglije.
Položaj v Južni Afriki.
Angleško časopisje izraža veliko nejevoljo nad nevspehi angleških vojnih ope-
racij. Kaj neki bode šele reklo, ako se ob- I isti ni vest o velikem porazu angleške armade dne 2. maja? V Času, ko oficijelna Anglija vsestransko zatrjuje, da je burska moč do cola zlomljena in da se v najkrajšem času podajo ostale hurske čete, so morali doživeti angleški generali tako sramotno presenečenje. No, listi, katerih glasove tu navajamo, Se o najnovejši vesti niso prejeli obvestila. — »Daily Mail« Be ne more na-čuditi, kako da še sedaj ni ukročen najnovejši burski junak Kruitzinger ; neprestano ga zasledujejo angleški generali, a ga še sedaj niso zasledili. Angleške in kolonijalne čete se še sedaj ne znajo tako gibati, kakor burske čete. V celi Angliji se bo pač našel kak mož, ki bo kos burski moči. „Standard" je že sedaj prepričan, da v Južni Afriki ne bo druzega Sedana ali Waterloos-a. Zado voljiti se bomo morali s tem, da polagoma utrudimo Bure. Isto mnenje izraža list „Times". — Kaj neki pravijo k taki pisavi Chamberlain. Kitchener, Millner e tutti quanti, ki niso mogli prehvaliti angleške moči.
Oopisi.
Iz Celja, 27. maja. (Narodnjak, spominjaj se Celja!) Ni ga menda le količkaj zavednega Slovenca, ki bi se ne zanimal za Celje oziroma za obče znane celjske razmere. Kolikokrat se je že izrazila želja, da bi vendar že bilo enkrat mogoče vreči zasilnega nasprotnika ter dobiti mestno upravo v narodne roke ! Vse to zanimanje, vse take i jednake želje so prav lepe, toda s pomočjo zdihovanja in edinih želja je bore malo pomagano.
Ko bi tudi vsak zaveden Slovenec z ozirom na to lepo, tako ugodno ležeče me stice svojo narodno dolžnost storil ter svoje zanimanje v dejanju pokazal, bi v nekaterih letih vihrala raz motne hiše celjske namesto frankfurtarice — slovenska trobojnica.
Kako bom pomagal, ko prebivam tako daleč od Celja proč, pripomnil bo ta ali oni! — Toda tudi na to pripombo je prav lahek vgovor.
Prebivaj že tu ali tam, pomagaš lahko! Imamo v Celju politično društvo »Naprej« in slovenske obrtnike in trgovce vsake vrsto. Če že ne moreš potrebovati teh poslednjih, pristopi kot ud k političnemu društvu, plačaj boro svotico po 2 gl. na leto in storil boš za pridobitev Celja primerno zelo veliko. Sicer je majhna svotica 2 gl., pa če bi tacih vnetih narodnjakov bilo par tisoč, bi politično društvo lahko vse drugače agitacijo razvilo. Agitacija pa je posebno v Celju potrebna, ker je protiagitacija, za katero od vseh strani denar dohaja, zelo razvita.
Še veliko večjega pomena za pridobitev Celja pa je, če moreš podpirati tukajšne slovenske trgovce in obrtnike. Ti so namreč prvi faktor, b katerim moramo računati.
Če le moreš, podpiraj taiste. Preračunaj stroške prevažanja natančno in prepričaj se, jeli ne dobiš iz Celja blago po tisti ceni, kakor od tam, kjer si zdaj blago nabavljaš?!
not least : tiskarna je bila pri opremljenju knjige naravnost — zapravljiva; krasne črke, papir najfinejši!
Dvomimo, če je izšlo kakšno elegant-nejše delo iz nje strojev od almanaha. — Tako se vsebina in oblika v knjigi poklanja Kristusu, Kralju nesmrtnemu vekov ....
PS. Mesto običajnih »Pomladnih glasov« Bmo letos dobili »Almanah«; zanaprej, tako čujemo, pa pridejo zopet »Poml. glasi« v dežel. Almanahi naj bodo pa tako nekakšni mejniki na mejah važnih dob .... Ako omenjamo še to, da se je prekrasne knjige Almanaha tiskalo le nekaj čez 800 izvodov, smo povedali, upamo, dovolj. Kdor hoče imeti lepo, domače slovstveno delo, bode segel urno po njej.	D.
„Štrajk".
Slika iz naSih dnij. Spisal Anton Kopač.
(Dalje.)
Zdaj ste se domenili, prositi ali boljše, — zahtevati povišanja plače. Recimo: de-setico na dan ... Jaz ne vem, ali bodete mogli kaj doseči ali ne. Težko. Toda denimo, da dosežete, — kaj potem ? Ali mi-slite, da bodete s tem zadovoljni ? Ali bo ta desetica hipoma odstranila vse naše uboštvo
in pomanjkanje ? Kolikor si želite zdaj in o čemur sanjate, bilo bi to zboljšanje samo kaplja v morje. Jaz vam ga želim, želim ga tudi samemu sebi. Kdor se je znal že doslej pametno urediti, zalegla bi mu ta desetica na dan veliko. Toda razburkanih, nemirnih duhov, ki si žele zmirom dalje in dalje, da niti sami ne vedo, kam, — ne bo pomirila.
Prosim Vas, da me razumete prav. Kakšno zboljšanje bi nam jako dobro došlo in jaz sem tudi pripravljen, hoditi z vami vsak pameten in neprenagljen korak. Tudi ne tajim, da je naše življenje precej trnjevo in raskavo. Ali Bpremembe ne pridejo kar čez noč. Pred vsem pa se je treba osvoboditi nezadovoljnosti in sanjarjenja, zavisti in sovraštva do druzih, ki se jim godi boljše od nas. Dobro bi bilo, da bi gledali rajši nekoliko na tiste, ki trpijo še več, kakor mi. Pomislite na pr. na malega obrtnika; kaj mu je početi, kadar nima dela teden za tednom, časih po cel mesec in tudi dalj, krog njega pa strada velika družina ? Odkod more on prositi zboljšanja in doklade?
Povedal sem vam dovolj. Če mislite, da nisem govoril pametno, delajte kakor vam je drago, — po svojem prepričanju. Braniti vam ne morem. Samo še enkrat: — ne prenaglite se, čakajte in delajte. Kdor
dela in je zadovoljen, ta ne toži in tudi ne strada.
Dragar je sedel, a ni ostal več dolgo časa v gostilni. Gledali so ga postrani, četudi mu niso veliko ugovarjali.
Poznalo se je VBem, da je njegov govor vendar nekoliko vplival nanje, akoravno tega niso hoteli pokazati. Niso so se mogli tako hitro ločiti od nazorov, ki so se jim priljubili, — kakor se priljubi človeku vsaka vabljiva laž. Morda ni bilo nikogar med njimi, ki bi trdno upal, da se uresničijo vse njegove želje in sanje, — toda prijetno se jim je zdelo bloditi po sanjarijah, — kakor se zdi otroka prijetno gaziti po lužah, četudi se mu obleka z blatom poškropi . . .
Pričeli so se dogovarjati o prošnji za povišanje plače. Naposled so se zjedinili, kako in kedaj naj bi se prosilo. Stopiti naj bi imeli trije izmed njih pred posestnico tovarne in pred oskrbnika in odkriti želje in zahteve delavcev. Glavno besedo naj bi imel Perotnik. Določili so njega, ker se je vsakdo drugi branil in izgovarjal, da ne zna govoriti itd.
Pozno v noč šele so se razšli, krčmar Zaletel pa se je zadovoljno muzal. Imel je dober zaslužek in skoro vsi sodčki so bili prazni.	(Dalje prih.)
In če je morda par gld. prevažanje iz
Celja dražje, ne vatraši sc tega, pogovori se s celjskim slovenskim trgovcem ali obrtnikom, morda mu bo mogoče tisto malo diferenco popustiti. Če pa ne, položi mali dar za pridobitev Celja, stori svojo narodno dolžnost Imamo steklarja g. S t r u p i j a, kamnoseka g. Čamernika, kleparja g. Ko-b a u a, mizarje g. Š i n k o v e c-a, S t o-j a n a, pleskarja g. M a k o v c a, obilo gg. krojačev in čevljarjev in drugih, opomni se začetkom imenovanih posebno pri stavbah.
—	Vsaj vprašaj njih za ceno, videl boš, da se sporazumeta in da ne boš nič dražje plačal!
Kadarkoli nameravaš si kaj naročiti, spomni se celjskih Slovencev. Postrežen bodeš dobro, zraven pa boš imel še sladko zavest, da si mimogrede kaj storil za narodnost. Več trgovcev je že trdilo, da se železo tudi v Ljubljani ceneje dobiti ne more, kakor v Celju.
V odgovor na nepopisno surove napade celjskih Nemcev in nemčurjev na Slovence in na brate Čehe vstanovili so Slovenci slovensko železno trgovino »M e r k u r«. — Ni je večje in lepše slovenske železne trgovine kakor je ta! Dobiš vse, kar v tej stroki želiš. Oglej si pri priliki trgovino in ne boš več drugje kupoval. »Merkur ima od zdaj zanaprej tudi pripravo za streljanje proti toči. Okrajni zastopi, občine in drugi slavni odbori, ne pozabite, zaradi česar je ustanovljen »Merkur«. — Tudi narodno navdušenje, iz katerega se je porodil »Merkur«, bo prazna fraza, ako bi take korporacije ne podpirale take slovenske trgovine. Če si nabavite pripravo za streljanje zoper točo pri »Merkurju«, ne podpirate samo slovenske tvrdke, marveč ob enem tudi Davdušenega, v narodnem oziru najbolj delavnega gospoda Ivana R e-b e k a, ključarskega mojstra v Celju, kateri je iznašel za imenovano streljanje posebno izvrstno in tako praktično pripravo, da prekosi vse druge in kateri ravno za tvrdko »Merkur« te priprave izdeluje.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. maja.
Osebne vesti. Notar g Mih. Korber je premeščen iz Senožeč v Lož. — Magi-stratni konceptni praktikant dr. Miljutin Zamik vstopi pri deželni vladi v šestmesečno prakso. — Blaznico na Studencu obišče v kratkem šefzdravnik dr. E. BI in, ki ga je poslal prefekt francoskega departe-menta Seine, da prouči avstrijske blaznice.
—	Provizornim okr. narednikom pri 4 domobranskem polku je imenovan računski podčastnik 1. vrste g. Jos. Repič pri 17. pešpolku.
Pogreb umrlega člana ognjegasnega društva g. Končarja je bil včeraj popoludne prav lep. Svirala je pri pogrebu mestna godba, posebno je pa uplivalo, da so došli k pogrebu tudi oni izključeni člani ognjegasnega društva, ki so se mogli odtrgati od dela. To zastopstvo je nosilo pred krsto krasen venec s črnimi trakovi in napisom : »Zadnji pozdrav — nekdanji Tvoji tovariši in bivši člani ognjegasnega društva«. Za tem vencem je korakala lepa vrsta zastopnikov izključenih članov ognjegasnega društva ter so spremili umrlega svojega tovariša do groba, kakor je bila vedno doslej navada, katera lepa navada se je pa pod novim »načelstvom« v ognjegasnem društvu menda tudi zavrgla. Ni nam treba povdar-jati, da je lep čin izključenih članov, s katerim so pokazali, kako cenijo požarni brambi dolgo vrsto let zvestega člana, na vse občinstvo napravil velik utis.
Nevarno obolela je slovenska pisateljica gospa Pavlina P a j k o v a. Priporoča se v molitev.
Umrl je v Mariboru trgovec gospod I. Gaiaser. — Na Dunaju je umrl dvorni svetnik v poljedelskem ministerstvu g. Edmund Mach, štajerskim vinorejcem dobro poznata oseba.
Ogenj v Dobrunji. Danes dopoldne je zopet navstal ogenj v Dobrunji in sicer pri posestniku Svetku. Vnele so se »butare«. Pogorelo je temu ter posestnikom Jernejcu, Lenartu in Viščeku Bkupaj osem poslopij. Na lice mesta je prihitela požarna bramba iz Bizavika, Most in konečno deset mož iz Ljubljane. Veliko rešili so vojaki 27. peš-
polka pod poveljstvom nadporočnika gosp. M a 1 i t z a , ki so res požrtovalno delali. Sumi se, da je zaigal neki v žensko preoblečen mož, ki je baje zbežal v hrib.
Teharske volitve. V Teharjih so torej Slovenci propadli. Bili so že tako gotovi zmage, da so nam brzojavili srečni izid, a — skrutinij je takoj pokazal, da so se uračunali. Nekaj mož je odpadlo, potegnili s) zadnji trenutek z Nemci, in poraz Slovencev je bil zapečaten. Sedaj imajo Slovenci v obč. zastopu osem glasov proti desetim nasprotnim. Ta poraz naj bodri naše može k podvojenemu delu !
Domača umetnost. Akad. slikar L Grilc je razstavil v izložnem oknu c. kr. dvornega založnika I. Mathiana oljnato sliko predstavljajočo znani vodopad „Sum" na Gorenjskem. Gosp. Grilc nam je znan kot spreten portretist in srečen restavrater, tu se nam pa kaže kot pokrajinskega slikarja. Zanimivo je, da je izšla razglednica te slike. Natisk je oskrbela Katol. Tiskarna, ki je s tem pokazala, da podobnih del ni treba oddajati v tujino, ampak jih domače tvrdke prav fino zvršujejo.
Knjižica »Sveto leto 1901" je pošla in izide prav kmalu v novem natisu.
Na Homcu bo na praznik presv. Trojice popoldne ob 2. blagoslovil preč. g. kanonik T. Kajdiž novo kapelo, postavljeno v spomin XIX stoletnice rojstva Jezusa Kristusa in v čast Jezusovemu presv. Srcu po izvirnem načrtu vč. gosp. dekana Mateja Sitarja.
Nova razdelitev tržaškega mesta.
Mestni magistrat tržaški naznanja novo razdelitev tržaškega mesta in okolice. Mesto bo razdeljeno v te-le okraje: I. okraj sv. Vit, II. okraj staro mesto, III- okraj novo mesto, IV. okraj nova mitnica, V. okraj stara mitnica. VI. okraj sv. Jakob. Predmestni okraji so razdeljeni: I. Sčedna, II. sv. Ana, III. Frned, IV. sv. Ivan, V. Rojan, VI. Barkovlje.
Nove brzojavne zveze na Goriškem. Z mesecem junijem bode napravljena brzojavna zveza med Gorico in Kozano v Brdih, kar bode sosebno važno za časa izvažanja sadja. Brzojav mej Korminom in Trstom dobi od meseca junija dalje direktno zvezo.
Slovenske predstave v tržaški okolici. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi v nedeljo dne 2. junija t. 1. prvo predstavo tržaških diletantov v dvorani Narodnega doma v Bar k ovij ah. Vspored: B. Ipavic: Ouvertura k operi »Urh, grof celjski«. »Rokovnjači«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Ka-pelnik gospod S. Bartel. — Blagajnica se odpre ob 6. uri. Začetek točno ob 7. uri. Konec po 10. uri. — V nedeljo dne 16. junija t. 1. druga predstava v dvorani gospe Sancin Čemot v Skednju.
Iz Suhe Krajine. V državnem zboru sedaj pretresavajo vodni kanali. Ti bodo koristili le — bogatinom, tovarnarjem, judom, kmetom malo. Kdaj pa pridejo na vrsto vodovodi? Ti koristijo kmetom in sploh ljudstvu. Naj bi se usmilil državni zbor Suhe Krajine ter ji napravil vodovod — katerega bi dežela vzdržavala. Ljudstvo ne more — preveliki stroški so s tem združeni. Letina bo tukaj letos slaba. Trte in drevje je pozeblo, trava je redka, še vode nekateri nimajo. — Občinske volitve se imajo vršiti v Ambrusu. Meseca februvarija 1.1. je klical občinski sluga v Ambrusu pred cerkvijo, da bodo obč. volitve ter da je volivni imenik v pogled pri županstvu. Trije meseci so že potekli — a volitev še ni bilo. Kaj je temu vzrok ? Kaj k temu poreče si. c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem — ali si. dež. odbor, ki skrbi, da se postava povsod spolnuje ?
Izlet v Fram bode v Mariboru dne 2. rožnika. O tej priliki priredi veselico bralno in pevsko društvo »Maribor« s sodelovanjem b1. veteranske godbe na vrtu gostilne g. M. Tumer-ja v Framu. Vspored: Prosta zabava s petjem, godbo, šaljivo pošto itd. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Vstopnina 15 kr. za osebo. Otroci do 14. leta so vstopnine prosti. Izletniki zbero se v Mariboru na kolodvoru ob 2. uri popoldne in se peljajo z mešanim vlakom do postaje »Račje-Fram«. Od tod do Frama spremlja izletnike godba. V slučaju neugodnega vremena vrši se izlet z veselico prihodnjo ne-
deljo dne 9 rožnika 1901. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Toča je pobila na binkoštni ponedeljek ob 5. uri popoludne po občini Tre belno. Nekatere vinske gorice so skoraj vničene. Tudi na fižolu in pesi se škoda močno pozna. Toče je po nekaterih krajih toliko padlo, da jo je bilo videti še drugo jutro. Ker je revščina že tako velika, ljudje nesrečo še bolj občutijo. Pač bi bilo umestno, da bi pomagala nesrečnežem slavna vlada.
Blagoslov zastave hrvatskega delavskega pevskega društva v Va-raždinu. Slovenska in hrvatska pevska društva se prijazno prosijo, da bi vsako društvo, katero se želi udeležiti blagoslova društvene zastave, blagovolilo čim preje pri-poslati znesek od 4 g!d. ali 8 K za zlatne žeblje, kateri se bodo pri blagoslovu zabili v držalo in katere bo izdelal naš domačin v Varaždinu.
Barnum in Bailey v Ljubljani. Tako razburjena kakor danes ni bila Ljubljana niti pri najbolj burnih volitvah ni pri največji narodni slavnosti. Barnum in Bailey s svojimi redkimi zverirami, abnormalite-tami in velikanskim cirkusem je prišel v Ljubljano s štirimi vlaki ob urah, kakor smo jih naznanili včeraj. Danes čuješ v Ljubljani samo pogovore o Barnum in Baileyju. Vse stranke so v tem jedine. Na tisoče tujcev je prišlo v Ljubljano, z Gorenjskega je pri-privozil poseben vlak. Od ranega jutra ste bili polni Dunajska in Marije Terezije cesta radovednega občinstva. Tudi pred kolodvo rom je že na vse zgodaj mrgolelo radovednežev. Vsa okna cb cestah, po katerih se je pomikal s kolodvora transport so bila polna gledalcev. Na travniku ob Marije Terezije cesti, kjer je dobil cirkus svoj prostor, je policija imela polne roke dela, da je vzdrževala red. Organizacija Barnuma in Baileja, s katero mu je mogoče v par urah trans-portirati vse potrebne reči s kolodvora in zgotoviti vse priprave za predstave, je že samo ob sebi nekaj senzacionalnega. Stotine uslužbencev dela, mirno, brez hrupa, vsak ima svoje strogo določeno delo Pri postavljanju šotorov so Bailejevi nadzorniki vabili tudi naše domače ljudi, naj pomagajo, češ, »kdor hoče videti cirkus, naj dela in pomaga«. Res se je temu vabilu odzvalo precej domačih močij in vsak, kdor je pomagal, je dobil prosto vstopnico. Prostih vstopnic je Barnum in Bailey splch jako veliko razdal. Vsaka hiša v Ljubljani in okolici, na kateri je visel kak plakat, ima nekaj prostih vstopnic. Ljudje, ki so danes gledali Bailejev transport, ne morejo pre-hvaliti velikih, močnih njegovih konj, s ka terimi vozi vozove na prostor, določen za izložbo. Pred vsakim vozom je upreženih najmanj 8 tacih velikih krasnih konj, katerih vajeti so v rokah jednega moža. Mliaina je imela sosebno veselje z 20 sloni in številnimi kamelami, gospodinje pa so si ogledovale originelno kuhinjo na ogromnem vozu in hitro postavljeno jedilnico za Bailejevo osobje. Razume se, da ima Bailey cb velikem številu konj — 400 jih je — tudi svojo kovačnico in prav zabavno je gledati Bai-lejeve kovače pri delu. Na posebnem prostoru so se tehtale štruce, katere je za Bai lejevo osobje spekel g. Zalaznik. Naval za vstopnice k popoludanski predstavi je bil nepopisen. Ves prostor pred Fischerjem v „Zvezdi«, kjer so se vstopnice za dražje prostore prodajale, je bil natlačeno poln občinstva. Nekateri so čakali na vstopnice že od 6. ure zjutraj. Barnum in Bailejeva reklama je dosegla vspeh ! Prva predstava je bila popoludne ob 2. uri, a že dosti prej je bila razstava odprta, da si je lahko občinstvo pred predstavami cirkusa ogledalo druge zanimivosti. Barnum in Bailej bode tudi iz Ljubljane odnesel ogromno svoto ne samo glede dohodkov pri vstopnini, ampak tudi z ozirom na to, koliko dela se je danes radi njega zamudilo po Ljubljani in drugod.
Ljubljanske novice. Nov davek. Na prošnjo mnogih pasantov Dunajske ceste, ki so se nam v raznih pismih opeto-vano pritoževali, naj se opozori v listu na oviranje prometa po gotovih gospodih, ki časih zastavijo ves trotoar pred »Slonovo« kavarno, smo to zadevo rahlo potipali z dov-tipom, naj se obdači dotično izložbo gospodov, ker sega dalje v trotoar, nego pa navadne izložbe, katere se takoj obdači.
Prepričani smo, da se ogromna večina pa santov Dunajske cesto z nami strinja in ču jemo, da so že nekateri gostje »Slonove« kavarne sami predlagali, naj se ta davek določi po debelosti. Zakaj je torej »Narod« radi tega tako jezen, da pravi, »da bi tudi lemenatarji morali imeti marke, ker hodijo v dolgih kolonah po trotoarjih«, in da pravi, »da od lemenatarjev prihaja duh, ki je skrajno neprijeten?« To je seve zelo »inteligenten« odgovor na nasvet, zato naj se nam dovoli opazka, da je često tudi nekje na Dunajski cesti skrajno neprijeten duh po človeku, ki je žlice kradel in ki si je svojega »duha« nabral mej barabami v »špeh-kamrah«. — Poškodoval se je pri »Slov. del. stavb, društvu« delavec Bratč.
Prevredba kolodvora južn. želez. Na podlagi generalnega načrta za prevredbo ljublj. kolodvora južn. žel. se vrši komisijski ogled na licu mesta v torek, 11. jun.
Ne v Brazilijo! Vlada države St. Paulo v Braziliji je nedavno razpisala po- ' nudbo glede dovedbe 30.000 izselnikov, vsled česar so ji došle tudi štiri ponudbe glede doposlatve izselnikov iz Avstrije. Ker je pričakovati, da bo jedna izmej teh štirih ponudeb gotovo vsprejeta. ker namreč avstro ogerske izselnike dobro poznajo kot porabne in pridne delavce na polju, ter vsled tega zelo povprašujejo po njih in jim dajejo prednost pred izselniki iz drugih držav, je nedvomno gotovo, da bodo agentje tudi v t stranski polovici izvabljali ljudi v Brazilijo. Pripomniti pa treba, da so razmere v St. Paulo glasom zanesljivih poročil ne-premenjeno skrajno neugodne, in se mora torej vsakomur nujno odsvetovati izselitev v to državo. Kdor meni. da bo dobil tam kos zemlje, ki ga bo lahko samostojno ob-delaval, se grozno moti, ker je izključena vsaka kakoršnakoli razdelitev državnega sveta mej priseljence Na kavinih plantažah se morajo priselniki mučiti s težkim delom brez lastnega domovja in za izredno nizko plačo. Njih življenje se le prav malo razlikuje od onega nekdanjih sužnjev. Lastniki kavinih nasadov vsled gospodarske krize opetovano znižujejo že itak minimalne plače ali pa jih tudi popolno ustavijo. Nasproti vsemu temu pa je našelnik po navadi brez vsakega pravnega varstva. Poleg trga pa treba še upoštevati popolno tuje nenavadne razmere, rteznanje deželnega jezika, kar vse zelo slabo vpliva na priselnike in jim jemlje veselje do težkega in skrajno slabo plačanega dela.
Zdravstveno stanje od 19. do 25. maja. Novorojencev 24, mrtvorojen 1, vmrlih 27; med njimi za škarlatico 2, jetiko 7, vnetjem sopilnih organov 5, za različnimi boleznimi 13; med njimi 6 tujcev in iz zavodov 13; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 4.
Obesil se je v Rocolu 64Ietni vdovec Andrej Požar.
Zahvala in prošnja. Prejel sem iz Ljubljane dva zaboja (7(J kg.) raznih knjig, nekatere so prav dobre in primerne. Bog plačaj vsem darovateljem to dobroto. Prosim pa nadalje, kdor lahko pogreši kako še rabno knjigo, posebno nabožne vsebine, naj jo daruje Slovencem v Aleksandriji. Izročajo se v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. — Velespoštovanjem P. Benigen Snoj. — V Aleksandriji, 25. maja 1901.
Razstava kurilnih priprav v Barceloni. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da se bo, kakor poroča c. in kr. generalni konzu lat v Barceloni, od 2. junija do 29. septembra t. 1. vršila v Barceloni razBtava kurilnega in netilnega orodja in pomožnih priprav, združena z razstavo španskega premoga. C. in kr. glavni konzulat v Barceloni pripominja k temu, da je v Španiji industrija Btrojev zelo malo razvita in se rno-rojo kurilne priprave uvažati iz inozemstva, zato priporoča avstrijskim industrijcem strojev udeležbo te razstave. Narisi motorjev, ki bodo za poskus gonili razstavljene stroje, se lahko upogledajo pri c kr. trgovinskem ministerstvu
* * .
Šestorci. Iz Belgrada javljajo, da je žena tamošnjega grško istočnega popa Arhangela obdarila na jeden dan svojega moža s šeste-rimi otroci.
Posebne vrste konzula je imela
Španska na Dunaju. Poročali smo, da je španski konzul Duran pobegnil z Dunaja, ker so mu dolgovi zrastli čez glavo. Sedaj se poroča, da je Duran spluh nadel si tuje napačno ime in da je identičen z nekim proslulim prnarejalcem menic, ki je tudi ulomil v mnogo blagajn. Seboj „na pot" ]e Duran vzel jeden milijon kron.
Kaj pa »inteligenca« ? Zakaj ljubljanski škof hodi birmovat po deželi? to je vprašanje, ki dela velike skrbi »Narodovim* modre slovcem a la dr. Strecker. «Narod« toži, da se je birma letos v Ljubljani »slabo obnesla« »V prejšnjih letih so ljubljanski trgovci in kramarji ta dan kaj zaslužili. Celo leto so se veselili na ta zaslužek. Zdaj pa je tako, da se jim skoro ne izplača imeti prodajalne odprte. Namen škofovemu postopanju je jasen kakor beli dan.« Ta »inteligenca« zasluži, da jo vodi človek, ki je žlice kradel.
Društva.
|D ruštvo zdravnik ovnaKranj-skem) ima dne 1. junija t 1. ob V,6. uri popoludne v deželni bolnici redno mesečno sejo. Dnevni red : 1. Naznanila predsedništva.
2.	Demonstracije. 3 Legar v tukajšnji top-ničarski vojašiici (predava dr. Kopfrva). 4. Slučainosti.
(Veliko ljudsko sla v nos t) priredi »Slov. del. pevsko druStvo .Slavec'« v nedeljo, dne 2 junija na »Kcslerjevem vrtu«. Š')delu|6 si. »Ljubljanska meščanska godba«. Začetek slavnosti ob polu 4 uri popoludne. Vstopnina 50 vinarjev, cenjeni društveniki prosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Za slučaj neugodnega vremena vršila se bode slavnost 9. juniju. Vspored: 1. Pet|e: 1. A. Nedved: »Prešernu«. zbor 8 čveterospevom (gg. Lum-ba r, T e u š, Zabukoveč, Koželj) 2. F. Juvanec: »Pastir*, zbor z bariton in tenor samospevom (bariton g. Bukov ič, tenor g. Lumbar). 3. F. Ba/.in: »Križaci ob morji«, veliki zbor. 4. # * * »Hercegovska«, zbor z čveterospevom (gg. Dražil, Zir-kelbach, Debevec, Jak še). Petje vodi društveni pevovodja gospod 11 ll ar i j Be-nišek. II. Godba: 1. liaha: Jugoslovanska koračnica. 2. Stern: Slavnostna ouvertura.
3.	Strauss: »Cvetke iz juga«, valček. 4. pl. Zaje: »Domovini in ljubavi«. 5. Maicen: »Slovenec sem«, podpouri. H. Ipavec: »V mraku«, pesem. 7. Smetana: Šesterospev iz opere »Prodana nevesta«. 8. pl. Zaje: Zbor iz opere »Zrinjski«. 9. Stern: »Maricam«, valček. 10. Suppee: «Potovanja v Afriki«, polka lraico9ka. II. Parma: »Pod svojo streho«, mazurka. 12. Wetašek: »Cirkus«, galop. lil. Ljudske igre in zabave: Streljanje in kegljan|e na dobitke; zabavna pošta ; ples na prostem; umetalen ogenj itd.
I. izkaz darov
za pogorelce v Gorenji vasi.
23. maja Neimenovana (I. I)) 200 K. Pri Katri 20 K. Pri Matieu 10 K. Lovrač 2 K. Neznana 2 K. Peter Bohinjec 30 K. Valentin Mohorič 1 K. — 24. maja. Župnik Rajčevič 40 I\. Uredništvo »Slovenca« 50 K. Župnik Ilegen 50 K. Državni posl. Pogačnik 25 K. Jereb, župnik v pokoju, 10 K. Nova O^elica 60 K. — 25. maja. C. kr. okrajno glavarstvo Kram pri uradnem dnevu 107 K 12 h. Marija Zupan paket obleke. Bogulin. župnik v pokoju 12 K. C. kr. poštar Tavčar 10 K. Župnik Simon Zupan 10 K. Uredništvo »Slovenca« 115 K. Župnik Jereb 20 K. — 26. maja. Kanonik Jeriha 20 K. Slare. župnik v p. 10 K. Župnik Mezek 30 K. Uredništvo »Slovenca. 40 K. M. Knez v Ljubljani 14 K 30 h. M. v Str. (pošta Kamnik) 50 K. Košir, kaplan v Tolminu 3 K. llamoveš, župnik 10 K. Tavčar, župnik 50 K. Bernik, kape-lan 40 K. — 27. maja. Župnik Korbič in trgovec Demšar 1-5 K. Karlin, župnik 20 K. Zorman, župnik v pok. 10 K. Demšar, zadružnik, Češnjica 20 K 1'lajfar, župnik 10 K. Antonija Birola 2 K. Glanzmann et Gassner 2 bali blaga. Živeža, obleke, lesa in druzega potrebnega, za to zahvala domačim, Poljan-cem, Ločanom, Selčanom, Železnikarjem, Žirovcem. Vsem tisočera zahvala. Škoda je veliko večja, kakor se je sodilo začetkoma. Prosimo in zopet prosimo pomoči. Prosimo desk, apna, opeke, lesa. — Pomožni odbor Gorenja vas, dne 28. maja 1901. Matej P i n t a r. načelnik, Franc Demšar, namestnik, blagajnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pragarsko, 30. maja. Pogreb umrlega gospoda župnika Borseč-nika vodil in na grobu govoril gospod stolni župnik kanonik Bohinc ob navzočnosti štirideset duhovnikov in mnogoštevilnih župljanov gornje-polskavskih.
Dunaj, 30. maja. Poslanska zbornica je sinoči nadaljevala razpravo o vodnih cestah. Ministerski predsednik dr. Korber je naglašal gospodarski pomen vladne predloge ter naglašal, da gradnja kanalov ne bo pro-vzročila nikake škode poljedelstvu, pač pa bo načrt pospešil produkcijske moči. Na to je bila zaključena glavna razprava. Kot glavni govornik je pričel govoriti dr. Lueger, a ni mogel nadaljevati govora, ker so ga neprestano motili Schonererjanci. Predsednik je moral sejo prekiniti. Pozneje je dr. Lueger mej odobravanjem završil svoja izvavanja. B e r-ger je pojasnil, da Vsenemci niso priredili manifestacije proti zbornici in nje predsedniku, marveč proti dunajskemu županu, ki zatira (!) nemški čut pri učiteljih in uradnikih. — Poslanec dr. Lueger je odgovoril, da se bo prej ko slej dal voditi načelu, da ne bo nastavil nobenega Vse-nemca, ker so ničvredni izdajice. — Seja se je zaključila ob tri četrt na 12. uro.
Dunaj, 30. maja. (C. B.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o vodnih cestah. Kot zadnji je govoril v glavni razpravi glavni poročevalec posl. Menger. Zbornica je nato z 221 proti 25 glasovom odklonila predlog Wolfov, naj se predloga odstavi z dnevnega reda, ter sklenila z 200 proti 47 glasovom prehod v nadrobno razpravo.
Dunaj. 30. maja. V specijalni debati o vodnih potih je govoril trgovinski minister baron C a 11. Za njim se je oglasil k besedi in govoril poslanec dr. Žitnik.
Dunaj, 30. maja. Ta teden bodo še 3 plenarne seje v državni zbornici. Potem gredo poslanci domov.
Dunaj, 30. maja. Delegacije bodo imele seje 3., 5. in 7. junija. Konec delegacij bode 10. ali 11. junija.
Dunaj, 30. maja. Klub nemške ljudske stranke se je včeraj bavil z zadevo učitelja Gostinčarja in odlokom štajarskega deželnega šolskega sveta.
Dunaj, 30. maja. Danes se je predlagalo na občnem zboru delničarjev južne železnice, da se toži upravni svet v smislu trgovinskega zakona. Imenujejo se naj trije pooblaščenci, ki vodijo pravdo. Zahteva se povrnitev 49.000 gld. Predlog odklonjen.
Dunaj, 30. maja. Listi poročajo, da o pomiloščenju morilca Hil-snerja še ni znano nič oficijelnega. Niti dr. Vodicka niti dr. Aurednicek še nista prejela nikakega obvestila.
Vratislava, 30. maja. Veliki industrijalci so se pritožili, ker je vlada izgnala poljske delavce.
Varzin, (Pomernsko), 30. maja. (C. B.) Višji predsednik grof Viljem Bismarck je umrl na tukajšnjem svojem gradu.
Pariz, 30. maja. Danes je sprejel senat ves zakon zoper kongregacije razven § 18,- ki določa, da naj sodišča prevzamejo oskrb cerkvenih posestev.
Bruselj, 30. maja. Transvaalski poslanik dr. Leyds je mednarod-
nemu mirovnemu sodišču predložil predlog, naj se glede konca vojne v Južni Afriki izreče razsodba.
Dunaj, 30. maja. Vojska na Kitajskem se bliža koncu, ker bodo Kitajci plačali 450 milijonov taelov. Evropske čete se kmalu pokličejo domov.
Fiitrli ho:
28. maji. Ivan Vodišek, paznika sin, 31, lela, Trnovski pristan 36, enteritis. — Josip Merk, c. kr. dvorni svetn k v p., 64 let, Kongresni trg 13, kap.
V vojaški bolnišnici:
26. maja. Fran Zales, c. kr. podtopniOar, 23 let, črevesni legar.
Žitne cene
dné 29. maja 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za maj-junij.....K	7-83
» „ jesen.......„811
Rž za maj-junij..............7-69
„ .. jesen........s	7-10
Turšica za maj junij.....,	jj-54
„ „ juln-avgust.....„	5-62
„ , september-oktober . .	„	5-81
Oves za maj-junij............7-30
n , jesen.........620
Na budimpeštanski	borzi:
Pšenica za oktober......K	7 85
Rž za oktober..............6-73
Oves za oktober......I	t-78
Koruza za julij..............5-38
do
784
8 12 7-70 7-11 5-55 5-63 583 7 35 621,
do	7-86
,	6-74
„	Ó-79
,	5-39
Pšenica banaška
„ južne žel. rž - » Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol.....
iEffektiv.)
Dunajski trg.
K 7-70 do 810
7-50 7-30 7-20
5-60
6-90
7-26
8-00
7-80 8 25
8-25 5-70 7-20 7-45
10-C0
MeteorologfSno porodilo.
Tiiina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm.
I
Ca« opazovanja
Stanje
barometra ? m ra.
Tempe- j ratnra j
po j Celziju
Velreri
Nebo
i lip

29[ 9 zve«. I 733-2 30| 7. zjutr. I 734 2
18 0 I si. vzh. I del. jasno f 14 0 1 brezv. I megla 03 2. popol.j 732 8 I 26 4 I sr. jzah. |del. oblač.j Srednja včerajšnja temperatura 18 8 nórmale: 15 7'
Razpisuje se služba
organista cecilijanca
in obenem	546 (3—3)
cerkvenika
v Hrenovicah. — Plača prav dobra. Nastop službe z 1. 1902. Oženjeni imajo prednost. Prosilci naj svojo opremljene prošnje naslove na cerkveno predstojnistvo v Hrenovicah.
t
562 1-1
Po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je umrla 27. maja zjutraj iskreno ljubljena mati, gospa
FmiištaNartt.roj.Osreiar
v 46. letu svoje starosti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje v bolezni in o smrti, ki so tako obilno molili za njeno dušo.
Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini, zlasti preč. g. župniku Jožefu Lazuiku, ki je tako mnogoiirat prišel tolažit bolnico. Bog vsem stotero plačaj. Polhov gradeč, 30. maja 1901.
Žalujoči ostali.
663 1-1
Marija Vernig naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen nepozabni, iskreno ljubljeni soprog,
1 gospod
Fidel Vernig
posestnik in kovač
danes dni 30. aprila ob 3. uri zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 71. letu mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. junija, ob 2. uri popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočam v blag spomin.
Škofja Loka, dnč 30. maja 1901.
Jesihov cvet Vinacef, z vodo razredčen, daje najzdravejši, najstalnejši in zelo okusen lesih
1 mala stekl. za 5-10 litrov kisa l K 1 velika » . 20—40 » » 3 K
Na orodaj v trgovinah špecerlj, deli-kates in v drogerijah. 366 20-8
Paziti je na varstveno znamko.
Odvetniškega koncipijenfa
sprejme
533 6 6
Pr. Josip furlan,
advokat v Ljubljani.
Missa in honor. s. Joseph.
Reverendiss. dom. dr. Jos. Lesar dedicata a Francisco Kimovec.
Labaci 1901. — Sumptibus auctoris. — Lith. Blasnik. Cena 1 K; dobiva se pri skladatelju v Ljubljani v semenišču.
Missa in hon. s. Laurentii M.
pro IV. voc. virilibus composita a Stanislao Premrl Labaci 1901. — Sumptibus auctoris. — Lith. Blasnik. Cena 1 K; dobiva Be pri skladatelju v Ljubljani v semenišču.
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje *a posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Bazno orodje zn kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, ž32 *>-»»
trgovina z železnino in .špecerljnkim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
«K»OOOttOOOOOOOOOOOa
XII II, X x X t f
Udop bo toliko slečen, ********** ******** da Si ogleda svetovno imenitni cirkus
Barnum & Bailey
prosim ga, da si ob tej priliki ogleda tudi mojo
velikansko zalogo obleke
Za gospode in dame po najnižjih tovarniških cenah v
angleškem skladišču' v Ljubljani, Resljeva cesta 3.
S spoštovanjem
560 2-2 Oroslav Bernatovic.
ÜQ D u li a j s k a borza.
Oni 30. maja.
Skopni državni dolg v notah ...	98-f0
Bknpni državni dolg v irebru.....98 10
avstrijska zlata renta 4"/„.......117 80
avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . .	97 —
Ogerska zlata renta 4°/0........117 60
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .1671 —
Kreditne delnice, 160 gld.......691 50
London vista .........240 45
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vel;	117-47
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
Oni 29. maja.
3-2% državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .
23-52 1909 90-55 1132
181 -171-25 211-50 95-142-40 258-—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	1C6-50
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4"/0 .	94-25
Prijoritetae obveznice državne železnice . .	— ■ -
>	» južne železnice 3°/0 .	344 —
>	» južne železnice 5°/„	122'53 » » dolenjskih železnic4°/„ .	—• —
Kreditne srečke, 100 gld..............402 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	390 —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	49 25
Ogerskega > , » 5 i .	25 20
Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld.....16 30
Rudolfove srečke, 10 gld..........58—
Salmove srečke, 40 gli........200
St. Qenóis srečke, 40 gld........ 234--
Waldsteinove srečke, 20 gld....... 392 -
Ljubljanske srečke . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it w. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska ¡itavbinsk» družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarika družba, 70 g,d.
Nakup In prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžreban ju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlanlna i s v r I i t e v naroAll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„JI E K C U M"
i., Wollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strabelgasse 2.
' Pojasnila "SA v vseh gospodarskih in flnnnfinih stvarc k, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoljskih vrsrtmstilh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče Tisočega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ~XM