Tedenske novlce. Zadnjega — novoktnega »Gospodarja« iiam je sumljeni sokrivde. Glavnega Žlahčičevega pomagača (&¦ ča še do danes nimajo. Na Žlahčiču so dognali, da je prinesel na sebi v zapor s človeško krvjo okrvavljene hlačev človeško kri za nohti in čisto razpraskane roke. Zlahčič se seveda izgovarja, da si je do krvi opraskal roke po naključju in se potem okrvaviL — Drv»štvo hišnih posestnir kov za Maribor in okolico je na svoji odborovi seji dne 26. decembra 1924 sklenilo sledeče: Podaljšanje veljav^nosti sedanjega stanovanjskega zakona, ki se je poskusilfl z ministrsko uredfoo, krši itstavo in torej pravno ni veljav>no. Na|emnine, ki so bile do zdaj določene po stanovan|sketn uradu, in vse omejitve v določanju najenvnine zigt> bijo torej svojo veljavo dne 31. decembTa 1924. Ker pa je Društvo najemnikov v Mariboru sklenilo, priporočati bvojim članom, da se z dobra sporazumejo s hišnimi gospodar]i o najemnini, priporoča tudi Diruštvo hišniJi poseatnikov za Maribor in okolico, da posestniki postopajo dobrahotno in poviSajo svojim najemrvjkom najemnino ea čas od 1. jamuarja 1925 napre] samo za 100% sedan|je najemnine. — Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Mariboru, sfclicuje redni ofcčni zlbor za nedeljo, dne 11. j»nuarja 1925, dopoldne ob 9. uri, v Gambrinovo dVoraniO. Blanstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. ¦! Novice od Sv. Križa pri Mariboru. Vendar enknrt smo prišli do tega, da smo priredili za naše pridne šolarčke lepo božičnico. Naslop naših mladih junakoTumetnikov v igrici »Kaznovana radovednost« je bil nad vse ljubek — a naravnost gLnjeni smo bili, ko je v lepih kiticah prelep angelčke dcklamiral pomen božičnepredstave z željo, da se ponovi vsako leto. Da so naši malčki prejeli tako izdalne in lepe darove, se moramo zahvaliti blagohotnim mladinoljubom iz Sv. Križa in Maribora, — Na kvaterno nedeljo smo pokopali našega blagega trpina Franca Gaube, pd. Fajtla. Svojo bolezen je prenašal nad vse udano nad 10 let, v cerkev je mogel priti le z vozom, ker so mu noge bile čisto odpovedale. Ker je bilo težko vsakokrat voz dobiti, so njegovi otroci naredili zanj prenesljiv stol in so ga po strmem hribu pri-1 nesli k Sv. Križu. Bil je zaveden katoličan, pa tudi zvesl naš pristaš. Ker je bil hrom, se je dal vsakikrat pripeljati na volišče. Željno je pričakoval lepega božičnega zvonjenja — zdaj se pa veseli še iepše godbe v nebcsih. Predvolitveni glasovi iz Št. Ilja v Slov. gor. Pridno se pripravljamo na volitve. Bili smo vedno dobri Slovenoi. in tako bomo tudi dne 8. februarja slovensko volili, volili našo staro SLS, vrgli bom-o krogle v 1. škrinjico. Nikdar nisTno bili nemškutarji, pa tudi nočemo biti Srbuni. Naše^ nvu Zebotu se imamo za mnoge reči zahvaliti. Novo cesto čez Selnico, ki nam bo prinesla toliko gospodarskih kcav sti, je on izposloval. Da smemo na mline in žage v Av^ strijo voziti, je njegovo delo. Ponosni smo na našega roi jaka. Nekateri sicer pravijo, da ne bodo šli volit, češ, saj naši poslarvci nii ne napravijo. Mislite, ljudje božjt, fe ne bote šli volrt, da bo potem boljše? Potem še nas bodo i^ meli velesrbi v oblasti. Naši poslanci so velfko hudega za branili. Če ne bote šli volit, bodo rmagali velesrbi in bodo napravili z nami, kar napravi pajek z muho. Pamet, pa-< met! Radiča pa tudi ive bomo volili, ker smo Slovenci, rv» pa Hrvatje. Pašič je velesrb, Radič pa velehrvat Pašič naa hoče posrbiti, Radič pa pohjrvatitJ. Slovencd pa držimo sktipaj. Radič je kriv, da je morala naša poštena vlada odstopiti. Proč z Radičeml Star loterist umrl. V Št. Ilju v Slov. goricab je uinri daleč na okoli znani Janez Gamzcr. Mož je bil po poklt- cu *STinjerink«, to se pravi, hodil je po mariborskem okraju ringlat svinje v gobec. To je namreč sredstvo, da svinje z gobcem ne morejo delati škode v hlevu in na paii. Gamzer je bil v svojem redkem rokodelstvu tako spreten, da mu je skoro vsak prašič sain ponudil gobec, na kateregu mu je zadrgnil zanjko. Mož je vso svojo dedščino in zaslužek zastavil v loterijo. Umrl je kot ve- jKk revež. N. v m. p.! Župnija Mala Nedelja je doibila novega župnika v osebi dosedanjega proviz&rja č. g. Franca Ostre. lnštalacija se vrši pri Mali Nedelji dne 1. januaitja 1925. Nefcaj o razmerah v Apački kotlini. Nahajamo se pred voiitvami. Večina naših sodržavljanov je nemške narodnosti fn nekaj imamo tudi nemškutarjev žalibog. Število zavednih Slovencev raste ter upatno, da se foodo razmere 2a nekaj let temeljito rzpreobrnile v našo korist. Nemci ao pri zadnjih vsi volili g. Sohauerja. Sedaj pa bode, kakor se sliši, izgubil mogoče polovico ali pa še več glasov. Precej Nenvcev bo volilo Radliča. Časnikar Bende se trudi za mandat in obljublja dosti ter pridno lovi kaline na linvanice. Tudi bivši radikal, naš preč. g. župnik dr. Pobzinger Je baje navdušen za Radtičevo republiko. Župane imagoepodarji, pač pa radi ljudStvo z brezmiselnrmi in napačmo po večLnl Nemce m nain niso ravno prijazni ter dobri nimi govoricami norijo. Slavence zapostavljajo in sovražijo. Nujno potrebne bi bile volitve tudl v krajne šolske svete in okrajni zastop. Sedaj nam gospodarijo vsi mogof& in nemogoči gospodje iz nam tufih strank itn celo narodnosti, nadalje nimajo ti gospodje po vellki večini po-< trebne izobrarbe in pojmov o njihovih nalogah. Če nvoramo mi plačevati visoke davke, abčinske doklade 400% in še več, nadalje vse mogoče druge davščine, zakaj nimamo nobene pravice več za odločevati, kdo nam naj gospodari, ali ni to nasilje brez konca in kraja. V Konjišču imanto nekaj državnega posestva, tam še vedno gospodari nemški nacionalec ter že toliko razkrinkani gospod, slaboglasni petolizec A. P. Alf ni v celi Apački kotlini nobenega poštenega Slovenca, nesefoičnega moža, ki bi ivad aoroval to posestvo?! Taki ir.ožje so, samo naši oblastniki bi morali končno vendar le uvideti, da kozel ni dober vrtnar7 malo narodne zavednosti bi seveda tudi ne škodilo, ampak le koristilo za dobro in pravično stvar. Mlinarji ter posestniki žag nas gulijo, kolikor le gre, ali ni tu nobene pomoči, da bi tudi zadolžen kmet ter posestnik dobil lastnino pošteno nazaj, oziroma plačal pri žagah, kakor je prav. Imeli smo slabo leto, mlinarji pa dobro in tako živi in delaj, če mareš, seveda davkL nas že o!bčutno tlačijo, denarja nf, doi^ov vsepovsod dosti. Take so razmere pri nas. Drugič večl Požari v Ljutomeru in okolici. Dne 26. t. m. zvečer je izbruhnil požar v Ljutomeru; začelo je goreti v hlevu posestnika in medičarja Riharda Rosse. Požarna bramba je nastopila takoj z gašenjem, toda posrečilo se ji je ogenj le omejiti na hlev, ki je popolnoma zgorel. S hlevom vred je zgorelo tudi več goved in en konj. Pri gašenju so pomagali požarni brambi tudi tržani in Aupnemu nastopu se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil. — Na sveti večer je izbruhnil ogenj v Presiki v rudokopu g. Watzlaweka. Požar je uničil lesene naprave in stroje ter onemogočil za piecej časa vsako de\o v rudniku. Požar je najbrž kedo namenoma zanelil. Odlikovanjc zaslužnih gasilcev v Slovenjgradcu. — Načelstvo našega Gasilnega društva je zaprosilo preko Jug. gas. zveze v Ljubljani g. ministra notranjih del za odlikovanje gasilcev Luka Pogorevčnika, kolarski mojster, Miroslava Pruš, čevljarski mojster in Miha Pruš, Ževljarski mojster vsi v Slovenjgradcu. Na predlog ministra notranjih del jih je kralj Aleksander odlikoval za nad 40 letno pridno in vstrajno delovanje v gasilstvu z slato kolajno, Smrtna nesreča pri streljanju na sveti dan. Na Blatneni vrhu, župnije Jurklošter, je na sveti dan popoldne fcokoli dveh 18 letni mladenič Tomaž Poljšak z užigalno vrvico sprožil možnar. Naboj mu je preklal levo stran glave. Zavedel se ri vee. Bil je še previden in je umrl okoli polnoči. Njegovi tovariši so ga svarili prcd strelom, pa jih ni hotel poslušati. Slavnostna otvoritev novega mosta pri Sv. Marjeti pri Rjnskih Toplicah. V nedeljo, dne 21. decembra smo imeli tukaj lep dan. Ob 8. uri zjutraj se je vršila služba božja v župni cerkvi. Po sv. opravilu so se ljudje začeli pomikati proti novozgrajenemu mostu črez Savinjo. Na mostu sla vihrali dve zastavi in slavolok z napisom na eni strani: »Gradbenemu odboru iz srca častitamo«, na drugi strani pa: »Vsem dobrotnikom mosta iskreno naj Bog plača.« Po nagovoru podpredsednika stavbenegaodbora g. učitelja Majerja, ki se je zafrvalil vsem do-brotnikom mosta, imenoma okrajnemu zastopu za veli-kodušen dar, padalje občinam Sv. Krištof, Marija Gra-dec, Loka in Laško, hranilnicam v Laškem in Sv. Marjeti, parni žagi za brezplačno žaganje lesa in drugim dobrotnikom. ki so darovali v lesu, denarju ali pa z delom, je gospod župnik Trop blagoslovil most in potem v lep^m govoru isrekel željo, da bi bil most pod varstvom božjim in omenil koristi, kaiere bodo od mosta imele cer kev, šolj in sploh bližnja in daljna okolica. Župan Sluga se je v iineiiu vseh okoličanov zahvalil stavbenemu odboru za velik trud, ki ga je imel z zgradbo mostu, posebno še gospodu načelniku stavbenc^a odbora g. Ko-kaljn, katcri je dal spodbudo za zgradbo mosta, nadalje gospo tu progovnemu mojsliu Dvoršeku in g. Gabršku iz Globokega, ki sta imela največjo skrb pri agradbi mosta. šmarjetski pcvski zbor je zapel pesem: 'Naš prapor. Most je delo g. stavbencga mojslra Plečnika iz Logatra, ki ga loplo priooročamo. V stavbe^iem odboru so složno ticlovali pristaši naše in nasprotne stranke, vendar v lepi edinosti. Novice od Sv. jLenarta nad Laškem. Dne 27. de- cembra smo imeli pri nas kar dva pogreba. Spremili smo k večnemu počitku Jakoba Polanc, bivšega posestnika v Žigonu. Dočakal je visoko starost 75 let. Bil je dober gospodar in skrben oče ter splošno priljubljen med župljani. Že kot onemogel starček je še pri zadnjih občinskih volitvah storil svojo dolžnost in glasoval za listo SLS v lep zgled drugim. Svetila mu večna luč. — Istega dne smo imeli drug pogreb, jkakoršnega Šentlenarčani ne pomnimo, narareč pogreb Jožefa Deželak iz Lok, ki je kot lovski paznik šel dne 10. grudna na lov. Pri tem poslu je pa z nabito puško tako neprevidno ravnal, da se mu je ista sprožila in ga je strel zadel v desno roko. Pripeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je po amputaciji roke podlegel na sveti večer. Da je bil rajni priljubljen, je pričal njegov pogreb. katerega se je poleg nebrojnega občinstva od blizu in daleč udeležilo tudi lovsko tovarištvo iz Laškega, ter lamkajšnji moški pevski zbor. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otrok v starosti 3 do 15 let. Božični pozdravi naših fantov vojakov. Vsem dekletom, fantom, prijateljem in znancem želijo slovenski fantje od 15. pešpolka v Sarajevu vesele božične praznike in srečno novo leto: Anton Ivanuša, pisar v štabu tega polka, iz Središča; Rudolf Klasinc iz Zlaitolič pri Ptuju; Ignac Sitar iz SelJ pri Ptuju; Franc Kumrič iz Orehove vasi pri Maribaru; Lovreiu; Ciglar iz Podlehnika; vsi so zaposleni pri štabu tega polka. Alojz Prelog od Sv. Marjete niže Ptuja; Janez Kralj od Sv. Tomaža pri Ormožu; Štefan Pungračič iz Zavrča pri Ptuju; Rudolf Klančič iz Ribnice na Zohorju; Franc Božičko iz Spodnje Pristave pri Ptujuj vsi so kot kaplari v tem polku. — Vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenskeo-a Gospodarja« želi srečno in veselo novo leto inženjerski podnarednik Josip Slekovec, 3. reflektorska četa, 1H. AO, Skoplje, Makedonija. Martin Ocvirk v Lalkovi vasi se zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljnbljani, ker mu je za pogoreli kozolec takoj in celo zavarovalno svoto izplačala. Kdor hoče biti prav in dobro zavarovan, naj se obrne na podružnico Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33. -Koliko stara hoče biti žena, odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje ali zanemari. Žena ostane vedno mlada, ako rabi Fellerjovo Blsa obrazno pomado, !d stori kožo v najkrajšem času belo, meihko, nežno in čisto. Za racionalno nego las naj se uporablja Elsa-pomada za lasel Enako moški, ki nočejo biti plešasti! Za poskus dva lončka za 36 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, ali pa 46 din. po pov^etju od LEKARNAR,A EUGEN V. FELLER V STUBICI DONJI, Elsatrg 341, Hr-vatska. Trajnost obuvala najdete pri čevljarskemu oddelku tvrdke H. SUTTNER, LJUBL,ANA, št 992, fcjer se dobi obuvalo Tes najtrajneje, ki vzidTži vse štrapace, a je poleg tega najelegantnejega in najrnodernejega kroja in ofoHke. izdelano skrbno in ddbro itz najboljše vrste usnja. Zahtevajte ilustrirani cenikf Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D* II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.