m TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, Siran KO Darja Hoenigman MED POPOTNIŠTVOM IN ANTROPOLOGIJO O Življenju vÄmbotiwariju, Papua Nova Gvineja Letu 1998 sva med potovanjem po Papui Novi Gvineji s sopotnikom Rickom Gartnerjem teden dni preživela v vasi Ambonmiri v provinci Vzhodni Sepik. Glavni vir za ta prispevek so bili moji popotniški zapiski, da pa bi dokazala, kako ni dovolj biti popotnik, če želiš prikazati način življenja določene skupine, sem dodala tudi nekaj odlomkov iz strokovne literature. Kot popotnik imaš občutek, da si >' tednu dni izvedel ogromno, in če še nisi imel opravka z antropologijo, si kaj lahko začneš domišljati, da si že po tako kratkem času "na terenu " postal strokovnjak za določeno območje. Toda tvoje poznavanje tamkajšnjega življenja je zgolj površinsko, V svojem posploševanju se lahko zelo liitro zmotiš in določen obred ali določene navade razglasiš za stvar preteklosti, čeprav ni tako. Obdobje, ki si ga preživel v tem okolju, je bilo namreč prekratko, da bi to opazil. In kje je tista meja med popotništvom in antropologijo, med popotništvom in raziskovalnim delom na terenu? Kot popotnik V eni vasi ne ostaneš prav dolgo. Prej ali slej dobiš občutek, da si videl "vse", in se odpraviš naprej. Za antropologa je površinsko spoznavanje terena šele uvod. Naslednji pogoj je, da se naučiš lokalnega jezika in se vklopiš v vsakdanje življenje. Šele takrat začneš stvari, ki si jih že davno opazil, povezovati v celoto. Ustvariti je treba intimen odnos z vaščani -nikakor pa ne moreš postati Ambonwarijec - in se postopoma poglabljati v življenjski svet ljudi, s katerimi ste se odločili, da si boste delili vsakdan. Razlika med popotništvom in antropologijo je v poglabljanju in globini vedenja, metodologiji dela. eilju, izobrazbi in poznavanju jezika - primerjava z drugimi jezikovnimi skupinami, podobnega s podobnim, je za antropologijo izredno pomembna. Popotnik si vse razlaga po svoje, ne more in ne zna razmišljati tako kot listi, ki jih obišče; razlika med popotništvom in antropologijo je podobna razliki med računanjem doma in matematiko kot vedo, med domačo lekarno in medicino kol vedo. z vsemi pritiklinami. ki spadajo zraven. Sreda, 26. S. 1998 Z višavja Papue Nove Gvineje priletiva v sagovo džunglo. Pristanemo v Amboinu ob reki Karawari. Amboin je področni center. Tu je pisarna vladnega uslužbenca, zdravstvena postaja in trgovina. V bližini je tudi Karawari Lodge. luksuzno opremljen hotel sredi džungle, namenjen bogatim turistom. Poiščeva bolničarja Stevena, Ambonwarijca, ki naj bi nama pomagal priti v vas. Njegova žena in otroci ter sosedje drug za drugim prihajajo gledat, kdo sta dva belca, ki nista šla v Karawari Lodge. Ko izvejo, da sva Kapraymarijeva' vantoka.2 se jim usta razlezejo v nasmeh. Sprašujejo naju. kam sva namenjena. "V Ambonwari k Tonyju? Toda Tonyja ni več. Umrl je. Pred šestimi dnevi." "Kako umrl?" se čudim, Borutovo darilo imava zanj - torbo, ki naju je spremljala na vsej poti. celo na Mt, Wilhelm je romala z nama. in on naj bi bil vendar listi, ki mu lahko popolnoma zaupava, tisti, ki bo poskrbel za naju. če prideva v vas. "Kaj se mu je zgodilo? Zakaj je umrl?" "Kronična driska. Ker so imeli precej bolnikov, ga je zdravnik poslal domov, češ da ni kritičen primer. Sicer pa je prejšnji teden v vasi umrlo pet ljudi ... Ne, niso bili bolni. Kar tako so umrli ..." Le kam greva, si mislim, in čeprav bi v tistem trenutku raje ostala, kjer sem. sem zaradi sopare in vročine preveč izčrpana, da bi svoje pomisleke glede poti v Ambonwari delila z Riekom. ki sedi poleg mene. Tako pač vdana v usodo čakava, da nama bo Steven priskrbel kanu za v vas ... V desetmetrskem drevaku z Yamaho 25 naju poleg voznika spremlja še Steven, "Kam gresta ta dva bela turista?" zanima ljudi na bregu reke. Belce imajo do mačini najpogosteje za turiste {to so tisti, ki brez Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 121 TEMA Si.D. Ambonvvari. foto: Darja i loenigman pametnega razloga pripotujejo iz Avstralije, Evrope ali Amerike, imajo veliko denarja in od njih kupijo lesene kipce), misijonarje ali priseljence, ki delajo v kakem večjem avstralskem mestu. Besedo popotnik bi bilo bolj težko razložiti, zato se predsiavim kot antropologinja. Odtlej naju imajo za študenta, ki. kot je lo počel Kapray, raziskujeta njihovo življenje. "Nista turista, Kapravmari ju pošilja. V Ambomvari gresta. Nekaj časa bosta ostala pri nas," jim odgovarja Steven. "Kapraymari! Kapraymari!" odmeva ob bregu reke in novica o dveh belih prišlekih se razširi kol požar. Po štirih urah vožnje po reki Kontne! prispemo do Ambomvarija. Na rečnem bregu nas pričaka Jacob, ki se je ravno vračal z vrta, ko je zaslišal, da se približuje čoln. in je prišel pogledat, kdo prihaja. Pravi, da bo namesto svojega preminulega brata Tonyja zdaj on skrbel za naju. Na poli skozi gozd srečamo še precej ljudi, ki nosijo sagovo listje, pridelke z njiv ipd. Vsakemu posebej poveva, kdo sva in kako to, da Sva prišla v Ambomvari. Na mah spustijo vse iz rok in nama pomagajo nesti prtljago. Od nenehnega smehljanja in ponavljanja enih in istih stvari ter od neznanske sopare sem kar malo omotična, toda ko vidim, kako iskreno veseli so najinega prihoda, vem. da tO ni pravi čas za utrujenost. Kaprayeva sestra Joanita od veselja skoči name in me skoraj podre. Najprej najino prtljago odnesejo v Kaprayevo hišo, kjer bova spala, ter z ovijalkami privežejo razmajane prečke na lestvi, medlem pa naju povabijo v hišo duhov, kamor nama prinesejo kuiau - sveže kokosove orehe. Hiše duhov oziroma moške hiše so že na prvi pogled videli precej lepše in bolj dodelane od drugih. Stebri so večinoma izrezljani, pri čemer vsaka figura pripoveduje svojo 2godbo ali ponazarja duha. V hišo duhov spada tudi velik lesen boben. Tudi ta je izrezljan in ima ime. saj je živo bitje oziroma duh. Teb bobnov se ne sme nosili iz hiš. Po vasi je sicer še več podobnih, a manjših bobnov, ki nimajo, duhovnega pomena, zato v zvezi z njimi ni tabujev, V hiši duhov, kije v lasti klana Rajske ptice.' sta še dva izrezljana krokodila, dolga približno dva metra in po) - eden od njiju je duh Konggunyapan, drugi pa je njegova reprodukcija, ki so jo vaščani naredili za vsak slučaj, če bi v vas prišli turisti in bi ga hoteli kupili. Sicer pa so bili ti krokodili iz drugih karavvarijsko govorečih vasi prvi izmed zaščitenih predmetov, kijih ni bilo dovoljeno odnašati s Papue Nove Gvineje. Rezbarije na krokodiljih hrbtih med drugim ponazarjajo stvari, ki jih fantje med iniciacijo ne smejo jesli. Stole prinesejo v hišo ali odnesejo iz nje po polrebi. Že samo ime, "moška hiša", pove, da ženske in otroci vanjo nimajo vstopa.' Moški so nama najprej razložili, daje to zato, da imajo pred njimi mir. Rezbarije. ki so v hiši, ponazarjajo to, kar morajo in smejo vedeti le moški. Fantje prvič vstopijo v hišo moških ob začelku iniciacije. Tam jih pripadniki očetovega in materinega klana naučijo vsega, kar mora 1 Kapmymari je ambonwarijsko ime antropologa Boruta Telbana. fc i je v letih 1950-1992 in 1997 raziskoval v lej vasi. 2 Beseda vaiiivk v melanezjjskem lok piši mi pomeni tistega, ki govori isti jezik kot ti, daljnega sorodnika, prijatelja t islega geografskega območja. .1V vasi je dvanajst totemskih klanov - poleg klana Rajske ptice sta vodilna še dva klana Krokodilov. 4 Ker z Ambunwarijci nisem sorodstveno povezana, se duhovi nad mano ne morejo razjezili, zalo mi je bil vstop v hišo moških dovoljen. Ženske v vasi niso bile zaradi lega videti prav nič užaljene ali ljubosumne. Si.D. TEMA Glasnik S.H.D, 40/1,2 2000. stran 122 Augustin» Kumbimap s sinom Sangrmariicm. pokrila s kapuco amhivupo in pomazuna z ilovico, foto: Darja Hoenigman vedeli ambonwarijski moški. V preteklosti so bile le iniciacije zelo boleče, saj so jim zarezovali kožo na hrbtu, da je postal podoben krokodiljemu, vendar pravijo, da lega že tri leta več ne počnejo, saj je pogosto prihajalo do okužb. Pri mlajših moških so na njihovih hrblih še vidne brazgotine. Vendar pa lahko pričakujemo, da bodo takrat, ko bodo mlade fante ponovno zaprli v hišo moških, rezanje hrbta obnovili. V hiši duhov se moški zbirajo tudi na sestankih ali pa brez posebnega vzroka - da pač malo posedlo v senci. Vsak klan v vasi ima ime svoje moške hiše, zgrajene pa so le tiste od večjih klanov. Nekatere hiše moških si lastila dva sorodna klana.1' Ko se odžejava s kokosovimi orehi, naju Jacob odpelje k Tonyjevi vdovi. Počutiva se sila neprijetno, saj ne veva, kako naj se vedeva. Ob vstopu v veliko hišo nama ponudijo stole, sami pa sedijo na tleh. Tonyjeva vdova, Augustina Kumbimap, sedi na iz trave spleteni preprogi in pestuje sedemmesečnega sina Sangrmarija, Pokrita je z nekakšno kapuco, oba z otrokom pa sta namazana z ilovico/ Z ilovico je namazanih še nekaj deklet; Jacob nama pove. da so to Tonyjeve hčere. Potem naju vsi gledajo in čakajo, kaj bova storila, Augustina pa upira pogled bolj v tla. Odkar sva prišla v vas, so to prvi trenutki, ko se ne smejimo. V lok pisinu* ji rečeva, da nama je žal, da je Tony umrl, in čeprav ne veva, kako naprej, se nama nasmehne. Počasi steče pogovor in v hiši poslane živahneje. Povedo nama, da mora biti s pokrivalom - andaypo - pokrita toliko časa, dokler možje v gozdu ne ulovijo prašiča. Takrat se gre lahko iz hiše umit tudi sama, dotlej pa ji vodo prinašajo v hišo. Kako dolgo bo trajalo žalovanje, pove med divinacijo duh pokojnika. "Posmrtno vedeževanje se v Ambonwariju opravlja z dolgo bambusovo palico, ki jo položijo pokojniku v roko ali pa na mesto, kjer je še pred kratkim ležal. Divinacijo vedno opravljajo ponoči. Vse petrolejke, ognji in celo cigarete morajo biti ugasnjeni. Na drugi strani bambusa sedi tisti, ki zna brati znake, ki jih s tolčenjem posreduje duh umrlega. Takih možje v vasi zelo malo. Tolčenje bambusa po tleli je podobno tolčenju posameznih klanskih znakov na velikih bobnih. Na ta način duh umrlega razkrije vzroke za svojo lastno smrt. Ti vzroki so prekršitve in pregrehe tistih, ki še živijo."" Število udarcev bambusa pove tudi, koliko prašičev mora klan umrlega ujeli, preden lahko njegova vdova neha žalovali. Kadar gredo moški na lov, mora mapnga - vdova sneli z glave andavpo in jo dati na ramo. ker bi sicer lahko prekrila vse živali v gozdu in možje ne bi mogli ničesar ujeti, "[Andaypa\ ... ščiti vdovo pred duhom nedavno umrlega moža ali sina, h krati pa zmanjša njen polucgski vpliv na ostale vaščane in okolje."1" Z unduvpu pokrijejo tudi deklico, ki dobi prvo menstruacijo. Vsi, še posebej sorodniki umrlega, se spravijo na partnerja umrlega ali starše in jih celo pretepejo, ker niso dovolj pazili nanj ali pa so prekršili kak tabu in s tem razjezili duhove, ki so povzročili njegovo smrt. Kapraymari bi kot Tonyjev "brat" ob prihodu v vas lahko čisto pobesnel, ker na njegovega brata niso dovolj pazili. Ker se je po vasi v hipu razvedelo. da naju pošilja Kapray. pa tudi oni niso vedeli, kako bova reagirala in so bili ob najinem vstopu v hišo zato vsi precej zadržani. Poleg Augustine. ki žaluje in je lu le začasno, so v veliki hiši, ki pripada rodu Yimari iz klana Rajske ptice, še njeni otroci, Tonyjeva klasifikacijska brala Niki in Greg z ženama Lindo in Jacinto in otroki ter njuna mama Marta. Čeprav za myu skrbi Jacob, nam vsem skupaj kuhata Linda in Jacinia, saj je pred nekaj leti za tuberkulozo umrla tudi njegova žena Veronica. V veliko hišo Rajske ptice potem prihajava vsak dan. Pred naju vedno postavijo dve ogromni posodi hrane. Ker je toliko ne moreva pojesti, en krožnik takoj pošljeva naprej, drugega pa ponavadi izprazniva. Vendar ni nič narobe, če ga ne. saj hrane, ki ostane, nimajo za ostanke. Dovolj je. da rečeš "mipulap"- sit sem. in krožnik takoj pošljejo naprej - ponavadi kakšnemu otroku, ki ga neverjetno hitro izprazni. Opazila sva, da otroci veliko pojedo, vendar pa imajo na dan le en kuhan obrok - drugače morda pojedo kakšno banano ali pa si razdelijo papajo. Šele ko so otroci sili. začnejo jesti tudi njihove matere. Ni hujšega, kot je užaljenost otrok, če mislijo, da so dobili premalo, oziroma manj hrane kot drugi. Takrat grozijo celo s tem, da bodo šli proti vratom in kar padli iz hiše, če ne bodo dobili dodatne porcije.1' Po večerji gremo naokrog po vasi, da spoznava še tiste, ki jih nisva srečala na poti v vas. Vsi navdušeno pozdravljajo, Jacob pa tistim, ki še ne vedo, da sta v vasi dva tujca, razlaga, kdo sva in od kod prihajava, nama pa predstavlja ljudi in pripoveduje, kdo je bil dober s Kaprayem, kdo je skrbel zanj. kdo mu je kaj povedal ... Tako pridemo tudi do Boba Kanjika, najstarejšega Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000. stran 123 TEMA m. moškega v vasi. ki je že nekaj let nepokieten, Pa vendar je Človek bistrega uma. ki ga imajo v vasi za modreca, človek, ki je brez koščka papirja zasnoval obstoječo cerkev in masko ženskega duha na njej. človek, ki je bil pripravljen svoje široko vedenje deliti z antropologom in ki mu je več mesecev dan za dnem po več ur razlagal ambonwarijsko mitologijo ...," človek, ki čaka na to, da bo izšla knjiga o Ambonwariju." In če ne prej, moraš vsaj ob njem doumeti, kako samovšečno in zmotno je pripadnike plemenskih družb zgolj zaradi drugačnega, tehnološko manj naprednega načina življenja označevati za primitivne ali jih celo postavljati na raven živali. Tudi tisti, ki so se z njimi že srečevali in nanje gledajo s precejšnjo simpatijo, jim včasih delajo krivico, saj se do njih vedejo pokroviteljsko, kot do nekakšnih velikih otrok, K temu precej pripomore popolno nepoznavanje njihovega jezika, saj zgolj z znanjem tok pisina, ki je jezik osnovnega sporazumevanja, ne moreš priti prav daleč. Pri komunikaciji v tok pisinu se ti lahko podzavestno vrine občutek, da ljudje, ki se s teboj pogovarjajo na preprost način, česa drugega tako ali tako niso zmožni. Pa smo kdaj pomislili, daje lahko tudi obratno? "Nocoj imamo molitveni večer," pravi Jacob, "Bosta prišla?" V petdesetih letih sta v Ambonwari prišla katoliška misijonarja, ki sta prebivalce vasi "pokristjanila". Katoliški škof Leo in oče Raymond sta prišla z nekaj možmi iz Manjamaija. Po molitvi so se vsi zbrali pred glavno moško hišo. iz nje so prinesli izrezljane krokodile, bambusove piščali in druge predmete, oče Raymond pa je vsem skupaj govoril: "To ni duh - je le kamen: to ni krokodilji dull - je le kos lesa." Možje so morali pred ženskami in otroki pihati v piščali. Oče Raymond je krslil moško hišo in za preimenovanje ženskih mask uporabil krščanska imena. Krstil je tudi krokodile.11 Šele po dvajsetih letih so Ambonwarijci spet postavili hiše duhov in izrezljali predmete, ki spadajo vanje. Odtlej Ambonwari uradno velja za katoliško vas. Postavili so veliko lepo cerkev, ki v nasprotju z drugimi hišami v vasi stoji na tleh, in ne na kolih, ob nedeljah Bob Kanjik. vaški modrec, foto: Darja Hoenigman hodijo k maši. ki jo, ker v vasi ni misijonarja ali domačega duhovnika, v malo prirejeni obliki (brez darovanja in obhajila) vodi Ambonwarijec Raymond, ki je naredil nekakšen tečaj za molitvenega vodjo, okrog vratu je moderno nositi rožni venec ... Pri vsem skupaj je treba poudariti, da so vse krščanske molitve in pesmi v tok pisinu, medtem ko se z duhovi pogovarjajo v karawarijščini. Zdi se, da je krščanstvo, nekakšen dodatek, ki je prišel v njihovo življenje, ki pa se vendarle ne more kosati z animizmom. ki je sestavni del njihovega načina življenja. Duhovi nimajo v življenju Ambonwarijca nič manjše vloge kot nekoč. Zmotno bi bilo torej trditi, da je vas pokristjanjena. animizem pa stvar preteklosti. Pred petimi leti je Ambonwari. kot tudi večino Papue Nove Gvineje, skupaj z Novo Irsko in Novo Britanijo, preplavila nova veja krščanstva (pentekostalizem, karizmatično glosarično krščanstvo), za katero je značilno, da se v nekatere naselijo nebeška bitja (na primer Marijin angel), drugi pa. ki padajo v trans, govorijo v tujih jezikih, V vaseh imajo molitvene večere - v Ambonwariju trikrat na teden, t, j. v ponedeljek, sredo in peiek. Niso vedno na istem mestu. Tokrat je molitev pred hišo Ronalda Kuaija. V mraku se tam zbere dobre tričetri vasi. Pred hišo je postavljen s cvetovi okrašen oltarček z Marijino sliko, ob njem gori plinska svetilka. Trije fantje s kitarami in še nekaj drugih se posede v krogu. Neka ženska kot ptič krili z rokami in obletava navzoče ter z zavijaj očim glasom, kot da bi bila duh. govori: "Pray! Pray!" (slov.: moli). Kasneje izveva. 5 Nekega večera se nas zbralo kakih peinajsi. Trije so igrali kitaro, ostali pa s(m)