številka 25 • cena 80 Шп Celje, 26. lunlla 1986 GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LASKoV MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEfITJUB, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC If HI iUs- -^ i F ttovih šolskih programih so maturo sicer črtali, niso pa mogli ukiniti starega načina proslavljanja zaključka Mskega leta. Tako kot že vsa leta doslej so bile tudi tokrat celjske ulice polne prepevajočih in nasmejanih mlađih, ki 10 zapustili srednješolske klopi in se podali v novo življenje. Njihov smeh in razigranost sta bila v teh dneh brezskrbna, ne vedoč, da jih že jutri čakajo nove, težje prizkušnje in da so minili zadnji trenutki otroške razposajenosti b zaba ve. Foto- EDI MA SNEC lo-ruk na Rogli in v Trebčah v nedeljo se pričenjata re- fubliški mladinski delovni kciji na Rogli in v 'rebčah. Na akciji pri urejanju ceste togla-Pesek in čiščenju pašnikov bodo sodelovali mladi iz Slovenske Bistrice, Grosupelj, Moziija, Kopra, Kamnika in Krškega. Na naj- višje ležečem mladinskem delovišču se bo tako do 2. avgusta zvrstilo 240 brigadir- jev, ki jim bodo na enodnev- nih akcijah pomagali tudi konjiški brigadiiji-veterani. V Trebčah pa bo v dveh izmenah delalo šest brigad iz različnih krajev Slovenije. Letos je prišlo v organizaciji do spremembe, saj v Treb- čah ne bo več delovnega ta- bora, pač pa klasična delov- na akcija. Urejali bodo paš- nike in vinograde, spomin- ski park Trebče ter gradili vodovode in telefonske omrežje v občinah Šmaije, Krško in Brežice. TC Danes se dobimo v Preboldu v kinodvorani v Preboldu bo nocoj ob 20. uri ustni časopis, ki g& pripravljamo skupaj s preboldsko kra- jevno skupnostjo, kjer se v teh dneh že vrstijo šte- vilne kulturne in športne prireditve ob prazniku občine Žalec. S krajani, predstavniki krajevne skupnosti in skupščine občine Žalec ter družbenopolitičnih orga- nizacij, se bomo pogovorili o perečih problemih v tem kraju ter o delu in načrtih, pripravljamo pa tudi zabavni program, v katerem bodo nastopili učenci osnovne šole Slavka Šlandra iz Prebold^ pod vod- stvom prizadevne mentorice Ide Zaveršnikove, člani Svobode, ansambla Branka Gradišnika in Hajni s pevcem Bracom Korenom in še kdo. Že prej pa bo ekipa novina^ev našega uredništva ves dan na terenu v tem kraju in pripravila precej prispevkov za Novi tednik, celjski in ljubljanski radio, vsi obiskovalci večerne prireditve, pa bodo prejeli tudi časopis, ki ga bomo izdali v Preboldu. JANEZ VEDENIK V duševni stiski pokličite 26-113 Skupina strokovnjakov, psihiatrov, uvaja s pri- hodnjim torkom (1. 7.) telefonsko službo za klic v duševni stiski. »Če ste v duševni stiski, nas pokličite na telefonsko številko 26-113, vsak dan, tudi ob nede- ljah in praznikih od 15. do 22. ure«, obveščajo. Po telefonu bodo ljudje v stiski dobili strokovni nasvet, možen pa bo, v primeru potrebe, tudi dogovor za osebni stik. Službo pomoči v duševni stiski po tele- fonu bo prostovoljno opravljalo sedemnajst strokov- njakov. Institucionalne spremembe pogoj za uvelfavltev tržnih zakonitosti Ivan Kramer, predsednik Medobčinskega sveta Zveze sin- dikatov celjskega območja, se zavzema za likvidacijo neper- spektivnih kolektivov, ki že dalj časa poslujejo z izgubo ali životarijo na robu rentabilnosti. Velenjčani so prešli od besed k dejanjem in so sprožili postopek za likvidacijo delovne organizacije HPH. Stane Seničar, predsednik kolektivnega poslovodnega organa Zlatarne Celje, pravi: »Bolje je, da imamo socialne probleme v tretjini Jugoslavije, kot pa da postane socialni problem vsa Jugoslavija.« In še bi lahko naštevali. Očitno je tudi na celjskem območju vse več zagovornikov tržnega gospodarst^-a. Razumne pobude, vendar... Če že zanemarimo, da gre za kruto logiko, ki pomeni toliko in toliko več brezposelnih, kajti vsaj v prvem tre- nutku vsem ne bomo mogli zagotoviti dela, se ob tem ne bi smeh sprenevedati ah pozabljati, da ne gre le za .spremembo tehnike poslovanja, temveč tudi za spremembo temeljev samoupravnega socialističnega družbenoekonomskega sistema. Dokler namreč tržnih zakonitosti ne bomo uvelja- vih z ustreznimi institucionalnimi spremembami, bomo še naprej priča raznim administrativnim posegom v gospodar- stvo. To pa pomeni, da se moramo odločiti, koliko lahko odsto- pimo od sedanje prakse. V tem zgodovinskem trenutku pač nismo sposobni, da bi imeli zdravo in učinkovito gospodar- stvo ter družbo brez socialnih razlik in problemov. Na tihem smo se s tem že sprijaznih, nismo pa pripravljeni narediti odločnega koraka oziroma izpeljati institucionalnih spre- memb, ki so pogoj za sanacijo našega gospodarstva. Tudi na celjskem območju se moramo truditi, da prek delegatskega sistema nujne spremembe pospešimo. Nanje se velja tudi pravočasno pripraviti. Z vlaganjem dohodka v perspektivne proizvodne programe, ki bodo zagotovile nova in dobro plačana delovna mesta kot predlaga Ivan Kramer, ne pa da zapravljamo denar za pokrivanje izgub. Ali kot pravi Stane Seničar: »V Celju se moramo organizirati in n^ti način za prezaposUtev odvečne delovne sile. Nobeni občini ne more tega odrejati ZIS ah katerikoli drug zvezni organ.« VILI EINSPIELER 3 000. naročnik telefona v regiji W Soboto so v Gotovljah priključili v omrežje tridesettisočega Pfonskega naročnika v celjski regiji. To je Bogomir Rotovnik, »et iz Gotovelj, ki pravi, da je telefon zares potreboval. O l^oju telefonije na celjskem območju je zbranim govoril Ivan ^nik, kije dejal, daje bilo leta 1981 na našem območju 18.314 ■rfočnikov, leta 1982 20 tisoč, letos pa, kot rečeno že 30 tisoč »očnikov. Ti podatki dovolj nazorno povedo, da so razvoju fi.fonije v zadnjih letih namenjali kar precej pozornosti. Kot pmivost zapišimo še to, daje bil 29.999. naročnik Ivan Sovič ^oć pri Poljčanah, 30.001. naročnica pa Marija Herček iz Baške Slatine. Na sliki: Bogomir Rotovnik je prvi preizkusil, išne so zveze. JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER -i____ Bo 13. kongres izpolnil pričakovanja? ToUko kongresov je letos že bilo, tohko pričakovanj, da nam bi za 13. kongres Zveze komunistov Jugosla- vije že lahko zmanjkalo sape - in pričakovanj. A pričako- vanja so ostala, še bolj, ker nam dosedanji kongresi niso dali pravih upov. Odpirali so jih, a ostali so nedorečeni in eden v primeijavi z drugim preveč razhčni. Pravzaprav je zanimiva ravno lyihova ra- zličnost, še zlasti, ker so pra- Delegati z našega območ- ja so pripravili razprave o funkciji poslovodenja, o ak- tivnosti mladih v inventiv- ni dejavnosti, o opiranju na lastne sile, o energetiki, ekoloških problemih in o kmetijstvu. viloma vsi obujali spominu iste slabosti, iste napake in nedorečenosti. Ali so različ- na videnja prihodnosti pred- nost ah slabost, je težko reči. Prednost so, ker so pokazala na vrsto stvari, ki jih je treba spremeniti, slabost, če ne bo nihče rekel, kje, pri kateri se jih je treba lotiti. Ravno to odločnost, jas- nost in tudi enotnost priča- kujemo od srečarja jugoslo- vanskih komunistov. Delo ne bo lahko, s^ pogosto še v posameznih občinah ah na enem območju zaradi razhč- ne razvitosti in pogojene usmerjenosti ne moremo najti vsem skupnih usmeri- tev. Interesi so še bolj razhč- ni med posameznimi repu- blikami, pristajanje na posa- mične ozke pa ne more pri- nesti nič dobrega skupnosti. Kadar pa gre skupnosti sla- bo, tudi posamezniku v njej ne more iti dobro. Iskanje povprečnih intere- sov in popuščanje v imenu dobrih medsebojnih odno- sov lahko vodi samo v pov- prečnost. V povprečnosti pa Med delegati za 13. kon- gres Zveze komunistov Ju- goslavije, ki se danes priče- nja v Beogradu, so s celjske- ga območja: Stane Seničar, Zdenko Podlesnik in Štefa- nija Lotrič iz Celja, Simon Ograjenšek iz Žalca, Janez Zabrastnik za občini Laško in Šentjur, Marija Poličar za občini Slovenske Konji- ce in Šmarje, Irena Berloi- nik in Anica Kristan iz Tito- vega Velenja ter Lojze Plaz- nik iz Mozirja. Na 10. kon- gresu Zveze komunistov Slovenije pa so izvolili še delegate: Darka Bivaka in Zvoneta Murglja iz Šmarja, Dragico Dosedla iz Šentjur- ja in Emila Rojea iz Celja. Gost na kongresu je Olga Vrabič iz Celja. za nas ni več rešitve. Preveč smo že zamudili, predolgo čakah. Naprej lahko gremo le z znanjem, so rekli sloven- ski komunisti na svojem kongresu. Z znanjem in opr- tostjo. Upamo in želimo si lahko, da bodo tako odločno zastavih smer svojega delo- vanja tudi vsi komunisti Ju- goslavije. Potem bo verjet- nost, da bomo uspeh, večja. MILENA B. POKLIČ 2. STRAN - NOVI TEDNIK ш 26. JUNIJ 1986 Komunisti za spremembo položaja mladih Podpora pobudi mladih, da bi ustanavljali manjše proizvodne enote Pred dobrim mesecem so na občinski konferenci mla- dine v Celju izdelali analizo o družbenoekonomskem po- ložaju mladih in njihovi družbenopolitični aktivno- sti. O gradivu, v katerem so obdelali področja izobraže- vanja, stanovanjske proble- matike, zaposlovanja in ak- tivnosti mladih, so nato raz- pravljali v osnovnih orga- nizacijah mladine, pa tudi komunistov, ki so svoje raz- prave strnili na zadnji seji občinskega komiteja. Ugotovili so, da so v os- novnih organizacijah podpr- li zahteve mladih za zboljša- nje njihovega položaja in se zavzeli za večjo pomoč ko- munistov pri tem. Podprli so pobudo mladih za ustanav- ljanje malih produkcijskih enot, in menili, da je treba pri reševanju stanovanjskih problemov bolj upoštevati mlade stroko.vnjake. Hkrati pa so analizi očitali, da je premalo nakazala rešitve po- ložaja mladih, da ni ocenila njihove organiziranosti v ob- čini in da preveč govori o pravicah, premalo pa o dolž- nostih mladih. Po mnenju nekaterih so mladi sami kri- vi za to, da niso dovolj vklju- čeni v odločanje, sicer pa je njihova aktivnost večja v krajevnih skupnostih kot v združenem delu. Bistvenih novosti na seji komiteja k tem mnenjem razpravljalci niso dodali. Najbolj konkretna je bila po- buda. da bi izdelali dolgoroč- ni načrt kadrorvskih potreb v občini, ki pa tudi ni nova. Sicer pa je večina razprav- Ijalcev govorila o problemih pripravništva in zaposlova- nja strokovnjakov, na ostale probleme pa so pozabili. Ta- ko so le omenili, da je treba urediti prehrano učencev, niso pa govorili o stanovanj- skih problemih mladih, šti- pendijski politiki, o njihovi organiziranosti... Kot že ničkolikokrat so po- novno načeli razpravo o tem, kdo je in kdo ni kriv za uved- bo usmerjenega izobraževa- nja in naštevali njegove sla- bosti. Po mnenju nekaterih naj bi mlade na šolah naučili delati, drugi pa so dejali, da se ta odnos oblikuje od otro- ških let. V celotni družbi, po mnenju nekaterih, manjka pravilen odnos do dela in ak- tivnosti, ki tudi najbolj zag- nane potegne v morje po- prečnosti. Seja novosti in novih reši- tev torej ni prinesla, mladin- ci pa menijo, da je napredek v primerjavi s prejšnjimi leti že v tem, da so jih podprli pri nekaterih akcijah, na primer pri ustanavljanju kooperativ in da pri tem niso sami. Veli- ko pričakujejo tudi od pro- grama prestrukturiranja celjskega gospodarstva, ki mora pomeniti tudi ukinja- nje starih, neperspektivnih programov. S tem bo na vo- ljo več delovnih mest za mla- de strokovnjake, ki jih v se- danji proizvodnji niti ne zna- jo uporabiti. Veliko pa bodo morale narediti tudi osnovne organizacije mladine, ki lah- ko v svojih okoljih spremi- njajo stvari in postopoma prispevajo k spremembam v položaju mladih. T. CVIRN Priznanja ob Dnevu Civilne zaščite Ob Dnevu Civilne zaščite so prejšnji petek v obči- nah na našem območju pripravili krajše slovesnosti in podelili priznanja najbolj prizadevnim pripad- nikom. Osrednja slovesnost pa je bila v Ljubljani, kjer so podelili najvišja priznanja - plakete civilne zaščite. Z našega območja so jih prejeli občinski štab za civilno zaščito Šmarje pri Jelšah in Bojan Ušeničnik ter Občinski odbor Rdečega križa Titove Velenje. Na domala vseh slovesnostih so poudarili, da je postala civilna zaščita zelo pomemben del našega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite. Letos se je to pokazalo že ob katastrofi v Čer- nobilu, na našem območju pa tudi ob zadnjem neurju, ko je civilna zaščita takoj priskočila na pomoč najbolj ogroženim prebivalcem. S. Š. Raziskovanje prepuščeno naključju s podelitvijo nagrad in priznanj so se v četrtek kon čali Dnevi mladih raziskovalcev, s tem pa tudi letošnja akcija Mladi za napredek Celja. V štirih dneh so pred- stavili 60 različnih nalog, ki jih je izdelalo 220 učencev s 40 mentorji. Odziv raziskovalcev in mentorjev je v akciji, ki jo organizira občinska raziskovalna skupnost, vedno večji. Tako je letos sodelovalo že sedem osnov- nih šol, zadovoljni pa so tudi z odzivom delovnih orga nizacij, ki naloge večkrat tudi koristno uporabijo Kva- liteta nalog je iz leta v leto boljša, čeprav imajo omejen doseg. Kljub tako dobrim rezultatom pa organizatorji ne morejo biti povsem zadovoljni. Raziskovalna dejav- nost je namreč še vedno prepuščena dobri volji in zagnanosti posameznikov, ni pa postala sestavni del učnega procesa. Kljub temu so rezultati dobri, lahko pa bi bili še boljši, če bi bil odnos do te dejavnosti drugačen. Tako sedaj raziskovalna skupnost sprejme vse naloge, ki jih pošljejo raziskovalci, namesto da bi med množico izbirala najboljše. Zaradi takšnega odnosa imajo organizatorji tudi težave z obiskom pred- stavitev nalog, saj jih poslušajo le nekateri mentorji in učenci. Pedagogi tako zamujajo priložnost, da bi spoz- nali, kaj vse učenci ustvarijo izven rednega pouka in da bi znali to njihovo ustvarjalnost usmerjati in bolje izkoristiti. Zato organizatorji razmišljajo, da bi v pri- hodnje predstavitve nalog prevzele šole. Morda bi se s tem njihov odnos do akcije spremenil. TC Park brez ljudi je zgrešena naložba Začele so se priprave na novi samoprispevek v občini Šmarje pri Jelšah Aktivnosti za uvedbo tretjega samoprispevka, ki naj bi veljal v letih od 1987 do 1991, so se v občini Šmar- je pri Jelšah že pričele. Prejšnji teden se je sestala komisija za pripravo refe- rendumskih programov pri občinski konferenci SZDL, o novem samoprispevku pa so razpravljali tudi pred- sedniki krajevnih organiza- cij socialistične zveze na se- stanku v Šmarju. Ob splošni ugotovitvi, da je samoprispevek gibalo hi- trejšega razvoja v občini, je komisija podprla sprejeto razmerje med skupnim pro- gramom in sredstvi, s kateri- mi bodo razpolagale krajev- ne skupnosti. Za skupne raz- vojne naloge naj bi v občini uporabili le petino zbranega denarja. Gradili naj bi osnov- ne šole v Dobovcu, za posta- vitev UKV oddajnika za Ra- dio Šmarje pri Jelšah ter za nadaljnji razvoj Spominske- ga parka Trebče. Komisija je menila, da bi bilo smotrno v skupni program vnesti še razširitev prostoroy Veteri- narskega zavoda v Šmarju. Predsedniki krajevnih konferenc socialistične zve- ze so bili na sestanku enot- nega mnenja, da je uvedba novega samoprispevka nuj- nost, sicer si je težko pred- stavljati nadaljnji razvoj kra- jev. Strinjali so se tudi, da skupni, občinski program, mora biti, nekoliko se je za- taknilo edinole pri ocenjeva- nju vsebine programa. Neka- teri so bili namreč mnenja, da združevanje sredstev za nadaljnji razvoj Spominske- ga parka Trebče ni nujno po- trebno in da je financiranje le-tega drugače zagotovlje- no. Pri tem so imeli preveč v mislih le varovanje naravne in kulturne dediščine ter raz- voj turizma v okviru turistič- nih organizacij na tem ob- močju, manj pa demograf- ske značilnosti tega dela ob- čine. Obširna študija je namreč opozorila na najbolj zaskrb- ljujoče dejstvo, da se območ- je Spominskega parka Treb- če prazni, da ljudje odhajajo v družbenoekonomsko raz- vitejše dele občine in izven nje. Parku je torej treba vrn ti življenje, sicer so bila vs dosedanja vlaganja zastor Brez ljudi si tudi nadaljnje^ razvoja turizma in še česa.t mogoče zamišljati. Ob de stvu, da v približno polovi šmarskih krajevnih skupn stih še danes ne vedo, kaj n bi počeli s sredstvi novej samoprispevka, bi bilo zal koristneje usmerjati razn šljanja v pripravo krajevn programov. MARJELA AGRÍ Plače višje kot povprečje Prekoračlteljl bi morali uskladiti plače z dohodkom do konca septembra Celjski izvršni svet, ki je prejšnji teden obravnaval tudi analizo uresničevanja resolucijskih usmeritev pri razporejanju dohodka, je ugotovil, da je celjska obči- na v globalu uresničila re- solucijsko usmeritev, ki zahteva skladno rast sred- stev za osebne dohodke in skupne porabe z rastjo do- hodka. Ob tem pa je celjsko združeno delo ustvarilo manj akumulacije, ki je bila v prvem trimesečju za ne- kaj več kot odstotek manjša kot v enakem obdobju lani. Povprečni mesečni osebni dohodek je v celjski občini prvič po dolgih letih prehitel republiško povprečje, tako v gospodarstvu kot v družbe- nih dejavnostih. Slednje so v tem obdobju višale osebne dohodke celo hitreje kot go- spodarstvo. Med 35 celjskimi delovni- mi organizacijami, ki so v pr- vem trimesečju povečevale sredstva za osebne dohodke' in skupno porabo hitreje od rasti dohodka, jih je deset, ki bodo morale po sklepu izvrš- nega sveta, uskladiti osebne dohodke z rastjo dohodka do konca septembra. (Libela, Aero, Lesno industrijski kombinat Savinja, Mesno predelovalna industrija, Cestno podjetje. Komunala, Surovina, Kmetijska zadru- ga, Finomehanika in Fo- tolik). Posebna delovna skupina, ki je odločala, kdo od preko- račiteljev bo moral uskladiti plače z dohodkom, je skuša- la pri svojem delu upoštevati objektivne vzroke za preko- račitve. Tako se je, na pri- mer, odločila, da tistim de- lovnim organizacijam, kjer im^o za več kot deset od- stotkov nižje plače kot je povprečje v njihovi panogi, osebnih dohodkov ne bo tre- ba znižati. Prej omenjenih deset ko- lektivov mora do konca juni- ja pripraviti program ukre- pov in z njimi seznani izvršni svet. Ukrepe morajo vključi- ti tudi v že obstoječe sanacij- ske programe. Med negospodarskimi de- lovnimi organizacijami je največji prekoračitelj Sred- nja družboslovna šola, kjer znaša povprečni osebni do- hodek 116.614 din, medtem ko znaša povprečna plača v njihovi dejavnosti 88.579 din. Zanje tako veljajo enaki ukrepi kot za omenjene go- spodarske delovne organiza- cije. VILI EINSPIELER Mladi se usposabijajo za obrambne naioge V učnem centru Lokrovec seje 16. junija začelo osemnajstdnevno usposabljanje mladincev iz celjske občine, ki se niso odločili za nadaljnje šolanje. Letošrgega usposabljanja seje udeležilo 60 šestnajstletnikov (od tega 21 mladink). V učnem programu paje približno 140 ur predavanj, od tega več kot polovico praktičnega dela, ko se mladinci spoznavajo s pehotnim orožjem, taktiko in podobno. Usposabljai^e vodyo rezervne starešine iz Celja, ki ocenjujejo, da so vsi, ki so na usposabljanju, zelo prizadevni. V taboru v Lokrovcu so organizirali tudi mladinsko organizacijo, poleg tega pa ost^a tudi dovolj časa za športno-rekreativne in kulturno-zabavne dejavnosti. V tem okviru so pripravili predavanja o ćilkoholizmu in narkomaniji ter odnosih med spoloma, mladi pa urejajo tudi stenčas, izdali so bilten. Že od začetka zavzeto pripravljajo kulturni program; čez dva dni, to je v soboto popoldne ob petih se bodo namreč z njim predstavih staršem, ki so jih povabili v tabor. S. Š., Foto: EDI MASNEC Borci potrebujejo vedno več pomoči Jutri zaseda mozirska skupščina v mozirski občini živi 1200 borcev, 165 med njimi je takšnih, ki so lani glede na socialno in zdravstveno stanje potrebovali družbe- no pomoč v obliki prizna- valnine. To hkrati pomeni, da je takšno obliko družbe- ne pomoči prejelo enajst borcev več kot leto poprej. Vedno več pa je borcev, ki včasih zaidejo v težak social- ni polož^. Tega je mogoče izboljšati z občasnimi ali en- kratnimi priznavalninami in drugimi oblikami socialne pomoči, pa tudi s skrbniški- mi ukrepi v okviru skupno- sti socialnega skrbstva in skupnosti socialnega var- stva. Komisija za varstvo borcev in invalidov je lani namenila krajevnim organi- zacijam ZZB NOV za pode- ljevanje enkratnih priznaval- nin 900 tisoč dinarjev. Tudi v mozirski občini uveljavljajo borci NOV zdravstveno varstvo v di- spanzeiju za borce. Lani so sistematsko pregledali 263 borcev. Borci, ki imajo priz- nano dvojno štetje, pa imajo seveda pravico še do zdrav- niškega klimatskega zdrav- ljenja. Konzilij za odobrava- nje klimatskega zdravljenja je v mozirski občini odobril 56 zdravljenj v naravnih zdraviliščih, za kar so name- nili skoraj štiri milijone di- narjev iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti. Po- leg tega imajo borci po ob- činskem odloku o priznaval- ninah pravico do denarne pomoči za zdravljenje in okrevanje. Denar za to na- menjajo iz občinskega prora- čuna, v ta namen pa so lani prispevali dva milijona 2 tisoč dinarjev. O stanju in problemati varstva invalidov in bore NOV bodo med drugim i vorili tudi na jutrišnjem ; sedanju zborov mozirske ( činske skupščine, na ka rem naj bi delegati sprej tudi osnutka odloka o p( stanovanjskih razmerjih o zaposlovanju delavcev področju obrti. JANEZ VEDEN Brez ustreznih prostorov šentjurski mladinci bodo jutri sestali na v( no-programski konfere Govorili bodo o poloi mlađih v občini, za kat ga ugotavljajo, da jih s; ne pesti brezposelnost, pa imajo večkrat sti vanjske probleme. Na konferenci bodo g( rili tudi o organiziran mladih in njihovem vklj vanju v delo samouprav organov. Veliko težav pr lu različnih komisij ir predvsem zaradi pomar nja ustreznih prostorov prav so letos uspeli ustar ti center klubov OZN z rovno in ekološko skup Pred časom so začeli d tudi mladi kulturniki, \ šanje pa je, kako dolge bodo brez prostorov, konferenci bodo izvolili novo vodstvo. Za preds« ka so predlagali Sta Stojana, za sekretarja p neza Kukoviča. gfi. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Letni načrti morajo postati zalionitost ^ÊmшшÊШШÊШÊÊШШÊÊШÊÊШШшшÊШ^шшшшÊШÊШШШшшÊÊÊÊÊШШШÊШШÊÊШШÊШШШÊШШШÊШШÊШШШшшÊÊШÊm Stane Seničar o posloifodenju in posiovodnili aelavcilt na 13. liongresu ZKJ Vsaj tako dolg:o, kot o učinko- vitosti delegatskega sistema, jflvorimo tudi o položaju in ilogi poslovodnih organa. O [em je govora v Kritični analizi jelovanja političnega sistema, , jasnejiii razmejitvi med jpravljalsko in poslovodno ■iinkcijo, zaostritvi odgovomo- in razširitvi pooblastil po- ■lovodnih organov bo na 13. jongresu Zveze komunistov Ju- goslavije, ki je je začel včeraj v jeogradu, spregovoril tudi Sta- je Seničar, predsednik kolek- tivnega poslovodnega organa îlatarne Celje in delegat celj- jkih komunistov. - Poslovodni kadri z ustrez- jiDi strokovnim znanjem, ki bi jkrati popolno obvladali vizijo lamoupravnega političnega si- itema, naj bi bili hrbtenica ju- goslovanskega gospodarskega ústema... Seničar: »Sedaj smo priča na- iprotnemu ravnanju, razen red- lih izjem, ko poslovodne struk- ure vidijo predvsem podjetni- jke interese, ki so večkrat pove- ¡ani z ozkimi socialno-politični- ni interesi družbenopolitičnih ikupnosti. Nemalokrat iščejo uknje v zakonih in predpisih ter jritiskćgo na zvezne in republi- !ke organe, da bi za vsako ceno jbdržali svojo proizvodnjo ali jresničili načrtovane naložbe. V poslovnih odločitvah prevladuje pragmatizem in filozofija, kako preživeti od danes na jutri. S polno odgovornostjo trdim, daje iakšno ravnanje eden poglavito lih vzrokov za krizno stanje v lašem gospodarstvu in da v veli- b meri povzroča administrativ- le ukrepe na vseh ravneh.« - Za takšno ravnanje pogo- to najdemo opravičila, češ da re za objektivne in sistemske Etave... Seničar: »Res je, da zvezna lada in družbenopolitične orga- izacije pogosto ne obvladujejo celoti in dovolj kakovostno vojih nalog, vendar poslovodni elavci ob tem obilno koristijo astali prazni prostor za trenut- B podjetniške interese. Kot čla- i Zveze komunistov in poslo- odni delavci premalo koristimo ripravljenost delavcev, delav- lúh svetov in delegatskih upščin, da bi resnično odpra- li slabosti v ekonomskem in Jlitičnem sistemu in oblikovali kšne sistemske in razvojne re- ive, ki bi ustvarile stabilnost in kakovosten razvoj jugoslovan- skega gospodarstva.« - Sodimo med države, ki so investirale največji delež druž- benega proizvoda in hkrati do- segle najnižji učinek na enoto investicij. Največji vpliv na na- ložbe imajo poslovodni de- lavci? Seničar: *Občudovali ^mo in deMi družbena priznanja tistim poslovodnim kadrom, ki so z ro- ko v roki s političnimi struktura- mi najemali čimvečja posojila doma in v tujini, ki so porabili veliko družbenih sredstev za na- ložbe. Nismo pa imeli in na ža- lost nimamo meril, s katerimi bi lahko uspešnost poslovodnih kadrov ocenjevali glede na to, koliko smo na vložen dinar ustvarili nove vrednosti.« - Poslovodni delavci bi mo- rali biti eden ključnih nosilcev pri usklajevanju interesov te- meljnih nosilcev načrtovanja z dogovorjeno družbenoekonom- sko strategijo. Kaj velja storiti, da bi lahko poslovodni delavci to svojo funkcijo tudi oprav- ljali? Seničar: »Poslovodni delavci, ki dobro poznajo tržne razmere, bi morali poznati tudi širše druž- bene opredelitve razvoja. Poslo- vodenje pa mora biti čvrsto vgrajeno v sistem družbenoeko- nomskih odnosov, ki temelji na samupravljanju inje lahko le ka- kovostna izvršna oblast razvitih samoupravnih odnosov. Vendar poslovodenje, ki je vpeto v svet in dovolj svobodno v organizira- nju proizvodnje, upravljanju in pri sprejemanju razvojnih odlo- čitev. Danes kopiramo in meša- mo različne sisteme poslovode- nja v svetu in smo v stikih s sve- tom skorig vedno v podrejenem položaju. Postopoma moramo izoblikovati lasten stU in vsebi- no poslovodenja, ki izvira iz te- meljev naše družbenoekonom- ske ureditve in mora biti visoko profesionalno.« - Za kar potrebujemo več znanja, zlasti za učinkovitejše vođenje v organizacijah združe- nega dela, ki naj bi uravnavale ključne materialne odnose in razvojna vprašanja... Seničar: *Upravljalski proces mora v vseh organizacijah zdru- ženega dela zagotoviti radikalne spremembe. Iz dosedanjega pro- izvodno usmerjenega procesa moramo preiti v tržno, poslovno usmeijen proces, znotraj katere- ga bodo dobili večjo veljavo lju- dje, ki so zaposleni v razvoju, tr- ženju, informatiki. V Jugoslaviji moramo oblikovati nekaj izobra- ževalnih oblik za visoko profesi- onalno usposabljanje poslovod- nih delavcev. Najboljše in per- spektivne moramo redno poši- ljati na usposabljanje v inozem- stvo. Bolj intenzivno se moramo povezovati z znanjem in znan- stvenimi institucijami v svetu. Zlasti bi morali biti bolj odprti do lastnih kadrov, ki delajo v inozemstvu. Za ilustracijo пцј povem, da deluje na tujih uni- verzah in znanstvenih instituci- jah približno 600 slovenskih znanstvenikov, ki imajo velik strokovni ugled. Ustvariti mora- mo pogoje za njihovo vračanje. Ne zato, ker ne zaupamo v last- no znanje in doma delujoče znanstvenike, temveč da bogati- mo in hitreje razvijamo laštno znanje. Nadalje imamo v jugo- slaviji 800 tisoč ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Će hočemo po bližnjici osvojiti sodobne tehno- loške in poslovno-tržne procese, mora biti naša ključna naložba oživitev njihovega znanja ...« - Med upravljalsko in poslo- vodno funkcijo je včasih prava zmeda. Ker se delavski svet uk- varja tudi s povsem izvedbeni- mi vprašanji tekočega poslova- nja, je vprašanje, pri katerih odločitvah je lahko poslovodni organ sploh samostojen? Seničar: »Direktorji in vodilni delavci тогадо dobiti praktično in formalno pravico, da bodo sa- mi izbirali svoje sodelavce in da bodo le-ti osebno odgovorni njim, vsi skupaj pa organom sa- moupravljanja in organom druž- benopolitičnih skupnosti, od ob čine do federacije. Ob tem mora- mo dosledno uveljaviti načelo, da bodo poslovodni delavci vsa- ko leto polagali praktični obra- čun lastne učinkovitosti oz. re- zultatov pred organi kolektivov in družbenopolitičnih skupnosti, ne pa da se zadovoljujemo s tako ali drugače prirejenimi letnimi bilancami poslovanja. Če hoče- mo zaostriti odgovornost, mora- mo razmejiti in natančneje opre- deliti upravljalsko in poslovod- no funkcijo. Na osnovi dobro pripravljenih srednjeročnih in dolgoročnih načrtov moramo v kolektivih po samoupravni poti sprejeti tudi letni plan, vendar ko je le-ta sprejet, morajo biti za njegovo izvedbo zadolženi po- slovodni delavci. Letni načrt mora postati zakon, naloga de- lavskih svetov pa je, da kontroli- rao uresničevanje sprejetih na- log in da prek delegatskega si- stema zagotavljajo potrebne po- goje za uresničevanje sprejetih ciljev. V nasprotnem primeru bomo še naprej samo govorili o zaostrovanju odgovornosti, ker se lahko poslovodni delavci v vsakem trenutku zgovaijajo na sklepe delavskih svetov.« - Domala na vseh ključnih položajih v naái družbi so ko- munisti, ki sicer govorijo o potrebnih spremembah, ven- dar jih nenehno odlagajo. Kaj pričakujete od kongresa? Seničar: »Komunisti se mo- ramo osredotočiti na пекгу osrednjih vprašanj, ostale pa moramo zaenkrat zavestno opustiti. Forsirati moramo proizvodnjo, ki ima dolgoroč- no zlasti na tujem tržišču per- spektivo. Obvladati moramo inflacijo in sicer s tržno politi- ko cen in z odločno kreditno- monetarno politiko. Po selek- tivni peti moramo radikalno zmanjšati vse vrste porabe. Ne smemo več prist^ati na krat- koročne rešitve iz trenutnih za- gat. Zaostriti moramo nadzor nad izvajanjem ukrepov in od- nos do rezultatov dela, pri če- mer moramo pokazati kdo v Jugoslaviji ukrepov ne spoštu- je, kar ne bi smelo biti pretež- ko, saj je na najodgovornejših položajih le nekjy deset tisoč in ne dv^set milijonov Jugo- slovanov. Će se bomo na kon- gresu to tudi dogovorili in se tega dosledno držali, bomo na- redih pomemben korak na- prej.« VILI EINSPIELER Vojaki gradijo cesto na Jezercah Vojaki iz celjske enote inženircev tudi letos poma- gajo graditi številne komunalne objekte, eno največ- jih delovišč pa je v Jezercah, kjer gradijo tri kilome- tre dolg odsek ceste. Gre za Jezerske klance, odsek regionalne ceste proti Planini, ki še ni moderniziran. Inženirci bodo novo traso ceste speljali po zahtevnem terenu v dolini, nato pa v hrib skopali usek, ki bo globok tudi do 16 metrov. Da gre res za obsežno delo, pove podatek, da bodo morali skopati približno 80.000 kubičnih metrov zemlje. Kljub slabemu vremenu inženirci te dni vseeno delajo, saj so si za letos zastavili zahteven načrt dela. Tako marsikdo delajo tudi popoldne, kljub temu pa so našli še dovolj časa, da so v Hruševcu postavili ponton- ski most čez Kozarico, namesto starega, ki ga je odne- sla narasla voda. Sicer pa tako vojaki kot krajani poudaijajo, da zelo dobro sodelujejo, inženirci pa obljubljeno, da bodo prišli delat v te manj razvite kraje na Kozjanskem. S. Š. Zmaga oii prazniicu Krajani Rečice priprawijeni na prireditve ob praznil(u Lašiiega Ob občinskem prazniku bodo krajani Rečice pri La- škem praznovali številne delovne zmage. Odprli bodo o^ßck ceste Goloub-Krašek v dolžini 1600 metrov, po- stavili so tri avtobusna po- stajališča, obnovili sindi- kalni dom v Hudi Jami, ure- dili nekaj športnih površin, zaključili prvo fazo razširi- tve telefonskega omrežja v Spodnji Rečici in trasirali potek napeljave za nekaj te- lefonskih številk v Zgornji Rečici. V nekaj mesecih so v tej krajevni skupnosti opravili prioritetne naloge iz razvoj- nega načrta do leta 1990. Sklep občinske skupščine je bil namreč, da ima krajev- na skupnost, ki organizira osrednje prireditve ob ob- činskem prazniku prednost pri uresničevanju glavnih nalog iz razvojnega plana krajevne skupnosti, da bi ta- ko lahko ta praznik obeležila tudi z delovnimi zmagami. Ker pa sredstva iz rednih vi- rov ne bi zadoščala, so svoj delež v materialu in denaiju prispevale delovne organiza- cije s področja rečiške doline in krajani s prostovoljnim delom. Na deloviščih v Reči- ci je delalo v povprečju od 50 do 60 krajanov, še več pa jih je bilo ob sobotah in nede- ljah. Tako so močno počenih investicije, katerih predra- čunska vrednost je bila izra- čunana na 60 do 70 milijonov din. Opravljeno prostovoljno delo in prispevki združenega dela in krajanov (ti so na pri- mer sami daU 200 drogov za telefonsko napeljavo) je vrednost investicij podvo- jila. Prav vsega, kar so hoteli, ne bodo mogli narediti, ker je denarja zmanjkalo, na pri- mer, za ureditev razsvetljave v Spodnji Rečici, od trgovi- ne v Debru do Tima Laško in pri sindikalnem domu. Upa- jo pa, da bodo to lahko na- pravili do konca srednjeroč- nega obdobja, ko jih čakata še dve pomembni investiciji. Asfaltirali naj bi še del maka- damske ceste Rečica-Shvno proti Šmohoiju in pripravili površine, ki so s prostorski- mi načrti občine določene za zazidalne površine v tej kra- jevni skupnosti. »Vsega tega ne bi mogli napraviti, če se ne bi vsi tako družno lotili dela,« pravi Mi- ro Gozdnikar, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Naši krajani so že veliko- krat sodelovali s prostovolj- nim delom, toda nikoli še ni- smo na'pravili v tako krat- kem času tako vehko. Rezul- tati so spodbuda za naprej.« VIOLETA V. EIN SPIELER )dl(lanjaio zaposlitev Biave ob likvidaciH HPH s široko družbeno akcijo katero so bili ob izvršnem ^etu in družbenopolitičnih ^Sanizacijah Titovega Ve- nja vključeni še direktorji ' kadrovske službe velenj- (ega združenega dela, so v I itovem Velenju že našli za- I >slitev za večino delavcev ; ^vidiranega podjetja za e idrogradnje, gradnjo pro- i «tnih objektov in horti- »Ituro (HPH). i Likvidacija HPH bo s L ju- 3 em tudi pravno veljavna, v (»djetju pa bo od zaključe- J iga postopka Ukvidacije ; talo še približno deset de- i^cev. Na listi skupnosti za zaposlovanje je od 145 delav- cev, ki so jim od februarja naprej iskali novo zaposli- tev, ostalo še 45 delavcev, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek. Vsem tem so že ponudili novo zaposlitev, ne- katerim tudi po štiri, ki pa so jih ti, po večini nekvalificira- ni delavci, odklonili. Večina teh delavcev je odšla domov, v sosednje republike, kjer so čisto zadovoljni z zajamče- nim osebnim dohodkom in kjeiL kljub dobrim možno- stim zaposlitve v Gorenju in ostaUh delovnih organizaci- jah ne razmišljajo o ponovni zaposlitvi. R. P. rečanje invalidov na Boču % šestega tradicionalnega srečanja invalidov iz osmih slo- }i tiskih občin se je v soboto na Boču udeležilo okoli štiri e > invalidov. 1 ^^opoldne so se pomerili v standardnih rekreativno-šport- ' disciphnah, kot so kegljanje, košarka, potiskanje krogle, [ado in streljanje z zračno puško, popoldne pa so podelili 1'ajne za najboljše rezultate v posameznih disciplinah ter i( Znanja za sodelovanje. Sledilo je tovariško srečanje, ki i ^o leto prehitro mine. Glavni organizator srečanja na a ^u je bilo društvo invalidov, eno najaktivnejših v šmarski tini. M. A. Še štiri iota za špansice socialiste Vsaj dva sta razloga za skorajda ne- navadno pozornost, s katero je jav- nost spremljala tudi tokratne (22. ju- nija) španske parlamentarne volitve. Še pred desetletjem je bila Španija diktatura in 'še pred nekaj več kot tremi leti je lahko svetovna javnost na televizijskih zaslonih spremljala prizor, ki se zdi dandanes celo malce komičen, ki pa je bil v tistih trenut- kih malodane usoden: prizor, ko je podpolkovnik Tejero z revolverjem v rokah vdrl v poslansko zbornico in skušal po tej poti sprožiti državni udar. Volitve v Španiji so zatorej še vedno tudi priložnost za preverjanje opravljenega dela, ko gre za utrjeva- nje ustanov demokratičnega parla- mentarnega sistema kot nasprotja diktature. Mimo tega pa je bila Špa- nija še pred desetimi leti prav zaradi svoje frankistične zavezanosti dežela, ki je bila usmerjena k avtarkiji, k samozadostnosti in k zapiranju vase. Prav zato pa so volitve tudi prilož- nost za preverjanje, do kakšne mere se /e Španija spustila v proces med- narodne integracije in kako se loteva tega dela. Ko gre za vprašanje samih ustanov demokratične politične ureditve, sta predvolilni boj in dogodki, ki so ga spremljali, jasneje kot doslej pokaza- li, da so poglavitni protagonisti špan- ske politike pripravljeni upoštevati novo špansko ustavo in pravila igre, ki jih nalaga. Zdi se, da je prišlo do hudega in morda celo usodnega raz- slojevanja na obeh skrajnostih, ki se hočeta še nadalje postavljati po robu novi demokratični ureditvi: med itankističnimi krogi, ki se še skrivajo predvsem v španskih oboroženih si- lah, in med baskovskimi separatisti, ki delujejo v celicah tako imenovane vojaške ETA. Kar zadeva prve, je prav atentat na enega od takšnih skrajnežev v uniformi generala Yne- ^strillasa manj kot teden dni pred vo- litvami pokazal, da so v oboroženih ' Piše Marian Sedmaií silah še vedno jedra frankistične no-, stalgije, da pa so ta jedra dobro izoli- rana in da je večji del vojaške vod- stvene strukture pripravljen sprejeti nova pravila igre, po katerih so za politiko zadolžene stranke in parla- mentarni sistem, oboroženim silam pa je naložena obramba. Kar zadeva »vojaško* ETA, pa sta uveljavljanje ustave, ki daje španskim pokrajinam obsežno a vtonomijo, po drugi plati pa sodelovanje s Francijo pri preganja- nju baskovskega terorizma močno skrčila manevrski prostor za delova- nje te vrste. V tako zavarovanih ustavnih okvi- rih pa se je tudi na teb volitvah soci- alistična PSOE uveljavila kot abso- lutno najmočnejša politična sila. Za- radi politike stabilizacije - kar pome- ni zategovanje pasu - na eni strani in skromnih socialnih reformah na dru- gi je PSOE izgubila nekaj tistega vo- lilnega potenciala, ki ji jena volitvah leta 1982 omogočil tako izjemno zma- go (202 sedeža od 350 v poslanski zbor- nici; tokrat 184), vendar pa slej ko prej ohranja v parlamentu takšno za- stopstvo, kiji zagotavlja sestavo eno- barvne vlade, vlade torej, ki ji ne bo treba sklepati kompromisov z idejno ali taktično drugače usmerjenimi po- litičnimi silami. Volitve so nadalje pokazale, da je na strankarskem pri- zorišču prostora za več kot dve veliki stranki, čeprav je tudi poslej kot dru- ga največja stranka v parlamentu ostala konservativna ljudska koali- cija. Vendar pa se je kot tretji naj- močnejši politik v parlamentu zdaj pojavil nekdanji premier Adolfo Su- arez s svojim sredinskim Demokra- tičnim in socialnim centrom, hkrati pa so se začele vzpenjati tudi politič- ne »delnice* komunistične levice, ki ji bo s tem bržkone močno olajšana pot k ponovni enotnosti. Takšen re- zultat nedeljskih volitev pa tudi po- meni, da bo Španija nadaljevala že začeto temeljito preseganje tiste osa- mitve, ki si jo je naložila s fran- kizmom. 4. STRAN - NOVI TEDNIK ш 26. JUNIJ 1986 Dobri obeti za lašlio gospodarstvo v laški občini se nadalju- ejo ugodna gospodarska gi- no- vega deviznega zakona od- padle oblike izvoza, ki so na- stale kot sad sodelovanja več organizacij združenega dela. Prej je več organizacij zdru- ženega dela našlo skupno ra- čunico pri izvozu.« - Verjetno tudi vi občuti- te posledice tega, da tečaj dinarja ne sledi inflaciji? »To je seveda še bolj ne- varna stvar kot tista, ki sem jo uvodoma omenil. Zaradi tega bo izvoz dolgoročno ogrožen. К^ to pomeni za Jugoslavijo, ni treba posebej poudarjati. Povrhu vsega na- ša država zelo počasi plačuje račune naših delovnih orga- nizacij na tujem. Smo pred tem, da bo naša proizvodnja tudi za izvoz ogrožena, ker bomo ostali brez rezervnih delov.« - Prenekateri izvozniki so v preteklosti pomemben del svojega dohodka ustvarjali s prodajo deviz. Ali tudi v Elkroju občutite izpad takšne oblike do- hodka? »Mi ne, ker smo vse devi- ze, ki smo jih imeli na voljo, izkoristili bodisi za našo mo- dernizacijo ali pa za združe- vanje v reproverigi. Obstoja pa druga bojazen. Kaj Isihko se zgodi, da bo brez potreb- nih deviz osala primarna in- dustrija, to pa se nam zna še kako otepati.« Tudi v Elkroju torej ugo- tavljajo, da se izvažati danda- nes ne izplača več. Žalostno je, da to ugotavljajo v organi- zaciji, ki se lahko po storilno- sti, kakovosti izdelkov in kreacijah, ki tekoče sledijo n^novejšim modnim giba- njem na tujem, primerja z vsemi sodobnimi tovrstnimi konfekcijami v svetu. Lahko bi celo rekli, da je tudi Elkroj primer tovarne, ki bi lahko služila za vzgled, zaradi moči ukrepov administracije pa izgublja na vseh področjih. Kdo bo kriv, če v tem zdra- vem kolektivu že čez kakš- nega pol leta ne bo mogoče kupiti niti n^osnovnejših delov za normalni potek pro- izvodnje? Nekaj sto članski kolektiv prizadevnih delavk in vsi tisti, ki so si vedno pri- zadevali za čim boljše gospo- darjenje, pa tudi čim večji iz- voz, prav gotovo ne! JANEZ VEDENIK Ob starib še novi izgubarji Izgube celjskih delovnih organizacij se večajo Najbolj zaskrbljujoče je, da so se letos prejšnjim iz- gubarjem pridružili novi in da se je obseg izgub v celj- ski občini, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ob- čutno povečal, je ugotovil celjski izvršni svet sredi prejšnjega tedna, ko je oce- njeval izvajanje sanacij- skih programov lanskih iz- gubarjev. Sicer pa je večina kolekti- vov, ki je lani poslovala z iz- gubo, predložila sanacijske programe do predpisanega roka in ponekod že žanjejo prve rezultate ukrepov za iz- boljšanje poslovanja. Dodatnih ukrepov ni pred- ložila štorska železarna, kjer sanacijo izvajajo po že prej sprejetih sanacijskih progra- mih, hotel Evropa, kjer so s sanacijo končali in Steklar, ki zaradi kadrovskih težav ni uspel pripraviti posebnega programa ukrepov. Na osno- vi ocene sanacijskih progra- mov je izvršni svet ugotovil, da so izboljšali poslovanje v tozdu Elektroplavž štorske železarne, Emovem tozdu Posoda, Aerovem tozdu Tr- ženje, Kmetijski zadrugi, Av- totehniki. Hotelu Evropa, Opremi in Steklarju, ki so v prvem tromesečju poslovah brez izgube. Sanacijski ukrepi še niso dali pravih rezultatov v toz- du Livarna strojne htine štorske železarne, Toprovem tozdu Športna konfekcija, Izletnikovem tozdu Potniški promet, Emovem tozdu Kot- li in Mlekarni Arja vas, kjer imajo še vedno izgubo, s tem, daje bila izguba iz teko- čega poslovanja pri Mlekar- ni, Emu in Topru v prvem letošnjem trimesečju nižja kot lani ob koncu leta. Pri Izletniku se ob tem zavzema- jo za uvedbo mesečnih kart oz. za organiziran prevoz na delo in iz dela, ker ne vedo, kako naj sicer vzdržujejo pri- bližno tretjino nedonosnih linij. V Topru pa se zavzema- jo za višje plače, ker potrebu- jejo za uspešno izvedbo sa- nacijskega programa več strokovnih kadrov, ki jih za- radi slabih plač ne morejo zaposliti. Na novo oziroma ponovno se uvrščajo med zgubarje z večjimi zneski delovne orga- nizacije lesne predelave, elektrodistribucije, črne me- talurgije, gradbeništva, živil- ske industrije, železniškega prometa in komunale, pri če- mer pa gre v glavnem, po oceni izvršnega sveta, za si- stemske probleme in cenov- na neskladja. Je pa poslova- nje v teh kolektivih tesno po- vezano s sezonskimi vplivi, zato bo mogoče njihovo iz- gubo oceniti bolj celovito še- le ob polletju ali devetme- sečju. VILI EINSPIELER Režijci za stroji v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema iz Titovega Veleiya so že ne- kajkrat vsi člani kolektiva priskočili na pomoč proiz- vodnji, ko se je zaradi izred- nih naročil kupcev ponudi- la priložnost za povečanje dohodka. Zaradi velikega povpraše- vanja na domačem in tujem trgu so junijski načrt proiz- vodnje povečali za 20 odstot- kov in sprejeli vrsto ukrepov za njegovo uresničenje. Poleg redne proizvodnje za domači trg morajo na- mreč junija izdelati še 800 novih tipov strešnih oken, ki so namenjena kupcem iz Ita- lije in ZRN. Ker gre za tre- nutne potrebe, zaposlovanje novih kadrov ne pride v po- štev, zato so se organi samo- upravljanja in družbeno po- litične organizacije odločile, da bo vsak član tega kolekti- va, ki ni zaposlen v nepo- sredni proizvodnji, opravil dva delovna dneva pred- vsem pri izdelovanju streš- nih elementov. Pomoč de- lavcev iz strokovnih služb v neposredni proizvodnji je to- liko bolj dragocena tudi zato, ker si bodo s sedanjim izvoz- nim poslom v tej delovni or- ganizaciji odprli tudi možno- sti za izvoz v druge dežele konvertibilnega trga. Zdal zahtevnejši izdeiici Radeškl Metalies se uspešno preusmerja v radeškem Metallesu, kjer so bili v začetku lan- skega leta zaradi organiza- cijskih težav, delovne ne- discipline in slabega nagra- jevanja v nezavidljivem po- ložaju, se stvari le obračajo na bolje. Poglavitno pri tem je spoznanje, da lokacija to- varne, ki ima 70 zaposlenih, ni primerna za izdelavo tež- kih jeklenih konstrukcij. Te, v preteklosti osnovne proizvodnje sicer niso pov- sem opustili, saj je za tak ko- rak potrebno več časa, so pa v letu dni, kar je vodstvo to- varne prevzel Jože Ržek, že preobUkovali dobršen del proizvodnje. Najprej so inve- stirah v tehnologijo (to bo še naprej prednostna naloga) ter pričeh s proizvodnjo manjših in zahtevnejših iz- delkov, v katerih je manj ma- teriala in več znanja. V pove- zavi z Iskro, za katero izdelu- jejo ohišja za optične aparate (grafoskopi ipd.) so se uspeš- no poizkusili tudi v izvozu na ameriško in zahodno- evropsko tržišče. Dosti sistematiziranih de- lovnih mest, predvsem ti- stih, za katera se predvideva visoka in višja strokovna usposobljenost kovinske usmeritve, je še nezasede- nih, zato bi radi s štipendira- njem pridobili v svoj ko tiv več mladih. Ob pom kanju strokovnih kadro^ zato povezujejo z zagret in ljubljansko fakulteto, : ženiringom Smelta, delr trboveljskim IBT in ljubi skim SCT, kot majhen lektiv, v katerem proizvi tudi stavbno mizarsko p štvo pa uspešno sodeli tudi z Lesnino. Vse to d; povezavi z malce boljše lovno discipUno in tudi šim nagrajevanjem up; da bo v kraju, kjer ima t cijo papirništvo, tudi k( sko predelovalna indui dobila svoje mesto. gfi. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Praznik občine Laško - spored prireditev Sobota, 28. junij ob 19. uri - koncert godalnega kvinteta Filharmonije Ljubljana. Nedelja, 29. junij, ob 9. uri - finale turniija v malem nogometu za pokal »2. julij« na športnem igrišču v Hudi jami. Torek, 1. julij, ob 18. uri - otvoritev asfaltiranega dela ceste Golub-Krašek v Zgornji Rečici. Ob 19. uri - koncert pihalnega orkestra Radeških Papirničaijev, sodelujejo maržoretke in bobnarske skupine v Sindi- kalnem domu v Hudi jami. Nato bo zabava s plesom. Igral bo ansambel Jožeta Rusa. Sreda, 2. julij ob 17. uri - slovesna seja zborov občinske skupščine v Sindikalnem domu v Hudi jami v Rečici. Ob 18. uri kulturna prireditev v počastitev občinskega praznika v Sindikalnem domu v Hudi jami. Nastopajo: KUD Rečica in moški pevski zbor TIM Laško. Ob 18.30 uri bo prikaz napada na rudnik Huda jama. Sodelujejo enote teritorialne obrambe. Nato bo tovariško srečanje v Sindikalnem domu v Hudi jami. Četrtek, 3. julij, ob 14. uri - proslava ob Dnevu rudaijev pri Sindikalnem domu v Hudi jami. Petek, 4. julij ob 11. uri - proslava ob Dnevu borca na Brunku. Sobota, 5. julij, ob 18. uri - otvoritev doma strelcev v Mali Brezi ob 20-letnici ustanovitve društva. Kostrivničani so praznovali Brez novega samoprispevka ne bo šlo Krajevni praznik v Ko- strivnici so v nedeljo zdru- žili s tradicionalnim sreča- njem aktivistov in kurirjev bivšega okraja Rogatec. Do- poldne so se srečali v vasi Brezje pri Podplatu. Sreča- nje je organiziralo združe- nje borcev NOV Kostrivni- ca oziroma odbor aktiva bočkib partizanov, organi- zacija krajevnega praznika pa je bila v rokah kostrivni- ških mladincev. V pretežno kmetijski kra- jevni skupnosti Kostrivnica posvečajo izgradnji in poso- dobitvam cest največ pozor- nosti. Malo denarja, ki ga imajo na voljo, znajo dobro oplemenititi z udarniškim delom in dodatnim zbira- njem sredstev. Čez mesec dni bodo položih asfalt v Spodnji Kostrivnici v dolžini enega kilometra, pripravlja- jo pa se že na asfaltacijo ce- ste v Kamni gorici. V nasled- njih letih bodo posodobili še cesti v Čači vasi in v zaselku Podturn. Lani so asfaltirali del ceste v Podplatu, po- pravljali mostove, urejali krajevno pokopahšče, uniče- ne ceste po neurjih in posta- vili dve avtobusni postajališ- či. Lani so odkrili spomin- sko ploščo v Čači vasi na Petkovi domačiji. Letos pa bodo obnovili še spominska obeležja v Podplatu. Jeseni nameravajo popraviti staro šolo, kjer je sedež krajevne skupnosti ter dokončno ure- diti pokopališče. Potem bo- do prišla na vrsto še ostala avtobusna postajališča in težko pričakovani telefoni. Potreb in nalog je veliko in le s sprejetjem novega samo- prispevka v šmarski občini, jih bodo lahko uresničili, si- cer bodo vsi plani splavali po vodi. Na proslavi krajevnega praznika, ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki ob- čine in njenih družbenopoli- tičnih organizacij ter nekda- nji bočki partizani, so podeli- li krajevna priznanja OF in priznanja krajevne skupno- sti. Bronaste značke OF so prejeli osnovna šola Oton Kovačič Kostrivnica, Elèi Strniša, Vinko Strašek, To- ne Tadina in Simon Hrup, priznanja krajevne skupno- sti pa Jože Bobek, Frido Plevnik, Tone Jagodič, Ma- rija Bah in Danica Tadina. Program krajevnega prazni- ka so s kulturnim progra- mom popestrili učenci os- novne šole Kostrivnica in kostrivniški moški pevski zbor. M. AGREŽ Razstava glasil v Domu kulture v Šmar- ju bodo danes odprli raz- stavo glasil združenega de- la trinajstih slovenskih in hrvaških občin, ki sodelu- jejo v tradicionalnih Sreča- njih bratstva in prijatelj- stva. Nosilka letošnjih jubi- lejnih 25. Srečanj je občina Smaije pri Jelšah. Po otvo- ritvi razstave bo razgovor o problematiki obveščanja v združenem delu. M. A. Cestarji ob prazniku Celjski cestarji, pravza- prav cestarji Cestnega po- djetja Celje iz vse regije, se bodo v soboto, osemindvaj- setega junija, ob Dnevu ce- starjev, srečali na Gričku. Podelili bodo priznanja ne- katerim sodelavcem, se po- merili v poučnem kvizu, na- to pa bodo srečanje nadalje- vali v nekoliko lahkotnej- šem razpoloženju. Manjši del cestarjev bo istega dne odšel v Ljubljano, kjer se bodo pomerili s ce- starji iz ostalih cestnih po- djetjih Slovenije v cestar- skih veščinah in nekaterih športnih panogah, nato pa bodo prisostvovali slavnost- ni akademiji ob svojem praz- niku. Srečanje na Gričku, ki ga sindikalna organizacija celj- skih cestarjev letos organizi- ra že drugič, ni zgolj zabav- nega značaja, saj se na njem srečajo delavci, ki sicer živi- jo in delajo med Rinko in Sotlo, med Trojanami in Slo- enskimi Konjicami, in pri svojem delu nimajo kaj dosti priložnosti, da bi se srečevali in bolje spoznali. Zato bo omenjena sobota namenjena prav izmenjavi izkušenj in grajenju zavesti o pripadno- sti družbeno tako pomemb- nemu delu kakršno je delo na cestah. Na Gričku bodo priznanja prejeli delavci, ki so že deset ali dvajset let zve- sti cestariji. Srečanje je orga- nizirano na dela prost dan, o aktualnih dogajanjih in raz- merah v Cestnem podjetju Celje pa bo spregovoril pred- sednik delavskega sveta de- lovne organizacije. v Ljubljani, kjer se bodo poleg športnikov, delavcev slovenskih cestnih podjetij, srečali tudi člani zveze bor- cev, bodo na svečani akade- miji prejeli priznanja tudi delavci, ki so že trideset let zaposleni v cestariji, iz celj- skega podjetja pa bosta priz- nanji za posebne zasluge v cestni službi prejela Tilka Ci- merman in Ivan Čerenak. BRANE PIANO Prebold živi s praznikom mWo se preureditve ob žalskem občinskem prazniku v počastitev praznika ob- line Žalec, ki ga letos praz- nujejo v Preboldu, se je že ivrstilo nekaj kulturnih in iportnih prireditev, še več pa jih bo v naslednjih dneh. ^ soboto bodo člani pre- boldske lovske družine na Goljavi odprli obnovljeni lovski dom, ki so ga zgradili predvsem z lastnimi sred- itvi, prostovoljnim delom, na pomoč pa so priskočile tudi organizacije združene- ga dela ter zasebni obrtniki t Prebolda in drugih kra- ÍV žalske občine. . V nedeljo bo v Preboldu ;oncert pevskih zborov, v ;ulturnem programu pa bo- lo sodelovali tudi mladi iz rtca. Prijetno bo srečanje s ireboldskim rojakom, pes- ikom Ervinom Fritzem, ki 0 v sredo zvečer v Prebol- u. Praznovanju občinskega raznika se bo pridružila tu- 1 Gradnja iz Latkove vasi, i bo namenu predala halo a proizvodnjo etažnih dim- ikov in kaminov. Na Golja- i se bodo srečah borci iz vse bčine, tekstilna tovarna tebold pa bo na kopališču rip ra vila modno revijo za izono 1986/87. v soboto, 5. julija si bodo lahko obisko- valci ogledali proizvodni proces v tekstilni tovarni, namenu bodo predah plava- joči jez na Bolski v Kaplji vasi ter odprh obnovljeni dom Svobode. Precej prireditev bo tudi v drugih krajih občine Žalec, v Grižah se bodo zbrali ru- darji, v Gotovljah bo turnir v preskakovanju ovir, na Vranskem bo 12. julija festi- val vedno lepih melodij, pro- slavili pa bodo tudi Dan ga- silca Občinske gasilske zveze. Zaključek praznovanja praznika občine Žalec bo v nedeljo, 6. julija, ko bo v Pre- boldu slavnostna seja zborov občinske skupščine, na kate- ri bodo podehli tudi prizna- nja občine Žalec. JANEZ VEDENIK Ekološka problematika ni lepotna napaka y Laškem so pripravili odmevno razpravo o stanju voda v občini Naš cilj mora biti, da vode na našem območju očistimo tako, da bodo ob koncu stolet- ja v drugem kakovostnem ra- zredu. Takšna je zaključna misel javne razprave o stai^u voda v laški občini, ki je bila prejšnji teden. Na pobudo ri- biških družin jo je organizira- la OK SZDL Laško. Ne samo dobra udeležba, tu- di sama razprava je pokazala, da seje že marsikaj spremenilo v načinu razmišljanja o ekolo- ških problemih tudi v laški ob- čini. Javna razprava ni bila za- poznela (čeprav so dokumenti že sprejeti), ker operativno lah- ko nova spoznanja vnesejo v plane naknadno. Predstavnika radeške in la- ške ribiške družine sta pričela razpravo s celo vrsto (poraz- nih) podatkov o stanju voda in vodnem življu na območju obeh lovišč. Temeljna ugotovi- tev je, da se zadnje dve leti sta- nje slabša. Po mnenju inženir- ke Katarine Joštove iz Nivoja so vzroki za to v sušnih letih. Premalo je padavin, vode so nizke, koncentracija škodljivih snovi pa večja. Tako tudi lažje razumemo, zakaj so vode bolj onesnažene, kljub očitnim naporom delov- nih organizacij, da zmanjšajo škodljive odplake. Največji onesnaževalec v Laškem je Pi- vovarna. Peter Košak je udele- žence razprave seznanil s pri- zadevanji Pivovarne, da zmanjša svoje (biološke) od- plake. Ves pivski kvas sedal sušijo in ga prodajo kot dodat- ni proizvod, lužine s posebnim postopkom nevtralizirajo, pre- den jih spustijo v Savinjo. Po vsej tovarni imajo nameščene lovilce za kisline, olja in druge škodljive snovi, ki se očistijo preko skupnega kolektorja. V naslednjih letih naj bi zgradili tudi čistilno napravo. Problem je tudi klavnica kmetijske zadruge Laško. Tam načrtujejo postavitev naprave, s katero bi zajeli vso kri in jo dali v predelavo. V Rudniku že dve leti skupaj z Nivojem išče- jo rešitve, da bi zmanjšali koli- čino prahu, ki gre v vodo. Za čistilno napravo pa bi morali odšteti 80 milijonov dinaijev. Denar je problem vseh ones- naževalcev. V razpravi pa so si bili edini, da so za zmanjševa- nje odplak najprej odgovorni onesnaževalci sami in je zato bolje, da že danes začnejo raz- mišljati o tem, kako in kje do- biti sredstva, kot pa da čakajo, da se stanje poslabša, investi- cija pa bo vse dražja. Enako odgovorno naj bi pristopili k reševanju voda znotraj občine in končno na medobčinski rav- ni, pri čemer podpirajo idejo o načrtnem in znanstvenem pri- stopu do reševanja te proble- matike, kot je to na primer ekološka bilanca Celja. Sode- lovanje na medobčinski ravni pa je korak dalje tudi do zah- tev, ki bi jih skupno lažje uve- ljavili do repubhke. VIOLETA V. EINSPIELER Enodnevni zaslužek, vplačan od 30. 5. do 12. 6. OBČINA CEUE Formator PS Celje , 30.418 Višj e j a vno tožilstvoCelje 15.104 Višjejavno tožilstvo Celje 7.849 Zavod za požarno reš. in teh. si. Celje 99.036 Carinarnica Celje 216.682 Flis Maks, plastika, orodjarna, Arclin 75 20.359 Nega Celje 90.040 Era Celje 6.600 Skupčina občine СеЏе 25.663 Služba družbenega knjig. podr. Celje 922.513 Zavarovalna skupnost Triglav OS Celje 819.890 SDK odd. za obdelavo nalogov plač. prometa 31.000 Celjske lekćirne Celje, naknadno za 2. osebi 6.874 Utež Celje 81.571 Temeljno sodišče Celje 326.537 Temeljno sodišče Celje 318.882 Delovna skupnost LE Splošne banke Celje 2.196.551 Obutev Celje 226.998 Kreator Celje 11.982 OBČINA ŽALEC DEM TOZD Elektroprenos Podlog 172.565 AERO TOZD Kemija Šemj^ter 1.964.567 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarna Žalec 259.276 Združ. borcev NOV. Obč. odbor Žalec 4.503.000 OBČINA VELENJE VEKOS TOZD Komunalna oskrba T. Velenje 419.782 OBČINA LAŠKO Konfekcija Kora Radeče _478.212 SKUPAJ VPLAČANO DO 12/6-1986 17.378.084 6. STRAN - NOVI TEDNIK mai ЕШЈ m алшшЕ 26. JUNIJ 1988 Čestitke ob stotem jubileju LßubenskI gasilci bodo v nedeljo razwill prapor v nedeljo, 29. junija, bodo Ijubenski gasilci svečeno proslavili 100-letnico gasil- stva na Ljubnem. Ob tako pomembni obletnici so do- mači gasilci pripravili bo- gat program, ki se ga bodo udeležili tudi gostje z repu- bliške gasilske zveze, sosed- njih občinskih gasilskih zvez, kakor tudi gasilci iz ZRN. Program se bo pričel ob 10. uri s slavnostno sejo ga- silskega društva, ki bo v pro- svetnem domu in na kateri bodo podelili priznanja za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Pripraivli so tudi kul- turni program. Ob 11.30 bo- do sprejeli gasilska društva. ob 12. uri pa se bo pričela slavnostna povorka na prizo- riščni prostor v Vrbju. V po- vorki bodo sodelovali štirje ešaloni s štiristotimi gasilci. Pol ure kasneje bodo krstili nov avtomobil, razvili pra- por za konec pa bodo prika- zali vajo. Gasilsko društvo Ljubno je bilo ustanovljeno 26. juni- ja 1886, 15. oktobra istega le- ta pa so sprejeli Službeni red prostovoljne požarne straže, ki je ohranjen v izvirniku. Zelo pomembni in še danes ohranjeni dokumenti so tudi blagajniška poročila o grad- nji prvega gasilskega doma v letih 1887 in 1888. Iz zadnje- ga leta prejšnjega stoletja pa je prva ohranjena slika. V letih, ko je bil zgrajen prvi gasilski dom, so nabavi- li tudi najnujnešo opremo in orodje. To še posebej velja za veliko ročno brizgalno, ki so jo dobih 9. oktobra 1987. Že takoj ob ustanovitvi so kraja- ni Ljubnega darovali prve prispevke za gradnjo gasil- skega doma, kakor tudi opreme. Ob tako pomembnem ju- bileju, kot je 100-letnica, so člani Gasilskega društva Ljubno izdah brošuro, v ka- teri so v besedi in sliki prika- zali dejavnost od začetkov do danes. RAJKO PINTAR Praznile v Andražu s celotedenskim praz- novanjem bodo v KS An- draž počatili svoj kra- jevni praznik. Tako so v nedeljo hodili po poteh ob spominskih obeležjih, v ponedeljek so imeli nogometni turnir, včeraj tekmovanja v ori- jentaciji, danes se bodo pomerili v streljanju z zračno puško posamezno in ekipno med zaselki, ju- tri bo šahovski turnir, v soboto družabni večer ob tabornem ognju, v nede- ljo pa bodo s slavnostno sejo skupščine KS in po- delitvijo priznanj ter šalji- vim športnim tekmova- njem praznovanie zakliu- čili. T. T. Halo, halo, Jernej! Pred dnevi so v Jerneju nad Ločami prvič zazvonili telefoni. To je bil svojevr- sten dogodek za krajane te manj razvite krajevne skupnosti v konjiški občini. Prizadevanja za napeljavo telefonov so se začela pred osmimi leti. Naprej je šlo po polževo. Tudi mnogi krajani so nejeverno zmajevali z ra- meni, češ, saj ne bomo zmo- gli. Pa so! Akcije so se lotili kar sami. Začeli so zbirati naročnike, zd^ jih je 20, kopati jarke, prispevah so 300 drogov, 130 tisoč dinarjev in vsak h^- manj po 70 prostovoljnih de- lovnih ur. Petetejevci so bili samo nadzorniki. Krajani Jerneja pa so zelo hvaležni tudi delovnim organizaci- jam, ki so jim priskočile na pomoč. Tako jim je Konus prispeval 2 milijona dinar- jev, Kostroj 500 tisoč m Unj. or 250 tisoč dinarjev. CelotUj naložba je veljala 20 milijo, nov dinarjev, ocenjujejo Jerneju, kjer so si s telefon odprli okno v svet. Še do nç, davnega so bili z dolino po. vezani samo preko post^ milice z UKV oddajnikom, ki so ga uporabljah le , skrajni stiski. In ker imajo » krajevni skupnosti povrhu vsega še izredno slabe cest« jih je telefon v resnici priblj! žal napredku. Vendar Jernej čani po te akciji ne bodo prekrižali ro^ Čimprej bi radi posodobi ceste, zlasti potez Loče-Krii ni vrh in Laže, zgradili bode tudi novo trgovino in šolo. Sc se odločih in to zapisah tui' v srednjeročni načrt, ki g; hočejo uresničiti. MATEJA PODJEl Na servisu bo dovolj dela Zanimanje dijakov in študentov za delo preko iStudeot skega servisa v Celju je v teh dneh vedno večje. Vendar p • bodo večino naročil delovnih organizacij dobili šele naslednjih dneh. Po dosedanjih izkušnjah in dogovorih ocenjujejo, da bi dela dovolj za vse zaslužka željne. Dogovore pa so že sklenii s Ferralitom, Juteksom, Slovinom, Hmezadom in celjskim Mlekarnami, ki bodo učence in dijake potrebovale celotni počitnice. Najnižja urna postavka za delo preko Študent skega servisa znaša od 1. junija 450 dinarjev, kar pa î nekaterim delovnim organizacijam zdi preveč in s servisoi ne sklepajo dogovorov. V najslabšem položaju so tis učenci, ki morajo opraviti v delovni organizaciji redn prakso, te pa jim dela ne nagradijo ustrezno. Deset odstotkov od plačila študentovega dela dobi г svoje posredovanje Študentski servis, ki del tega denaij nameni za delo mladinske organizacije. To pomeni, da s denar \Tača v mladinske vrste. Т( Harmonikarji v Šmarju v nedeljo, 29. 6. ob 15. uri se bodo v dvorani Kulturnes doma v Šmarju pri Jelšah pomerili harmonikarji na izbii nem tekmovanju za Zlato harmoniko. Radio Šmarje let prvič organizira to izbirno tekmovanje za širše območ Kozjanskega. Zanimanje za to prireditev je precejšnje. Za to izbin tekmovanje se lahko prijavijo tudi tisti, ki so zamudili te movanje v Laškem. To bo zadnje izbirno tekmovanje i celjskem območju. V soboto, 5. julija pa bo izbirno tekmov nje še v Moravskih toplicah. To tekmovanje bo organizir Radio Murska Sobota. Tudi pretekla nedelja je bila vsa v znamenju Zlate harm nike. Organizirani sta bili namreč dve izbirni tekmovanji Novem mestu in Slovenj Gradcu. Na obeh izbirnih tekm vanjih je nastopilo preko 50 harmonikarjev. V italijanske Saurisu pa je bilo tretje mednarodno tekmovanje harmoJi karjev z diatonično harmoniko. Tudi to je bilo v znameni Ljubečne. Mlademu Marjanu Lipovšku so namreč podel naslov virtuoza na diatonični harmoniki. To je po zma Mira Klinca in osvojitvi naslova virtuoza Jožeta Bohori največji uspeh harmonikarjev iz našega območja. y Cesta v Novake in Polže Krajevna skupnost Strmec bo te dni praznovala s\ krajevni praznik z velikimi delovnimi uspehi. Pripravili številne prireditve. 28. junija ob 15. uri bodo otvorili posfc RK v Strmcu, ob 16. uri istega dne bo že tradicional srečanje starejših krajanov, v dvorani Strmec. 3. 7. ob 18. bo otvoritev ceste v Novake, ob 20. uri pa otvoritev cest Polže, kjer so pred kratkim položili asfalt. 4. julija ob 8. bo proslava pri spomeniku padlih borcev v Strmcu, ob uri otvoritev mostu v Socki (objekt iz referendumske programa). Za zaključek krajevnega praznika bodo gas: gasilskega društva Strmec pripravili veliko gasilsko tekr vanje s prijetnim zaključkom ob igranju ansambla Lojz Slaka. Mozirski četrtošolci v šoli v naravi 24t0 Jih bo odšlo v Makarsko Tudi letos bo 240 četrtošol- cev iz mozirske občine odšlo v šolo v naravi v Makarsko. V ta kraj odhajajo že vrsto let, saj organizacija šole v naravi v taboru Počitniške zveze ni predraga, klima je v tem delu Jadrana junija ugodna pa tu- di lokacija tabora je za otroke stare 11 let zelo primerna. Za teden dni bivanja v Ma- karski in prevoz bi morali otro- ci letos odšteti 12 do 13 tisoč din. Vendar sta, kot vsako leto, tudi letos na pomoč priskočili občinska izobraževalna in te- lesnokulturna skupnost, ki bo- sta prispevali 5000 din na otro- ka. Otrokom iz socialno ogro- ženih dužin pa bo dodatno po- magala še skupnost socialnega skrbstva, ki bo otrokom pokri- la še preostali del stroškov šole v naravi. Tako so zmanjšane socialne razlike in se bodo šole v naravi udeležili vsi četrtošol- ci iz mozirske občine. Pred leti, ko je bil gmotni položaj šol, samoupravnih in- teresnih skupnosti in tudi star- šev ugodnejši, so bile na podo- ben način financirane in ogani- zirane tudi zimske šole v nara- vi. Te so sed^ le v obliki smu- čarskih teč^ev, ki so seveda mnogo cenejši kot pa bivanje v hotelih ali planinskih domo- vih. Tako lahko interesne skupnosti, ki to obliko vzgoje in izobraževanja sofinancirajo, vsa razpoložljiva sredstva na- menijo za letno šolo v naravi. Taka rešitev se zdi sprejemlji- va, saj je možnosti za smučanje v mozirski občini dovolj, za plavanje jih pa ni. V občini ni nobenega bazena, najbližji je v Titovem Velenju. Seveda pa v šoli v naravi ne gre zgolj za učenje plavanja ali smučanja, ampak so tu zelo pomembni ostali vzgojni smotri, kot so na- vajanje na samostojnost, pove- zanost s kolektivom in drugi. Dejstvo je, da kar lepo števi- lo otrok iz mozirske občine še- le v šoli v naravi prvič vidi morje in tudi zaradi tega bi morala sedarya oblika organi- ziranja šole v naravi obstajati tudi v naslednjih letih. » RAJKO PINTAR Ribiški car bo Ribiška družina Celje pri- pravlja osrednje družabno in tekmovalno srečanje članstva - RIBIŠKI CAR - v nedeljo 29. junija na polotoku Brezova, na Šmartinskem jezeru. Kot je znano je prireditev, zaradi slabega vremena že dva- krat odpadla, zato upamo da bo v tretje šlo kot je treba. I. J. Letos samoprispevek Letušanl rabijo vrtec In telefone v krajevni skupnosti Le- tuš so prejšnji teden praz- novali krajevni praznik v spomin na 12. junij leta 1942, ko je v partizane odšla večja skupina Letušanov. Po že ustaljeni navadi so tudi tukaj polagali račune za nazaj in kovali načrte za bo- dočnost. Vse to je na kratko strnil v svojem poročilu na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti Janko Jager in med drugim dejal: »Če se ozremo po prehojeni poti, vidimo, da Letuš živi, da znamo svoje probleme sa- mi reševati. Tako smo rešili problem pitne vode, vsa go- spodinstva v naši krajevni skupnosti jo imajo. Razširili smo javno razsvetljavo, po- stavili lično avtobusno po- stajališče pri Hrašanu, uredi- li okolico Letuša in nabrežje Savinje, naša društva so de- lovna. Pred nami so nove na- loge, med njimi najpomemb- nejši razvoj telefonije in otroški vrtec. Če se hočemo vključiti v telefonsko omrež- je, moramo prispevati za na- kup nove telefonske centrale v Šmartnem ob Paki. Zato in za vrtec bomo letos izpeljali akcijo za kr^evni samopri- spevek. Pri tem spet računa- mo na podporo sokrajanov in upamo, da se nismo ura- čunali.« Na seji so podelili prizna- nja OF, ki so jih prejeli To- maž Dobrnik, Mihelca Ter- žan, Jože Bizjak in Franc Go- lob. Posebno priznanje kra- jevne skupnosti pa je prejel Franc Škruba (na shki ob prejemu priznanja). V času praznovanja so pripravili več drugih prireditev. TONE TAVČAR Jožica Čuka Ko bi ji bilo lahko še lažje in še lepše, je odšla. Zadnje, kar je imela še opraviti, je bil pritisk na gumb nove avtomatske polnilne linije na dan otvoritve nove naložbe, potem pa je šla v pokoj. Petintrideset let dela v Polnilnici Zdravilišča v Rogaški Slatini je v nje- nem življenju vtkanih kot prtiček z neštetimi vzorč- ki, vozlji, zankami. Skupßj s svojimi sode- laci seje veselila nove de- lovne zmage, vmes pa predla spomine na dol- gih, ali pa kratkih petin- trideset delovnih let. Od nje sem izvedela, da je »služila« sedmim uprav- nikom in stregla stekleni- cam ob šestih polnilnih li- nijah, vključno z zadnjo, najmodernejšo. Daje bilo na začetku zaposlenih le petdeset delavcev, ki so vse to, kar danes delajo stroji, počenjali ročno in da se tistih časov ne da primeijati z današnjim, se je na hitro sprehodila skozi čas. Ko seni malo bolj drezala vanjo, je sme- je in z roso na očeh nizala utrinke. »Na začetku je bilo hudo, pogoji dela sla- bi, voda, vlaga, gumbasti škornji in predpasnik. V eni izmeni smo takrat, na začetku petdesetih let, s steklenicami mineralne vode napolnile okoh dve sto zabojev, na roke smo polnile, lepile etikete, za- maški so bih takrat iz plu- te, prale smo na roke, s solno kislino. Tako težko smo si kupile цај1опке, pa so v trenutku šle, kisli- na je razjedla tudi obleko. Se pa še tako dobro spo- minjam, da je bila moja prva plača en tisoč tri sto dinarjev.. Da sta vsak začetek in konec po svoje težka, se je zamislila ob dejstvu, da naslednji dan ne bo prišla na delo, da je sedaj upo- kojenka. »Na srečo sem bhzu tovarne doma in ta- ko bom kdaj pa kdaj sko- čila pogledat, kako se imajo. Pa domače piškote jim bom prinesla, spomi- njala pa se bom le lepih stvari. Penzije, kolikor je pač bo, bo zame dovolj. Trideset let se že ukvar- jam z ročnimi deli, zdaj bo pa časa za to moje ve- selje še več. In s svojimi vrtnicami bom. Roza vrt- nice so najlepše...« Škarje, s katerimi je pre- rezala trak ob otvoritvi nove naložbe, je odnesla domov. Za spomin. MARJELA AGREŽ Otroci iz Ariifa na Smarskem v okviru tradicionalne izmenjave osnovnošolskih otrok, bo v torek, 1. julija prispelo v Šmarje trideset šolarjev iz pobra- tene občine Arilje v SR Srbiji. Deset dni bodo počitniko v ali pri svojih vrstnikih na Šmarskem. Pri občinski konferenci SZDL Šmarje pri Jelšah so pripravili tudi skupni program bivarya mladih iz Arilja, ki obsega obisk Steklarne in Korsa v Rogaški Slatini ter ogled Kumrovca, Trebč in Donačke gore. Sredstva za skupni program so zagotovile šmarske samou- pravne interesne skupnosti. V občini ocenjujejo, da je vsako- letna izmeryava otrok iz Arilja in Šmarja ena nćOboIjših oblik v okviru bratskih stikov med obema občinama. M.A. Srečanje vrtičkarlev v T. Veleniu Vsako leto ob kresu, ko se dan obesi, imajo vrtičkarji Slove- nije svoj dan, ki ga bodo letos proslavili v Titovem Velenju. V Titovem Veler^u se bodo zbrali to soboto dopoldan, ob 9. uri pri vratarju na starem jašku. V družbi veleryskih vrtičkarjev si bodo ogledali ureditev i\jihovih vrtov, ter se pogovorili o n^ po- membnejših vrtičkarskih problemih, si izmeiyali izkušnje ter se dogovorili o načinu enotnejšega sodelovnja. Popoldan bodo preživeli v Topolšici in Dobmi z ogledom raznih zanimivosti ter корагцет v termalnem bazenu. Vabljeni vsi vrtičkarji! Center za mladinski turizem Celje sporoča, da imajo še nekaj prostih terminov za letovanje v MakarsI in sicer od 1. 7.-11. 7. ( 10. 7.-20. 7. in od 15. 8. ( 25. 8. 1986. Na voljo pa so tudi sedei dnevni penzioni po sezc in sicer od 24. avgus dalje. Letujte po ugodnih cena gfi. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 7 Okolje ne prenaša nasilja onesnaževanja odmevna iavna tribuna o eltologiji v velenjski občini »Slovenija nima ne mo- line niti družbene pravice, la na račun njenega razvoja ,ostane Šaleška dolina (in ■e nekatere druge) ekonom- ■jia provinca naše republi- ke, zato bo treba plačati re- dno ceno energije in tudi stroške, ki so povezani z •azžvepljevanjem žveplove- ra dioksida,« je na javni tri- buni v Titovem Velenju, ob ¡aključku široko zastavlje- ne razprave o varstvu oko- ja, dejal Dušan Plut iz Zve- ¡e društev za varstvo okolja Slovenije in tako kot mnogi pred njim požel buren jplavz. Šaleška dolina je jamreč v tem času eno naj- ¡)olj onesnaženih in ogrože- nih področij Slovenije, kjer ;o potrebni hitri in učinko- viti ukrepi. Prizadeto je praktično vse: jemlja, voda, zrak, vegetaci- la, po osupljivih podatkih, ki lih je ob koncu zelo dobro organizirano in štiri ure tra- jajoče javne tribune poveda- la doktorica Blanka Druško- nč, pa lahko s precejšnjo go- tovostjo pričakujemo, da se bodo pojavile genetske mot- nje tudi pri prebivalcih. Ob lanskoletnih ožigih gozdov v Šaleški dolini je namreč in- stitut za biologijo ljubljan- ske univerze opravil prelimi- narne raziskave genetskih obolenj smreke. Premog bodo intenzivno kopali do leta 2033, takrat. Db koncu odkopavanja, pa bo prizadetih 1130 ha povr- iin. Nastala bodo štiri Dgrezninska jezera skupne »vršine 418 ha. Ugreznil IZ. porušil se bo še del Ga- lerk, del Pesja, celotne Pre- oge, severni del mesta Šo- tanja, Metleče in del To- »olšice. Preseliti bo potreb- 10 2150 prebivalcev. Pretr- ;ane bodo glavne komuni- [acijske poti. Raziskavo so opravili na edmih lokacijah Šaleške oline ter prišli do zastrašu- )čih podatkov. Na vseh me- tih so ugotovili od tri do semkrat večjo poškodova- ost dednih snovi genetske- a nmateriala, kot je normal- 0 stanje v Sloveniji. Podob- 0 je le še stanje v nekaterih redelih Pohoija, v povpreč- 1 manjše poškodbe genet- iih mest pa so tudi v Meži- 11 dolini, ki sojo med celot- im potekom javne tribune neli za primer skrajne ones- ^ ažene in praktično mrtve ; oline. ¡ Podatki so, kot rečeno, igotovljeni pri smreki, ven- , ar, genetski material je ena- i Î sestave pri rastlinah, živa- j Ип ljudeh. Ker je zaključe- I i in potrjena tudi raziskava karcinogenem delovanju 'eplovega dioksida na orga- ' ^em, je stanje, ki kliče po kojšnjih ukrepih, tohko ^Ij zaskrbljujoče. ozdovl umirajo že pred tribuno, katere ilicatelj je bila OK SZDL ^lenje, so kmetje na razpra- ih v krajevnih konferencah zvezi s prej orrienjenimi , 'otovitvami strokovnjakov 'ozarjali na jalovost živah, ' predčasno rast nekaterih >iltur, na pogine čebel itn. j je narava ustvarjala tiso- -tja, lahko torej uniči le a generacija, vendar ah 9 ta za 30 ali nekaj več let pbnega življenja pravico ičiti okolje naslednjim ge- i^cijam? ^asno je, da dolgoročno 'hiranje strategije razvoja ^ iine Velenje ni bilo celovi- jZastavljeno, kar se kaže v -|olju, v katerem so pred- vsem očitne katastrofalne posledice osnovne gospo- darske dejavnosti - energeti- ke, panoge posebnega druž- benega pomena. V Šaleški dolini smo tako priča kata- strofalni poškodbi približno osemdesetih odstotkov goz- dov in prekomerno onesna- ženem ozračju, ugreznjenem zemljišču na eksploatacij- skem področju, biološko mr- tvemu velenjskemu jezeru, onesnaženim vodotokom, predvsem Paki, ki je mrtva reka, razvrednotenem bival- nem okolju in še uničenem okolju zaradi kamnolomov in peskolomov. Zaradi odko- pavanja premoga se je že do sedaj moralo preseliti več sto prebivalcev, saj so že poruše- ne stare Škale, del Prelog, del Pesja, Družmiije in del Šoštanja. Ugreznjenih je pre- ko 500 ha površin. Nastala so jezera, ki se razprostirajo na 124 ha. Do leta 2010 se bodo nada- ljevala obsežna odkopava- nja. Nad jamo Velenje bo po- rušenih 233 ha, nad jamo Šo- štanj, kjer se bo pričelo eks- ploatiranje po letu 1990 pa nadaljnjih 311 ha. Javno tribuno je na pred- log izvršnega sveta pripra- vila OK SZDL Velenje, kjer bodo danes skupno z občin- skim svetom zveze sindika- tov Velenje oblikovali sta- lišča na osnovi pobud in predlogov z javne tribune. Sicer pa so odmevno raz- pravo pred polno dvorano Glasbene šole dopolnili z dvema ekološkima filmova in diapozitivi, pred javno tribuno pa so pripravili ekološko stojnico ter raz- stavo ekoloških fotografij foto kino kluba Zrno iz Ti- tovega Velenja. Velenjski mladinci so pred javno tri- buno organizirali pohod proti onesnaženju. Premog pa je treba spre- meniti v električno in sekun- darno toplotno energijo kar sedaj pomeni še 100 tisoč ton na leto v ozračje emitiranega žveplovega dioksida. 24 mili- jonov litrov dnevno pepelne brozge v velenjsko jezero in 4 tisoč ton pepela, ki letno kljub čistilnim napravam uide skozi dimnike. Razsipno z energijo Takšen je torej davek, ki ga terja naša energetika. Vprašanje, najpomembnejše v tem času in ki so ga načeli mnogi na javni tribuni je, ah res racionalno rabimo našo energijo, če jo na enoto pro- izvoda porabimo dva do dva in pol krat več kot razvite industrije. So rekordi rudar- jev, njihov trud in delo ob sobotah in nedeljah res pra- vilno ovrednoteni in ali ie Precej vprašanj sodelujo- čih na tribuni in tudi radij- skih poslušalcev, ki so spremljali prenos iz Glasbe- ne šole, je bilo namenjeno tudi temu, ali informacije o predvidenem odlagališču jedrskih odpadkov v Ve- lenjskem grabnu, na meji med velenjsko in slovenje- graško občino, držijo. Ob- javljene so bile v časopisu Galaksija, na javni tribuni pa ni bilo nikogar, ki bi jih potrdil. premog izkoriščen res raci- onalno? Rekh bi, da ne in da dvakrat grešimo. Prvič v ne- smotrni rabi energije, ki jo imamo po mnenju nekaterih dovolj, drugič pa, da na ra- čun takšne porabe še kata- strofalno onesnažujemo oko- lje. To slednje je skoraj že zločin. Na tribuni so si bih enotni, daje treba slovensko javnost informirati, kakšna je cena in davek takšnega pridobi- vanja energije, ter da bo tre- ba ponovno razmisliti ali smo republiško energetsko bilanco zapisali pravilno, kar je potrdila tudi podpredsed- nica RK SZDL Slovenije, Božena Ostrovršnik. V Šo- štanju je potrebna čistilna naprava, katere gradnja bi podražila ceno elektrike za 5 din po kilovatu. Ali smo se pripravljeni temu odreči? Morali bi se, kajti ukrepati je potrebno hitro, po mnenju nekaterih celo z začasnim zmanjšanjem obratovanja TE. Res, daje potrebno izde- lati še natančno analizo sta- nja, ekološko bilanco in ka- taster onesnaževalcev, ven- dar tega gozdovi ne bodo ča- kali, kajti ti umirajo naprej. RADO PANTELIČ Pred pričetkom javne tribune je občinska konferenca ZSMS Velenje pripravila pohod proti onesnaževanju okolja, ki so se ga ob mladih udeležili tudi redki starejši občani Titovega Velenja. Na mladih pač svet stoji, takšen, kot ga sprejemajo od starsev v dar. Ga bodo tile v Šaleški dolini naprej gradili na pepelu! Savinjska, moja dolina ^ Po vzoru reklamne akcije za lepote naše dežele, so se tudi Žalčani odločih za svoje geslo Savinjska, moja dolina. Namesto lipovega lista pa so vstavili hmeljevega in kobulo hmelja, ki je simbol Savinjske. Poleg priponk, nalepk, kuli- jev in kap je Stane Jakše odtisnil tudi že 500 majic, za katere je med Savinjčani zelo veliko zanimanja, med Celjani pa tudi nekaj škodoželja. Morda tudi zato, ker bodo spominki šh v promet na največji turistični prireditvi na našem območju Žalski noči, na Celjsko noč pa bo veijetno treba čakati še lep čas. EDI MASNEC Delovna zmaga za jubilej v Zrečah so odprli prizidek domu LT V Zrečah so v soboto z de- lovno zmago počastili 35 let obstoja in dela Ljudske teh- nike in s tem hkrati počasti- li tudi 40-letnico ustanovi- tve Ljudske tehnike Jugo- slavije. V kraju so ob tej pri- ložnosti odprli prizidek me- hanične delavnice k domu Ljudske tehnike in razstavo izdelkov prizadevnih in in- ventivnih 180 članov. Zdaj bodo imeli zares do- bre pogoje za delo, saj so k obstoječim 80 kvadratnim metrom prostora priključili še dodatnih toliko. Prizidek je zrasel v manj kot letu dni in dobfžen del sredstev, več kot dva milijona dinarjev, je ob pomoči delovnih organi- zacij v občini, predvsem pa Uniorja in Cometa, prispeva- lo društvo samo. Izkazaü so se tudi številni zasebniki, med njimi še posebno Anton Petelinek, ki je v materialu in denarju prispeval 80. tisoč dinarjev. Po treh desetletjih in pol lahko govorimo o velikem razcvetu dejavnosti in novih načrtih. Mladi kolesarji opravljajo izpite, več kot 40 učencev bo v organizaciji LT in šole naredilo izpit za kole- Zvezo organizacij za teh- nično kulturo v konjiški ob- čini sestavljajo: društvo Ljudske tehnike Zreče, Av- to moto društvo. Združenje šoferjev in avtomehanikov. Foto kino društvo. Društvo radioamaterjev in Letalsko društvo. Skupaj je aktivnih okoli 1500 članov. sa na motorni pogon, LT ima moderno foto temnico, mo- delarski krožek, vse možno- sti za dobro delo radioama- terjev. Ali kakor je na slovesnosti ob odprtju prizidka med drugim dejal predsednik Ljudske tehnike Zreče Bo- gomil Vogelsang: »Prizidek je rezultat uspešnega sodelo- vanja društva s krajem in de- lovnimi organizacijami. Zato in zavoljo lastne prizadevno- sti nam zaradi pomanjkanja denarja nikoh ni bilo potreb- no krčiti postavljenih nalog.« »Raven tehnične kulture v neki družbi je pogoj za pre- hod v inovacijsko družbo«, je dejal slavnostni govornik, predsednik Zveze organiza- cij za tehnično kulturo v ob- čini Slovenske Konjice, Franc Sevšek. Konferenca LT Zveze or- ganizacij za tehnično kultu- ro Jugoslavije je podelila: srebrno plaketo Boris Ki- drič Lubanu Krančanu, bro- nasto plaketo Francu Sevšku. Zveza organizacij za teh- nično kulturo Slovenije je plaketo s priznanjem pode- lila Ivanu Umniku, pismeno priznanje pa Ulriku Stepče- viču. Ob 40-letnici Ljudske teh- nike Jugoslavije so prizna- nja prejeli tudi delovna or- ganizacija Unior, društvo LT Zreče, Združevanje šo- ferjev in avtomehanikov Slovenske Konjice, Foto ki- no klub. Radio klub. Avto moto društvo Slovenske Konjice in številni posa- mezniki. Delovne usmeritve bo tre- ba bolj približati združene- mu delu, zlasti v strokovnem smislu - popularizaciji novih znanj in tehnologij, prav ta- ko skozi izobraževanja, ino- vacijsko dejavnost, v krajev- ne skupnosti pa v pestrejši ponudbi za ustvaijalno pre- življanje prostega časa. MATEJA PODJED V novem prizioKu к aomu Ljudske tehnike v Zrečah so prizadevni člani pripravili tudi zanimivo razstavo izdelkov, pa tudi priznanj, ki so jih dobili za svoje delo. 8. STRAN - NOVI TEDNIK ш 26. JUNIJ 1986 Zlata značka za Kočkarjova Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije pri republiški ZKO podelju- je vsako leto Linhartove značke za izjemne dosežke na področju gledališke in lutkovne dejavnosti. Med letošnjimi dobitniki zlate Linhartove značke je tudi Živko Beškovnik, član tmo- veljske Zarje. To visoko priznanje je pre- jel za vlogo Kočkapova v Gogoljevi Ženitvi, ki jo je po- stavil na oder Štefan Žvižej, in ki jo smemo šteti za uspeš- nico zadnjih nekaj let. »V bistvu je to priznanje celi skupini,« je povedal Živ- ko Beškovnik in tako smo ga tudi sprejeli. Vloga Kočkar- jova je bila zame doksg trd oreh. Težko se je bilo spopa- dati s to literarno predlogo, medtem ko se mi je zdelo delo na odru lažje. Gre za upodobitev karakternih h- kov, od katerih mora biti vsak drugačen, vsak drugače »neumen« in »puhlast«. Kočkaijova sem v glavnem izobhkoval sam, sžO je tak tu- di način režiseijevega dela, ki pušča igralcu lastno ustvarjalnost. Asociacije na vlogo sem iskal v vsakda- njem življenju, med ljudmi, na ulici, v trenutnih situaci- ,jah. Delo je bilo prijetno, ker smo kot ekipa izredno enot- ni in delovni. Živko Beškovnik, ki je si- cer organizator kulturnega življervja pri ZKO Celje, je zlato Linhartovo značko pre- jel tudi pred 10 leti. Dobilftik tega visokega priznanja je bil pred leti tudi Srečko Cen- trih, pa Štefan Žvižej, kije za vidne dosežke prejel tudi plaketo, Cetka Videč pa Se- veijevo nagrado, kar vse ka- že na veliko ustvarjalno vne- mo tega ljubiteljskega an- sambla. MATEJA PODJED Prostorska stiska glasbene šole Iz skromnih začetkov leta 1968 se je šentjurska glasbena šola skladateljev Ipavcev raz- vila v pomembno glasbeno ustanovo, ki jo obiskuje skoraj 150 učencev. V desetih oddelkih jih pouču- je deset glasbenih pedagogov, n^številnejši pa so oddelki za učenje harmonike in klavirja, čeprav je iz leta v leto več kitari- stov, violinistov, pa tudi tistih, ki se uče pihala, trobila in tol- kala. Precej številčna sta ansambla harmonikarjev v Šentjurju in v dislociranem oddelku na Ponik- vi ter ansambel kitar. Glasbena šola pa je pomladila godbo na pihala, ki bi brez te spremembe verjetno razpadla. Letos so učenci glasbene šole s svojimi instrumenti popestriU številne proslave, sami pa so pripravili koncert absolventov in zaključni koncert, s sodelova- njem občinske knjižnice pa še večer Mozartove glasbe. Šolo pestijo prostorske teža- ve, zato namerava o preurediti prithčje in se razširiti v zgornje nadstropje, tako da bi imeli 6 učilnic za individualni pouk in dve večji učilnici za skupinski pouk. ERNEST REČNIK »Nemogoče ni mogoče!« Ob razstavi finskega plakata v СвЦи_ Po razstavah v Piranu in LJubljani je tudi celjsko Ukovno občinstvo dobilo priložnost spoznati dosežke finskih oblikovalcev plakata. Prostorske mož- nosti Likovnega salona žal ne omogo- čajo predstavitve celotne zbirke, zato so se organizatorji odločili za bistro potezo in razstavo razširili z vključitvi- jo atrija na Tomšičevem trgu. Finski plakat je primer zavidljive ravni te oblikovalne dejavnosti, saj vsebuje lastnosti, ki so nujne za kvali- tetno funkcijo tega hkovnega izdelka v komunikativnem procesu. Erkki Ru- uhinen, eden izmed avtorjev v odgovo- rih na »Vprašanja o plakatu« (glej ka- talog!) sicer očita fìnskemu plakatu pomanjkanje ostrine, kar tolmači s po- manjkanjem strokovne izurjenosti, z odsotnostjo javnih razprav, z zgreše- nim smislom za vrednote, s pomanjk- ljivostmi pri raziskovanju in kritiki in z napakami pri študiju tega področja, ne razkriva pa ekonomskih mehaniz- mov, ki pogojujejo propagandno bi- stvo fìnskega in ne samo fìnskega pla- kata. Vedeti je namreč treba, da je oblikovanje plakata nadvse zahteven ustv^alni proces, ki v dandanašnji in- tenzivno ekonomski naperjenosti še vedno (in toliko bolj) temelji na odno- su naročnik-oblikovalec, kar nedvom- no pomeni prisotnost propagandnih potreb, kijih skuša preko obhkovalca širšim ljudskim množicam posredova- ti naročnik S ciljem, ki je jasno opre- deljen in za katerega se ve, kaj je. Po- sledica takšnega odnosa paje lahko le izključenost ostrine v plakatu, ostrine, katere pogrešanost bi veljalo dojeti kot globok premik v kreativni zavesti oblikovalcev, ki nočejo več ostßjati le pri »posredovanju«, ampak vse bolj želijo svoja lastna, osebno-angažirana stališča tudi neposredno predstavljati. To spodbudno in docela avtorsko izhodišče odpira nove možnosti plaka- tu, vključuje celo to, da bi postal neeli- ten - kar naj bi po svoji zasnovi plakat kot masovni izdelek tudi bil. Elitnost - kot posledica latentne a\-tocenzure oblikovalcev v odnosu do naročnikov je temeljna značilnost sodobnega pla- kata, kaže pa se v tehnoloških postop- kih in v idejni (ideološki) izbiri moti- vov. Kot takšna vrši družbi nedvomno koristno vzgojno-estetsko funkcijo in zato je moč videti prihodnost plakata, navkljub pojavu antiplakata, pred- vsem v še večjem razponu že začrtane, omenjene usmeritve. Nemogoče pač ni mogoče! Prav posebno pa je razstava fìnske- ga plakata za celjske hkovne prilike zanimiva zato, ker premoremo Celjani na tem področju dva, tudi v širšem merilu, izstopajoča oblikovalca (Jen- ko, Domjan), katerih dela lahko ob pri- merjavi s pričujočo kolekcijo ustrezno ' ovrednotimo. Ker gre nedvomno za tenkočutna in domiselna ustvarjalca, bi bilo prav, da bi si lahko nujna dela ogledali tudi vrazstavni obliki. Ne na- zadnje zaradi nujno potrebnega (a žal vse preveč odsotnega) poudarka na kvalitetnih celjskih ustvarjalcih, ki so v nenehnem prenosu razstav iz drugih slovenskih razstavišč v osrednjem celjskem razsta\išču kar nekolikanj zapostavljeni. qq^j ¿ZUPANČIČ Skupščinska zastava za Plesno gledališče Plesno gledališče Celje je pet dni gostovalo v Kosovski Mitrovici na 14. srečanju kulturnih ustvarjalcev Jugoslavi- je. Od tam so se vrnili z najvišjim priznanjem. Skupščinsko zastavo so prejeli za prvo mesto pri ocenjevanju celotnega umetniškega vtisa. Vsakoletno srečanje v Kosovski Mitrovici orga- nizira Zveza sindikatov Jugoslavije v počastitev Dneva samoupravljalcev. Vsaka republika pošlje več predstavnikov različ- nih umetniških zvrsti. Le- tos pa so na srečanjih pr- vič predstavili sodobno plesno ustvarjalnost. Edi- ni predstavniki te so bili plesalci iz Celja. Nastopa- li so v več različnih kra- jih, na prostem in v dvo- ranah, z odlomki iz svoje najnovejše predstave Me- tamorfoze. Najbolj pa so navdušili s celovečerno plesno gledališko pred- stavo Metamorfoze na odrskih deskah v Kosov- ski Mitrovici. Od tod tudi ponudba kosovske kul- turne skupnosti za več- dnevno gostovanje. Ples- no gledališče naj bi v ok- tobru gostovalo s svojim programom v različnih krajih Kosova. VVE Mohorjeva družba se predstavi v uredništvu Mohorjeve družbe v Ljubljani so v po- nedeljek predstavili tri knji- ge, ki jih je v zadnjem času izdala Mohorjeva družba iz Celja. Gre za originalno in povsem novo delo dr. Stan- ka Janežiča Ekumenski lek- sikon, za prvo izdajo knjige Življenje pred rojstvom in za ponatis knjige Jožeta Ra- movška Alkoholno omam- ljen. MP Kultura na vrtiljaku ¥se boU ogrožena socialna varnost delavcev v kulturi že od nekdaj se je v kultu- ri vse vrtelo okoli denarja. Vselej ga je bilo premalo, največkrat so prevladovala in še prevladujejo razmi- šljanja, da je najlaže priškr- niti kulturo, morebiti še te- lesno kulturo in dati dinar drugam. Tudi zato so se začeli kopi- čiti problemi gmotnega zna- čka, v kulturi so zazijale škr- bine, ki jih bo težko sanirati. Vse skupaj pa že močno vpli- va na socialni položaj zapo- slenih v kulturi in tu bo po- trebno čimprej nekaj ukreni- ti, pravi tudi Anka Aškerc, predsednica skupščine kul- turne skupnosti Celje. Druga seja skupščine kul- turne skupnosti, kjer se bo spet vse vrtelo okoli denar- ja, bo 9. julija. Zakaj tako pozno, že v počitniškem času? »Gre za posebno leto, ki je za družbene dejavnosti ne- koliko nenavadno in tudi ne- ugodno. Zakon o začasnem financiranju družbenih de- javnosti je veljal célo prvo polovico leta, zato redne pro- grame lahko sprejemamo še- le sedaj. In tako tudi v kul- turni skupnosti še nismo obravnavali programa in fi- nančnega načrta za letos, če bi ga po počitnicah, bi bilo pa že hudo pozno.« Katere so značilnosti le- tošnjega programa? »Predvsem; kulturne de- javnosti smo želeli obdržati na lanski ravni. S sprotnimi valorizacijami blažiti učinke inflacije, čeprav povsod to ne bo mogoče. V ospredje smo postavili socialno var- nost zaposlenih v kulturi, v ljubiteljski kulturi pa dru- štvom nameniti toliko sred- stev, da bodo lahko izpeljala začrtani program.« Prinaša program kakšne novosti ali osvežitve? »Za kulturno dejavnost naj bi letos v celjski občini namenih nekaj več kot 580 milijonov dinarjev. Pri tem lahko z veseljem povem, da nam je uspelo v program vključiti nekatere nove nalo- ge, ki jih doslej nismo imeli. Prvič so vključeni v program trije samostojni kulturni de- lavci - dva iz likovnega po- dročja in delavka s plesnega ' področja. Prav tako smo vključih v program moderni- zacijo poslovanja knjižnice Edvarda Kardelja. Pri vsem tem nismo zanemarili ka- drovske krepitve in čeprav smo upali in načrtovali ve¿ bomo zadovoljni s kadrov skimi širitvami v Zgodovin, skem arhivu. Pokrajinskem muzeju. Muzeju revolucije it v knjižnici. Vsepovsod gre moram poudariti, za širite\ dejavnosti.« Ali se smemo nadejati, z» radi nenehnega stiskanj pasu v kulturi, da se bomo našo poklicno in ljubitelj sko dejavnostjo še lahko p« našali zunaj meja? »Možnosti so, žal, res mnogi manjše kot pred leti, a Ven darle ostajajo. Gostovanjen v pobratene občine in v za mejstvo namenjamo v ku turni skupnosti nekaj mai kot 5 milijonov dinarjev, i so namenjena samo dru štvom. Ker je denarja mah bodo morali prevladati toi ko ostrejši kriteriji pri ij boru.« Kaj menite vi, osebno, ki delavka v kulturi (direktoi ca Zavoda za spomeniško va stvo) in predsednica skupši ne kulturne skupnosti Celje položaju kulture v tem tu nutku in delavcih zaposleni v kulturi? »Ker so nam v kulturi vedn škrtali dinarje in jih dajali dn gam, moramo biti poslej ku turni delavci veliko bolj pni dorni v svojih utemeljitvai programov in dokazati, da br^ kulture ni mogoče shajati. Ti mislim, nas čaka še veliko di la. Če govorim o zaposlenih kulturi, moram reči, da znam biti kulturni delavci strpi včasih celo preveč, predvse kar se tiče našega osebnei standarda, osebnih dohodki in materialnega, standarda kulturnih institucijah. To i gre močno v našo škodo in č je, da presežemo takšna razn šljanja in zahtevamo tisto, k nam gre.« MATEJA PODJÍ Poletne prireditve v Celju - pestrejše kot lani Program prireditev, ki so ga za letošnje poletje prip vili v Zavodu za kulturne prireditve Celje, se od lansk« po številu prireditev bistveno ne razlikuje, pač pa novost v programu, ki je sestavljen po načelu za vsako, nekaj, pestrejša ponudba. Medtem ko smo lahko lani poslušali pretežno proi nadne koncerte in si ogledali še kakšen nastop folklo skupine, bosta letos poleg teh še dva komorna in en orge koncert, nastop pantomimika Andresa Valdesa, Slov skega pihalnega orkestra, folklorne skupine iz Madžarsk tamburaškega orkestra. Prireditve, ki jih je Zavod za 1 turne prireditve pripravil v okviru finančnih in prostors zmožnosti, bodo v glavnem na Tomšičevem trgu in ol< njega, prireditveni večer pa bo, tako kot lani, petek. APZ Boris Kidrič v Pragi Akademski pevski zbor Boris Kidrič, ki je v maj celovečernim koncertom v Celju počastil peto obleti uspešnega delovanja, vodi pa ga Dragica Zvar, je mil teden uspešno gostoval v Pragi. Na povabilo praške filharmonije oziroma njihovega i dinskega pevskega zbora je pripravil v izjemno akusi dvorani praške filharmonije celovečernih koncert, ki j poslušalo 800 ljubiteljev zborovskega petja. Po mm predsednika zbora Darka Plahute je bil koncert zelo oc ven in sprejet z burnim aplavzom, predvsem pa so z zbo praške filharmonije dogovorili izmenjavo. Tako bon Celju praške pevce z vrhunsko pevsko kulturo lahko si že konec septembra v Novem domu. gfi. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 9 . Planinska sezona je pred nami, zato smo pripravili in- formacijo o planinskih poto- jankah našega ohmoćja s po- datki o nadmorski višini, re- iiniu obratovanja, številu le- žišč, možnem dostopu ter z ne- liaterimi naslovi, kjer lahko dobite še podrobnejše podat- ke. (Viri informacij, Turistič- ni koledarček za celjsko ob- močje, Planinska zveza Slove- nije, Turistična zveza Slove- nije.) Postojanke so kot v turi- stičnem koledarčku razvršče- ne po občinah. Nlozlrje Dom na Menini planini (1435 m), dostop s Črnivca, Bočne. Šmartnega, Gornjega grada. Vranskega, po gozdni cesti iz Bočne in Cešnjic v Tu- hinjski dolini. 20 ležišč v sobah in 50 skupnih ležišč. Odprto od 1. junija do 30. septembra, si- cer ob lepem vremenu ob so- botah in nedeljah. Je obvezna točka Slovenske planinske po- ti. TV. ITC m pr\-a točka Kam- niške planinske poti. Podrob- nejše inf.: Nevenka Osov^nikar. 063/842-013. Mozirska koča, (1344 m), do- stop iz Mozirja prek Šmihela ali z žičnico do hotela Golte, tudi preko Smrekovca. Odprta vse leto. Ležišč 64. Je točka Nat. inf. Aubreht Martin. 063 831-912. Koča na Loki (1580 m). Do- stop iz Luč, od Belšeka pred Rogovilcem in iz Strug. 100 le- žišč. Odprta od 1. jun. do 30. septembra, tudi izven sezone po prehodni najavi skupin. Je točka Slovenske planinske transverzale. Koroške mladin- ske pl. transv. in neobvezna Solčavske poti. Nat. inf. Le- opold Supin, Luče 87, 063/844- 054. Frischaufov dom na Okre- I šiju (1378 m), dostop iz Logar- ske doline mimo slapa Rinke a!i s Kamniškega (Savinjske- ga) sedla. Ležišč v sobah 12. na skupnem ležišču 70, odprt od 1. maja do 15. oktobra. Je toč- ka Slovenske planinske trans- verzale, Jezerske, Solčavske in Kamniške planinske poti. Nat. inf. PD Celje, Stanetova 1 063 22-192. Kocbekov dom na Korošici (1808 m), dostop iz Luč, Roba- novega kota ali Logarske prek Škarij ali s Kamniškega sedla. V sobah 15 ležišč, skupnih le- žišč 55. Odprt od 15. junija do 30. septembra (letos ga odpira- jo v tem tednu). Je točka Slo- venske planinske transverzale. Gorenjske partizanske poti. ITC Kamniške pl. poti. neob- vezna Solčavske poti. Nat. inf. PD Celje, 063/22-192. Koča pod Ojstrico na Kle- menči jami (1206 m), dostop iz Logarske doline. V sobah 12 ležišč, skupnih ležišč 10. Odpr- ta od 15. junija (letos od 20. 6.) do 30. septembra. Leta 1983 obnovljena in dograjena. Je točka Solčavske poti. Nat. inf Edvard Ikovic. Solčava, 063/ 846-008. Dom planincev PD Celje v \ U)g. dolini, dostop po avt. ce- 'Sti iz Celja (76 km), 40 ležišč, idprt od 1. aprila do 30. okto- Í ^ra. Nat. inf. PD Celje. o63/22- Ј92. T Planšarija v Robanovem I 'otu (ni registr. v PZS), 972 m. I lostop od Rogovilca pred Sol- r(iavo. 9 ležišč, odprta od 1. juli- en do 1. septembra. Je ob slo- {'enski planinski transverzali .) ^ točka Solčavske poti. Hko Dom na Šmohorju (669 m), 'ostopi iz zgornje in Spodnje [ečice, Debra, od podvoza v j. femerjah, Liboj in Kalske ' "ieri. Ima 50 ležišč, je stalno ?krbovan (razen ob ponedelj- ^ fh). Je točka TV, Z, S, in ITC. 'at. inf. PD Laško. Koča na Kopitniku (914 m), ) Ostop iz Rimskih Toplic, Zi- ^ega mosta ali iz Marnega s e cesti Rimske Toplice II Hrastnik. 24 ležišč, odprt ob 1 ûbotah, nedeljah in drž. praz- ni ikih. Je točka Z in poti spo- i ^nov NOB občine Hrastnik. ?t. inf. Leopold Pavčnik, 1 imske Toplice, 063/737-108. ----- Gašperjeva koča pod Vel. Kozjem i513 m), dotop iz Zida- nega mosta (po levem bregu Savinje v smeri Rimskih To- plic). Odprta vsako nedeljo. Nat. inf Jože Šušteršič. Šentjur Dom Petra Staneta Skale na Kesevni (682 m), dostop iz Šentjurja ali iz Celja (mimo Celjske koče in Svetine). 35 le- žišč. Odprt vsako soboto, ne- deljo in ob državnih praznikih. Je točka s poti. Šmarje pri Jelšah Planinski dom na Boču (697 m), dostop z avtomobili iz Poljčan in Rog. Slatine. Pešpot iz Poljčan in Rog. Slatine. 5 ležišč in 25 skupnih ležišč. Dom je odprt vse leto. Nat. inf PD Poljčane, 062 815-101. Dom na Donački gori (625 m), dostop iz Rogatca. V štirih sobah 26 ležišč in 50 skupnih ležišč. Odprt od 1. aprila do 30. oktobra ob pet- kih. sobotah in nedeljah. Nat. inf PD Sloga-Rogatec. Titovo Velenje Dom na Paškem Kozjaku (970 m), dostop z Doliča. iz Do- brne, Vitanja in Pake. 40 ležišč, stalno oskrbovan. Je točka Š, ITC, neobvezna točka Sloven- ske poti in poti XIV. div. Nat. inf PD Titovo Velenje. 063 852-623. Andrejev dom na Slemenu П096 m), dostop iz Šoštanja ali Črne. stalno oskrbovan. Je toč- ka Slovenske planinske tran- sverzale. TV. K. Š, ITC. E6-YU in je ob poti XIV. div. Nat. inf 063 881-201. Žalec Dragov dom na Homu (608 m), dostop iz Zabukovice, Griž. Šempetra, Prebolda. Od 15. marca do 15. oktobra je dom oskrbovan ob sob., ned. in praznikih, ostali čas samo ob nedeljah in praznikih. 5 sob z 12 posteljami, 30 skupnih le- žišč. Je točka S in ITC. Nat. inf. Milan Podveržan, Griže, 063/ 707-148. Dom pod Roško planino (738 m), dostopi po označenih poteh iz Prebolda ali trbovelj- ske strani. 2 krat po 12 skupnih ležišč. Odprt vsako soboto, ne- deljo in praznik. Je točka Sa- vinjske poti. Nat. inf Albert Tavš. Vreskova ul. Trbovlje. Planinski dom I. Štajerske- ga bataljona na Čreti (994 m), dostop z Vranskega ali s ceste Nazarje-Gornji grad (za Lačjo vasjo). Dom oskrbovan od 1. maja do 30. septembra ob so- botah popoldne, nedeljah in državnih praznikih. 2 sobi s tremi ležišči in 12 skupnih le- žišč. Je točka S in E6-YU poti. Dom na Gori Oljki (734 m), dostop s Polzele, iz Braslovč, Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Andraža. 12 postelj in 28 skup- nih ležišč. Odprt ob sobotah in nedeljah. Žig Savinjske in Ša- leške poti (med tednom v go- stiču pri Jugu). Nat. inf PD Polzela. Dom borcev 1. Savinjske če- te na Dobrovljah, dostop iz Letuša, Braslovč, planinskega doma na Čreti. Bife v domu odprt TO-PE od 15. do 22. ure. SO-NE 10. do 22. ure, PO - za- prto. Je ob Savinjski planinski poti. Zajčeva koča, (850 m), do- stopna iz Tabora, od doma ZB na Vrheh ali od doma na Čem- šeniški planini. Je ob S poti. Vinski vrh (448 m), cerkev sv. Miklavža, žig S poti, dostop s Polzele, gostišče odprto ob nedeljah. Celje Dom železarjev na Svetini (700 m), dostop iz Celja, Štor, Laškega. V sobah 16 ležišč. Odprt vse leto, med tednom pop. ob sob. in ned. cel dan. Je točka S, ITC in XIV. div. Nat. inf. Železarna Štore. Celjska koča (700 m), dostop iz Štor in Celja. 40 ležišč. Stal- no oskrbovana. Nat. inf 063/ 22-041. Petetejevci na Rogli Na Rogli se danes zače- nja 34. zbor planincev PTT podjetij Jugoslavije, ki ga organizira maribor- sko planinsko društvo pri PTT. Srečanje, z bogatim športnim in kulturnim programom, bo trajalo kar štiri dni in glede na to, da organizatorji priča- kujejo več kot 600 udele- žencev, se obeta Rogli ugoden začetek poletne turistične sezone. MP Odziv ni dosegel pričaicovanj Na rob celjskemu Turističnemu tednu Nič novega, bi lahko rekli ob zaključku 8. turističnega tedna v Celju, posebno še. ker tudi tistega, kar naj bi bilo res novo - napovedana postavitev vodnjaka na dvorišču Protha- sijevega dvorca in odkritje in- formativnih tabel - v času ted- na nismo dočakali. Organiza- torju. Turističnemu društvu Celje, še ena izkušnja več. da programa ni mogoče načrtova- ti le na osnovi obljub. Turističnemu društvu^ gre priznanje za vse prireditve na Tomšičevem trgu. ki so še naj- bolj pritegnile zabave željne občane in naključne obisko- valce in za razstave, ki so bile tudi dobro obiskane. Sicer pa. če seštevamo naprej, smo do- živeli skromen Kramarski se- jem. zelo slabo obiskana pre- davanja in izlet, ki ga zaradi premajhnega števila prijavlje- nih že drugo leto zaporedoma ni bilo. Tudi lani z obiskom spremljajočih prireditev ni bi- lo veliko bolje. To je torej bi- lanca. ki opozarja, da bi òb po- jenjujoči volji tistih, ki so jim prireditve namenjene, lahko v prihodnje pošla tudi volja or- ganizatorjem. Razmisliti bo treba o spre- membi programa, posebno še. ker turističnemu tednu manj- ka večja zaključna prireditev. Daje temu tako, dokazuje več kot tri tisoč obiskovalcev so- botnega zabavnega večera pri dvorani Golovec. Takšno pri- reditev, ki sijih sicer poleti že- limo še več, bi morali v času turističnega tedna pripeljati na mestne ulice in trge. Korist bi imeli vsi. obiskovalci, prire- ditelji in tudi gostinci, ki so se. sicer z nespremerijenimi zapi- ralnimi časi, bolj množično kot lani vključili v dogajanja, a ob takšni zasnovi (pa tudi za- radi vremena in mundiala), manj zaslužili. Jasno je. da or- ganizator takšne prireditve ne more biti le turistična društve- na organizacija in da bi o tem morali razmišljati od vrha ob- činske strukture navzdol, predvsem pa bi svoje morali dodati še telesnokulturni in kulturni delavci. Pa še enkrat poglejmo, kako bo na Žalski noči in se morda ponovno kaj naučimo, rado PANTELIČ Zabave za več kot eno noč Privlačen program tradicionalne Žalske noči če bo v soboto lepo vre- me, bo v Žalcu prav gotovo prijetno. Organizatorji Žal- ske noči - člani žalskega Turističnega društva - za- služijo priznanje za priredi- tev, ki že nekaj let razvese- ljuje tisoče obiskovalcev. Tudi letos v Žalcu pričaku- jejo vsaj 30 tisoč obiskoval- cev. To pa hkrati pomeni, da gre za eno največjih po- dobnih prireditev v Slove- niji. Zabave v soboto v savinjski metropoli ne bo manjkalo. V Delovih in Kompasovih igrah se bodo ob 15. uri po- merili tekmovalci ekip iz Žalca in Vinice in to v gasil- skih veščinah in hmeljarskih opravilih. Med drugim bodo postavljali hmeljske kopice in basali hmelj v vreče. Ob 17.30 se bodo na stadionu srečali kresničarji, to so vsi tisti, ki so rojeni na prvi po- letni dan, torej 21. junija. Ce je kdo torej rojen na ta dan, lahko pride v Žalec in morda bo tudi njega čakala kakšna lepa nagrada. Nama iz Ljub- ljane bo ob 21. uri pred bla- govnico pripravila modno revijo, ki je že lani uspela nad vsemi pričakovanji, vi- šek sobotnega večera pa bo verjetno izbor miss Žalske noči, saj se je že doslej prija- vilo kar precej kandidatk, ki se bodo borile za lepe nagra- de. Omeniti velja tudi sejem gospodarstva in malega go- spodarstva v telovadnici os- novnošolskega centra in ne nazadnje tudi nogometno tekmo med direktorji žalske in trboveljske občine, ki bo ob 16.30 uri. Sicer pa pri- pravljajo tudi tretji kolesar- ski kriterij po ulicah Žalca, promenadni koncert pihal- nih orkestrov in predstavi- tev laške pivovarne. V zabavnem programu do- mala na vseh koncih mesta Žalec bodo med drugim na- stopili Agropop, narodnoza- bavni ansambel s pevcema Bracom Korenom in Branko Kraneijevo, Veseli hmeljarji, ansambel Cmok, Ptujski kvintet s pevcem Rudijem Trojnerjem, ansambel Noč- na izmena, pevec Aleksan- der Jež, Savinjski kvintet ter humorista Marjan Roblek in Jaka Šraufciger. JANEZ VEDENIK Fotografirajo ga tuji turisti, fotografirali smo ga mi. Nekdanje gostišče Kreuh, nasproti veleblagovnice T pa razpada in je v pravo sramoto celjskemu mestnemu jedru. Zbori občinske skupščine so 15. 10. 1982 potrdili predlog sklepa izvršnega sveta, ki se glasi: GPC - TOZD Ojstrica bo v letu 1983 pričelo z izgradnjo gostišča pri Kreuh. Danes bi lahko sprejeli sklep, da ga je treba takoj porušiti! Bazeni na Ceijsicem se vse bolj polnijo z izjemo v Šmarju in Šent- jurju so bili v začetku tega tedna odprti vsi kopalni baze- ni celjskega območja. Pripra- vili smo informacijo o veliko- sti bazenov, odpiralnem času, cenah in povprečni tempera- turi vode. Celje, bazen v obliki črke L; 50 X 20 m. rokav še nadaljnih 20 m. Poseben otroški bazen. Odprt od 9.-18. ure. Cene: ce- lodnevna odrasli 200, otroci 100 din, popoldanska 100 din, sezonska 4000 din. Voda ogre- vana 26'. Rimske toplice, bazen 33 X 12,5 m, odprt od 8.-18.30, celodnevna odrasli 250, šol. otroci 150, predšol. otroci 100 din, popoldanske 150, 100 in 50 din. Temperatura vode 35°. Vransko, bazen 20x10 m, odprt od 10.-20. ure, odrasli 150, otroci 100 din, voda ogre- vana. Slovenske Konjice, bazen 50 X 18 m, odprt od 10.-18. ure, cene: 350 din odrash, 150 otro- ci, temp, vode pribl. 20°. Zreče, bazen 25 x 12 m, od- prt od 9.-19. ure, vstopnine ni, voda ogrevana. Rogaška Slatina, bazen 35 X 12 m, odprt od 10. do 18. ure, odrasli 300 din, otroci do 7. leta 200 din sezonska karta 3000 din. voda naravno topla od 19-24°. Podčetrtek. bazen 50 X 21 m. 20 X 10 m in otroški bazen. 350 din ob delavnikih, 400 din sob. in ned., odprt vsak dan od 7.-18. ure. temp. 28-32°. Titovo Velenje, 50 x 25 m. vsak dan od 10.-19. ure. odrasli 300 din. otroci nad 7 let 200, otroci do 7 let 100 din. voda ogrevana 27-29'. Šoštanj, 35 X 22 m in 26 X 18 m. otroški bazen 16 X 7 m, odprt vsak dan od 9.-18. ure. otroci do 7 let 100 din, vsi ostali 250 din. voda ogrevana 28°. Radeče, bazen 25 x 12,5 m, vsak dan od 9.-19. ure. odrasli 200 din, otroci 150 din, voda nar. topla od 19-24°. 10. STRAN - NOVI TEDNIK ш 26. JUNIJ 1986 IVIlekarli iz Arie vasi zmanjšujejo izgube y retke z mlekom poslej ne bodo več puščale, saj so pridobili dva nova Prepac str ai a ilmezadova mlekarna v Arji vasi je leto 1985 zaklju- čila sicer z izgubo 790 mili- jonov dinarjev, čeprav bi bila lahko ta številka tudi višja, 920 milijonov. Vendar so z angažiranjem lastnih strokovnih moči, ob podpo- ri družbenega sveta, LB Splošne banke Celje, sveta občin in drugih dejavnikov zmanjšali izgubo in jo spra- vili povsem v okvir sanacij- skega programa. Ob trime- sečju letos so imeli samo 127 milijonov dinarjev iz- gube. Z angažiranjem lastnih strokovnih moči, ob podpori družbenega sveta in pomoči LB Splošne banke Celje ter drugih dejavnikov na Celj- skem, Hmezadova mlekarna v Arji vasi je leto 1985 zaklju- čila z izgubo 790 milijonov dinarjev, čeprav bi bila lah- ko ta številka tudi 920 mih- jonov. Sanacijski načrt za letos so naslonili na štiri temeljne predpostavke: povečati mlečni odkup v primerjavi z letom poprej za osem odstot- kov, pokriti izgubo iz leta 1985 v višini 790 milijonov po pogojih republiškega re- zervnega sklada do konca marca, povečati predelavo v sami mlekarni za petino in pridobiti 500 mihjonov di- narjev posojil po obrestni meri, nižji od 10 odstotkov. Predpostavke se niso v ce- loti izpolnile. Tako je bil od- kup mleka v prvih treh me- secih leta večji samo za 6 od- stotkov (za dva manj od predvidevanj). Po mnenju mag. Andreja Čulka sta bila za to kriva dva vzroka: daljša zima in kasnejša odobritev višje cene mleku in mlečnim izdelkom. Potreben denar jim je uspelo pridobiti in si- cer v višini 550 milijonov di- narjev po nižji obrestni meri, za kar je najbolj zaslužen družbeni svet. S kakovost- nim pokrivanjem izgube iz leta 1985 pa se je zelo zaple- talo, vendar je bila stara iz- guba do začetka maja konč- no le pokrita, tudi zaradi iz- jemnega prizadevanja in ra- zumevanja svetu občin celj- skega območja. Kljub temu je mlekarje v Arji vasi nepo- krita izguba iz leta 1985 me- sečno »stala« 50 milijonov dinarjev, zato je bilo to po- kritje tako pomembno. Predelava v mlekarni do- bro teče in je načrt za letos uresničen. Ker pa jim je uspelo ustvariti večjo razliko v ceni, kot so predvidevali, so prvo trimesečje v mlekar- ni Arja vas znižali izgubo na 127 milijonov dinarjev. Od tega je mlekarske izgube 111 milijonov, ostalo pa so pri- spevali čebelani (z mlekarno se je združila Čebelarska za- druga Žalec), kar pa niti ni prava izguba, je le obračun- ska, ker v tem času še niso dobili plačila za svoj izvoz. Vsekakor je takšen rezultat v skladu s sanacijskim načr- tom, ki je predvidel izgube za letos v višini več kot 200 milijonov. Aprila so mlekarji poslova- h pozitivno, prav tako maja. kljub temu, da je černobil- sko sevanje maja ustvarilo nove nevšečnosti in izpad dohodka zaradi manjšega odkupa, saj smo morali živi- no dlje držati pri suhi krmi oziroma jo nagnati s pašni- kov nazaj v hlev. Mag. An- drej Čulk trdi, da jih je to stalo približno 80 milijonov dinarjev manjšega dohodka, kar je za z izgubo obremenje- no mlekarno še dodatno bre- me. Mlekarji ocenjujejo, da polletna bilanca poslovanja ne bo slabša od trimesečne, relativno ugodna naj bi bila tudi tretja, devetmesečna bi- lanca, medtem ko bo za zak- ljučno bilanco leta 1986 vse odvisno od količin odkuplje- nega mleka. Tega je vseka- kor manj kot so predeloval- ne možnosti mlekarne, zato bi morali na Celjskem vse si- le usmeriti v večjo prirejo mleka. Rezerv je še veliko, zlasti če pogledamo v stati- stične prikaze odkupa mleka po kravi, ki na živinorejskih območjih (npr. na Kozjan- skem) še vedno ne dosega bi- stveno več od 1700 litrov in nekaj več po kravi. Vpraša- nje je, če so praktične usme- ritve občinskih kmetijskih politik ustrezne in niso zgolj deklarativni zapisi v obvez- nih planih. Dnevno predelajo 25.000 litrov mleka v šmarski si- rarni v tri vrste sira (gauda, trapist in rok), edamec izde- lujejo v Arji vasi, za kar na dan porabijo 36.000 litrov mleka. Će bi se mlekarji v .Arji vasi lahko odpovedali več mleku na račun sira, bi ga lahko izdelali bistveno več in tudi uspešno prodali. Kljub temu računajo v raz- voju še z novimi vrstami sirov. Povpraševanje po mleku iz Arje vasi je še posebej za- radi turistične sezone vehko in ne morejo zadovoljiti. Na vse načine skušajo zadržati dolgoročno zanimive stalne kupce, druge pa morajo od- klanjati. Viške mleka za po- trebe ostalih slovenskih mle- karn pa so predelovali le v maju, nekaj časa celo za ce- lotne potrebe ptujske mle- karne. Mlekarji so te dni najbolj ponosni na dve novi strojni pridobitvi, ki omogočata manjše razlivanje mleka, ker so vrečke z mlekom zaneslji- vejše in bolje držijo mleko. Na ta način so zmanjšah svoj mlečni »kalo«, razlivanje, za več kot 400 litrov dnevno. V svojem laboratoriju imajo tudi novo napravo, ki omo- goča analize mleka ne samo na tolščo, beljakovine in na vsebnost suhih snovi, am- pak tudi na količine sladkor- ja v mleku. Natančna in naj- sodobnejša tovrstna naprava v Jugoslaviji jim bo služila zlasti za določanje kriterijev za plačevanje mleka po koli- čini tolšče in kakovosti, higi- enski neoporečnosti mleka. Ko bomo in, če bomo, kdaj v prihodnosti mleko ocenjeva- li in plačevah še po beljako- vinski vrednosti, pa bo ta na- prava to tudi omogočala. MITJA UMNIK Gobe ostrigarji na pohodu Vse kaže, da v sozdu Hmezad resno mislijo s koope- rantskim gojenjem gob ostrigarjev, ki po okusu pov- sem lahko nadomestijo šampinjone v prehrani. Za gobe ostrigarje so navdušili že toliko kooperan- tov, da so se s sozdom Merx in v okviru plansko poslovne skupnosti med obema agrosozdoma, že dogovorili za prodajo. Za jutri, petek, 27. junija ob 10. uri pa so v hotelu Merx v Celju pripravili tudi prvo javno degustacijo, na kateri bodo predstavniki obeh sozdov podrobneje spregovorili o gojitvenih načrtih, prodaji in drugem, hkrati pa gobarskim sladokuscem ponudili tudi nekaj receptov, kako z gobami ostrigarji čimbolje popestriti prehrano. UM Kakšna setev, takšna žetev y konjiški občini so uresničili setveni načrt Konjiški izvršni svet je na seji, ki je bila 18. junija, do- bro ocenil izvedbo pomla- danske setve in ugotovil, da so v občini setveni načrt in kolobarjenje povsem ures- ničili. S tem v zvezi pa je sprejel tudi stališče, da se je treba čimprej lotiti priprav za žetev in odkup. V konji- ški občini bodo v zasebnem in družbenem sektorju pri- delali 400 ton žitaric za ob- vezen odkup. Razen žitaric in krompirja letos doro kaže tudi pridelek oljne repice, ki so jo v občini zasejali na melioriranih po- vršinah šele drugič, in sicer na območju Konjiške vasi in Prežigala. Setveni načrt je bil letos nekoliko nižji zaradi izvajanja melioracijskih in komasacijskih del na po- dročju Tepanja. Vendar paje treba pohvaliti dobro potezo Kmetijske zadruge, kije dala kmetom kooperantom s tega območja na voljo 20 hektar- jev lastnih površin, da bi lah- ko kmetje ohranili stalež ži- vine v hlevih in da bi imeli dovolj koruze za silažo in za zrnje. V setvenem načrtu ima le- tos posebno mesto krompir. Na enem hektarju so posejali krompir za seme in pričaku- jejo, da bo zraslo 15 ton prvo- vrstnega semena. V občini vodijo tudi akcijo za organi- zirano proizvodnjo jedilnega krompirja. Kmetje koope- ranti so zato posejali tono elitnega semena sorte Vesna, ki tudi obeta lep pridelek. Strokovnjaki pri Kmetij- ski zadrugi že vrsto let delajo sortne poskuse. Letos so, na primer, posejah kar 70 sort žit, da bi s temi mikro posku- si izluščili najboljšo sorto. Tudi takšne aktivnosti je izvršni svet dobro ocenil, ka- kor tudi poskus dosejevanja strnišč. Dobra naložba v kmetij, stvo je bila tudi okrepitev strojne skupnosti Kraberg. Suhi dol. S pomočjo sklads za intervencije v kmetijstvu so kmetje kupili stroje in pri pomočke, ki pridejo v poštev pri delu v višinskih legah, Setvenik za krompir pa so kupih kmetje Prežigala ir, Doberneža. Z repro materialom ni te žav, je ocenil izvršni svet in tudi poraba umetnih gnojil se je precej povečala, delno tudi zaradi končanih meli oracijskih del v Tepanju. L& tos so porabili kmetovalci 720 ton gnojil, lani pa le 40(1 ton. V občini tudi opažao večji nakup strojev. Zanje se kmetje odločajo zaradi bo- jazni pred podražitvijo, po drugi strani pa zaradi ugod- ne obrestne mere pri kre ditih. MATEJA PODJED Veterinar je humanistični delavec ^IÊШШШШШÊШÊШÊШÊÊIШШШШШШÊÊÊШÊШШШmШШÊШШШÊШШШШШÊШÊÊШÊШÊШШШÊÊШШÊÊШШÊШÊШÊÊÊÊШÊШÊÊШШÊÊm o tem je prepričan Jakob Kolman, vodja veterinarske postaje v Laškem Veterinarska postaja La- ško kot poslovna enota Za- voda za živinorejo in veteri- narstvo Celje pokriva v glavnem območje občine Laško. Živinorejski fond v tej občini je izredno hetero- gen in obsega približno 7000 glav goveje živine, od tega je 2800 krav in telic, 150 konj, 5000 prašičev, 1000000 glav perutnine, zraven pa je treba prišteti še kunčerejo in 1500 psov, ki prav tako zahtevajo veterinarjevo skrbno oko in storitve. Predstojnik enote je dipl. veterinar Jakob Kolman, v veterinarski posadki pa so še trije dipl. veterinarji in vete- rinarski tehnik, medtem ko si za administrativno poslo- vanje lahko privoščijo le ho- norarno pomoč. Obvladovati morajo obširen in razgiban teren laške občine, na kate- rem so organizacijsko delov- no vzpostavili dve veterinar- ski liniji, specialisti pa so še za osemenjevanje svinj, kar počno tudi izven območja svoje občine, (V Celju, Hrast- niku in Trbovljah) hkrati pa morajo bdeti ^e nad laško klavnico (specializirano za klanje kuncev). Dejavnost veterinarske medicine je po besedah Ja- koba Kolmana izredno širo- ka, njeno osnovno poslan- stvo pa je zdravljenje živali. Poleg tega opravljajo veteri- narsko-sanitarne preglede v klavnici, trgovinah in mesni- cah ter tudi v obratih druž- bene prehrane, medtem ko je veterinarsko-higienska dejavnost (ugotavljanje vzro- ka pogina živali) organizira- na v Celju. Upoštevaje razgibanost te- rena laške občine in oddalje- nosti od posameznih središč ter majhno ekipo veterinar- jev, zastavimo vodji laške ve- terine vprašanje, ali in kako zmorejo obvladati teren in solidno opraviti svoje veteri- narsko poslanstvo. Kolman: »V zgodovini slo- venskega naroda je menda veterinarski delavec zapisan kot humanistični delavec, ki naj bi bil predan svojemu poklicu. Če to vzamemo do- besedno, potem veterinarje- vo delo ni delo za osem ur, ampak je to delo, sicer ustrezno organizirano, ki dlje traja. Večinoma se nam urnik ne konča ob običajni uri: glede na potrebe dela, na zahteve akcij in interv^encij, je treba pač delo opraviti strokovno, kakovostno in pravočasno. Podčrtati je tre- ba, da ima tudi veterina svoj kodeks, svojo etiko, ki nare- kuje največje angažiranje ve- terinarskih delavcev.« Poleg etičnih načel in mo- tivov pa mora biti veterina gotovo dobro organizirana. V ta namen poleg redne ve- terinarske ordinacije v La- škem od 7. do 14. ure, tečeta v rednem delovnem času dve t.i. osemenjevalni in ku- rativni progi; ena preko šest krajevnih skupnosti in sicer Laško-Rimske Toplice-Se- draž-Jurklošter-Vrh nad Laškim-Breze in Marija gra- deč, druga pa gre v Radeče in pokriva ostale krajevne skupnosti laške občine. Za stalno zdravstveno sa- nitarno službo v klavnici skrbi en veterinar, drugi ve- terinar je kurativec za po- dročje veterinarske ambu- lante, kjer je vsak dan ambu- lanta za male živali in obiski na domu. Veterinarski teh- nik v Laškem pa opravlja v glavnem umetno osemenje- vanje svinj. »Le zdrava živila dajejo poroštvo tudi za zdravje lju- di in to načelo vsebuje tudi naš zakon o varstvu pred kužnimi boleznimi in nad ži- vili živalskega izvora, to pa nas usmerja pri vsakodnev- nem delu, trdi Jakob Kol- man, ko poudarja pomen ve- terinarjeve službe v klavnici. Zanj je veterinarjevo oko ti- sti rentgen, skozi katerega je potrebno pregledati vse po- stopke pred klanjem, pri kla- nju živali in predelavi do končnega izdelka, ki ga za svojo hrano nameni človek. Kunčja klavnica v Laškem je prva v Jugoslaviji in naj bi nastala zaradi potrebe po večjem uživcgu kunčjega mesa in zaradi izvoznih po- treb, saj je Kmetijska zadru- ga Laško nosilec razvoja kunčereje. Po mnenju Jako- ba Kolmana so dosegli dobre reproduktivne in zdravstve- ne rezultate, takšne, ki so v skladu z razvito tehnologijo kunčereje v Evropi. MITJA UMNIK Kmetijski pospeševalci >»uradujejo« Na pobudo sveta za družbenoekonomske od- nose v kmetijstvu pri celjski SZDL so v Kme- tijski zadrugi Celje tudi v okviru sanacijskega načrta za letos (lani so pridelali namreč 35 mili- jonov izgube) za večjo pridelavo svojim pospe- ševalcem določili enkrat tedensko kar uradne ure na sedežih krajevnib skupnosti. Po besedah direktorja KZ Celje Petra Kneza bo zadruga brez izgube ob polletju, kar pomeni, da dobro uresničujejo sana- cijski načrt. Tako ocenc je dal tudi svet pri SZDL Celje na torkovi seji ir posebej pohvalil zadruge za oskrbo z gnojili nepo sredno iz tovarne dušik.' Ruše. Neurja in deževje pov zroč£yo v celjski občin precej škode, zlasti so s< razpasle bolezni na po sevkih, veliko pa je tud poležanega žita. m Hmezad agrina blagovnico •hmczocl* ŽALEC telefon 713-211 VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA POPOLNA IZBIRA VAŠ OSKRBOVALEC Hmezad AGRINA gfi. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 11 0 Cinkarni Dejstva: - iz svojih dimnikov je Cinkarna doslej obremenila celjsko okolje z 200 tisoč to- nami žveplovega dvokisa. - Cinkarna sodeluje s 56 odstotki pri onesnaženju Ce- lja z žveplovim dvokisom. - Cinkarna je uporabila v letih od 1983 do 85 1,3 milijo- na kg kislega gudrona z do- datkom nekaj deset kg PCB. - stalno onesnažuje vode vzhodne Ložnice, Vogl^ne, Hudinje in dela Savinje. - z novo zazidavo, razvali- nami stare Cinkarne, starimi in novimi odlagahšči je za stalno uničila okoh 150 ha zemlje v najožjem mestnem območju. - drevesni osamele! na okoh 300 ha nekdanjih gozd- nih površin spominjajo, kje so bih nekoč gozdovi, dodat- nih 600 ha gozdov čaka na isto usodo. - v KS Tehaije so jabolka kot drevesna vrsta izginila. - na velikih travnatih po- vršinah raste kisla trava in »bele rože«. Ph zemlje je 4 (kot močviije). - celjska kothna je omeji- tveni faktor za bazično indu- strijo, ker ima meteorološko neugodno lego. - inverzija zraka nastopa približno 200-krat letno na višini 350 m, tako da 100 m dimnik samo slabša razmere v malo bolj oddaljenem, a najbolj naseljenem predelu Celja, kjer živi okoh 30.000 Celjanov. V tem območju je pogostnost oboljenja dihal v starostni strukturi prebival- cev med 50 in 60 letom 38 1 odstotkov večja od teoretič- 'ne možnosti. Starostni ra- zred od 70 do 80 let je številč- ino slabo zastopan, ker je umrljivost veijetno poveča- na med 60 in 70 leti. Za ostale kategorije prebivalcev in ostale bolezni pa so ugotovi- tve še vedno neznanka. - na območju, kjer živi okoli 30 tisoč ljudi in kjer ima vsaka zasebna hiša svoj vodnjak, so vode neprimer- ne za uporabo (ob poplavah, ko pride do onesnaženja mestnega vodovoda, ostajajo ljudje brez uporabne vode). - sklepe skupščine občine Celje iz leta 1978 Cinkarna ni v celoti upoštevala in jih je v nekaterih točkah celo izigra- la (povečanje proizvodnje ki- sün, itd.). - Cmkarna je nehala upo- rabljati kisli gudron. - prekinila je elektrolizo cinka. - Cinkarna bo povečala proizvodnjo Ti02 za 40 od- stotkov in s tem tudi onesna- ženje. Vprašanja: - koliko tisoč ton žveplo- vega dioksida bomo morali ^ vdihati? - kam je pronicnilo nekaj ' ieset kg PCB? (v vodo, zem- ' io, zrak ali deponijo Bu- ' tovžak?) ' - čez koliko sto let se bo- lo obrasli gozdovi in popra- ' fila zemlja? ~ kdaj bodo tekoče vode ■ iste in voda iz vodnjakov I iporabna? ' - koliko deset ha zemlje >0 še popolnoma uničenih? ~ kdaj se bo popravilo I đravstveno stanje Ce- lanom? ' - kako dolg je seznam po- " 6bno nevarnih snovi, s kate- Cinkarna upravlja in ^m te izginjajo? Dvomi: Cinkarna ne spoštuje flepov celjske skupščine, 'gave sklepe - nasvete - bo otem upoštevala? " Ali so inšpekcijske služ- ^ odigrale svojo vlogo pri 'Vanju zdraxja, ljudi in toha? " Čigav je višji in strateški teres, če ni občinski niti re- ^bliški, m če moramo Ce- ^hi ta nepoznani interes plačati s svojim zdravjem m uničenjem okoha? JANEZ CRNEJ, Celje v imenu podpisnikov javne prošnje Še o Cinkarni v pismih bralcev sem pre- brala članek o Cinkarni. Ne moremo se podrobno spuš- čati v razpravo o dolgolet- nem načrtu in ekološki sana- ciji te delovne organizacije, ke mi vse ni dovolj znano. Ze 19 let živim v tujini, včasih pa sem bila tudi sama člani- ca tega kolektiva. Rada bi se pridružila mnenju in apelu tov. Crneja in vseh tistih pre- bivalcev Celja in okolice, ki se zavedajo, da z uničenjem okolja uničujemo sebe in da nihče ni upravičen ravnati z naravo samovoljno, v intere- sih peščice ljudi. Življenjski prostor imamo samo naje- mu« in naloga vseh je, da ga ohranimo zdravega našim potomcem. Ne velja le za Ce- lje, to mora biti zavest in na- loga vseh Zemljanov. Tudi sama sem za to, da najširša javnost in nepristranski stro- kovnjaki odločijo o nadaljnji usodi in dejavnosti Cin- karne. Moj rojstni kraj so Vrhe - Sv. Ana, kije s strani Cinkar- ne že desetletja akutno ogro- žen. Spominjam se rosne mladosti in domačih iger v bogatem sadovnjaku. Potem so pričela drevesa umirati. Umrl je gozd in ko sem bila stara pribhžno pet let, so po- sekali smrekov gozd v smeri proti Štoram. Zasadih so no- vega, z odpornejšim drev- jem, kar se je v več kot tride- set letih lepo obneslo. Last- nikom sadnega drevja je Cinkarna izplačala malen- kostno odškodnino. Zemlja je bila skoraj neuporabna za kmetijsko obdelavo, po trav- nikih so pričele rasti bele ro- že, baje strupene in smo jih tudi šolaiji hodih pulit. (Go- vorilo se je, da so to povzro- čih cinkarniški plini. Kolikor mi je znano, so kasneje vgradili filtre in seje v letih stanje izboljšalo. Mnogokrat pa so plini še ne- kontrolirano ušli in takrat je solata v vrtu bila v enem ve- čeru ali jutru skoraj uničena. Prebivalci so po mestu hodi- li vsi solzni od pekoče kisli- ne, astmatiki so dobivali na- pade, Celje je bilo (in je kdaj pa kdaj še) ogrnjeno v peko- čo meglo. Kasneje sem zapustila rojstni kraj in odšla v tujino. Občasno se vračam, kmalu se mishm za stalno vrniti. Neke pomladi sem hotela hčerki doma pokazati naj- lepšo dolino v okolici - Vo- dole. Mnogokrat sem ji pri- povedovala o milijonih zvončkov, ki so tod vzcveteli vsako pomlad. To je bila celj- ska Golica - ne z narcisami, le zvonček pri zvončku. Ob pogledu na zdajšnje Vodole me je skoraj stria bolečina. Pred nama se je odprlo uma- zano, rdeče jezero odpadnih cinkarniških voda. Sprašujem se, kdo daje lju- dem, ki vodijo to delovno or- ganizacijo pravico, da uniči- jo Цк naravni park, zastrup- ljajo zemljo in podnebje za kdo" ve koliko generacij vna- prej. Slišala sem, da bodo to jezero počasi zasuh in proti Kresnikam in Ogorevcu na- daljevali s svojim uničujo- čim delom. Tudi tam poz- nam vsak košček neoskru- njene narave in se sprašu- jem, kaj k temu pravijo do- mačini. Verjamem, daje bilo za lastnike neplodnih zem- ljišč prodna zemlje v indu- strijske namene lep posel. A ka,i bo, ko bodo imeli pred sabo uničen svet, ko se bodo potomci morda morah odse- liti ... Tudi v tujini zvesto zasle- dujem ekološko pohtiko. Spremljam, kakšni so grehi, ki jih človek prizadene nara- vi in kako se ti čez leta maš- čujejo. Tudi Cinkarna lahko v nekem smislu postane Čer- nobil. V kraju, kjer sedaj ži- vim, planirajo gradnjo jedr- ske elektrarne. Tisoči ljudi proti temu demonstrirajo in veijetno bodo s protesti uspeh. Čas je, da se tudi Ce- ljani zbudimo in rečemo od- ločni ne za nadaljnje onesna- ževanje s strani Cinkarne in drugih delovnih organizacij. Nekdo je pred meseci v NT zapisal starodavni izrek indijanskega poglavaija, ki je tudi eno izmed gesel nem- ške zelene stranke: »Ko se bo zadnje drevo posušilo, ko bo v vodi poginila zadnja ri- ba, šele takrat bo človek vi- del, da se od denaija ne da živeti!« Na vse prebivalce Celja in okolice apeliram, da pomagamo ohraniti Celje ka- kršno'je bilo nekoč - belo in veselo. JOŽICA BAUMGARTNER, Reuthngen, ZRN Odlagališče sadre človek se doslej še nikoli ni čutil tako ogroženega in nikoli ni živel v taki negoto- vosti kot danes. Zaradi svo- jih potreb in želja spreminja okolje, močno posega v živ- ljenjski prostor in ruši narav- no ravnotežje z onesnaževa- njem voda, z odlaganjem ra- dioaktivnih in drugih odpad- kov in z uporabo fitofarma- cevtskih sredstev. Z vsemi temi posegi ogroža samega sebe. V dolgoročnem načrtu Cinkarne je predvidena iz- gradnja odlagališča sadre, ki bo zavzelo 66,94 ha zemljišč. Del površine, 21,54 ha leži na Blagovni, v občini Šentjur. Zaradi izgradnje odlagališ- ča obstaja pomislek, kakšne bodo povečane koncentraci- je SO2 v ozračju, kakšno bo onesnaženje talne vode in kohkšno bo uničenje narav^ nega gozdnega rezervata v Bukovžlaku. Občinska skupščina Šent- jur je 2. 6. na svoji seji spreje- la osnutek odloka za odlaga- lišče Cinkarne za Travni- kom. Komisija za varstvo okolja pri KS Blagovna ni mogla v tej zvezi narediti ni- česar, ker se je ustanovila še- le 22. 5. Takrat je bilo po- udaijeno, da bo imela po- membno vlogo pri odločanju o izgradnji odlagališča sadre. 6. junija so 'nas postavili pred dejstvo sprejetja osnut- ka odloka. Gradivo smo do- bili na sestanku, zato nismo imeli dovolj konkretnih pri- pomb. Delegacija v zbor KS Bla- govna je glasovala za osnu- tek odloka s pripombami, ki jih je občinska skupščina tu- di sprejela. Vse občane, ki se zavzema- jo za zdravo okolje sprašuje- mo, кад lahko naredimo v bodoče, če ne bomo dovolj obveščeni? Zavedamo se od- govornosti do prihodnih ge- neracij in končujemo z misli- jo Alberta Schweitzeija, da človek ne sme izgubiti spo- sobnosti, da gleda naprej in ukrepa za prihodnost, M. HORVAT, Z. DREŠČEK, K. ŠUMER, komisija za varstvo okolja. Blagovna Zahvala Vodstvu zdravilišča Dobr- na se v imenu socialno ogro- ženih občanov KS Dobrna iskreno zalivaljujemo za po- daritev rabljenega pohištva, ki so ga bili ti občani zelo veseli. Posebej hvala Mariji Vrečar - Deu in Vidi Sluga, ki sta s svojim humanim de- janjem k uspehu akcije veh- ko prispevali. I. P., Komisija za socialna vprašanja KS Dobrna Manj težav s parkiranlem Naši odgovorni funkci- onarji so se v Celju lotih pe- rečega vprašanja parkiranja motornih vozil, ki je postalo zaradi gneče po uhcah in tr- gih mesta že neodložljivo. V kratkem bo na voljo več takšnih prostorov, zlásti veh- ki prostor na nekdanji Glazi- ji in dvorišču stare vojašnice, pa še več novih parkirišč v raznih dehh mesta poleg že obstoječih, ki se obnavljajo. Zdaj prihaja čas, da se iz- praznijo z vozih natrpane mestne uhce, še posebej Cankaijeva in Zidanškova. Tu bo v kratkem prepoveda- no ustavljanje motornih vo- zil in kršilcem preti »pajek« in milica, ki bo strogo nadzo- rovala vse mestne ulice in trge. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Hvala Doblancem 11. maja so nas s svojim nastopom v domu upokojen- cev Šmaije počastili godci in plesalci kulturnega društva Franjo Vrunč iz Dobja pri Planini. Sedem let zapored nas vsa- ko pomlad v aprilu ali maju razveseljujejo s svojim an- samblom in folkloro. V vsem tem dolgem času pa se ni nihče med nami spomnil, da bi se jim javno zahvalil za vso požrtvovalnost in vesele urice, ki so nam jih pripravi- li. Že nekaj dni pred nasto- pom nas je v domu navdaja- lo veselo pričakovanje. Po nastopu paje še dolgo vlada- lo prijetno razpoloženje, saj poskočne viže razgibajo srce in duha. Prav ostareli ljudje v do- mu potrebujejo vehko du- ševnih spodbud, da se ne prepustijo lagodju in nede- javnosti ter tako duševno otopijo. Za takšna »zdravila« pa naše vodstvo dobro skrbi, s^ imamo dokaj veliko pri- reditev, svoj pevski zbor, ki ga vodi medicinski tehnik Ferdo Gobec in s katerim smo že večkrat nastopih iz- ven svojega doma. To naj ne zveni kot hvala, ampak kot skromno pojasnilo, da so sta- rejši ljudje še marsičesa spo- sobni. Hvala torej vrlim dobjan- skim kulturnikom. Naj vas sreča spremlja povsod, kjer- koli boste razveseljevah lju- di s svojimi poskočnimi viža- mi in folkloro. JOŽICA LOKOVSEK, Šmarje pri Jelšah V DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI SLATINI bo danes ob pol devetih nastopila plesna sku- pina Korea iz Rogaške Šlatine. V torek, 1. julija pa bo v tej dvorani Večer jugoslovanske folklore, na katerem se bo predstavila folklorna skupina ŽPD France Prešeren iz Celja. Tudi ta prireditev se bo pričela ob 20.30 ure. CERKVI SV. KRIŽA V ROGAŠKI SLATINI bo v soboto, 28. junija koncert, ki se bo pričel ob 20.30 uri. Na koncertu bodo nastopili: organist Anđelko Klobučar, sopranistka Mira Mrascek in violinistka Jasmina Mrascek. V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI bo prihodnji petek, 4. julija komorni koncert kitarskega dua- Mario NardeUi in Wolfgang Muthspiel. Koncert se bo pri- čel ob pol devetih zvečer. V Razstavnem salonu pa si lahko ogledate dela, ki so nastala na letošnjem prvem mednarodnem Ex-tempore v Rogaški Slatini. Razstava bo odprta do 18. julija. V OKVIRU POLETNIH KULTURNIH PRIREDITEV, ki jih organizira Zavod za kulturne prireditve, bo jutri na odprtem odru na Tomšičevem trgu koncert Godbe žele- zaijev iz Štor. Koncert se bo pričel ob 18. uri. V ATRIJU NA TOMŠIČEVEM TRGU bo v sredo, 2. julija ob 20. uri koncert kitarskega dua. Nastopila bosta Mario NardeUi in Wolfgang Muthspiel. KRAJEVNI PRAZNIK KS SAVINJA - ob krajevnem prazniku v tej celjski krajevni skupnosti bo od sobote, 28. junija, vsak dan od 7. do 18. ure na ogled razstava ročnih del krajanov v prostorih krajevne skupnosti. Danes ob 19. uri pa bo v osnovni šoli predstava amater- skega gledališča Zelezar Celje-Štore. Uprizorili bodo komedijo Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta. Jutri ob 17.30 uri pa bo na rekreacijskem centru na Gričku osrednja proslava ob krajevnem prazniku. V kul- turnem delu proslave bodo nastopili učenci osnovne šole Slavka Šlandra. V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU pripravlja Kino 16 projekcijo ciklusa filmov Živojina Pavloviča. Tako bo jutri na ogled film Prebujanje podgan, v soboto Zaseda, v nedeljo Nasvidenje v naslednji vojni, v ponede- ljek pa Rdeče klasje. ŽALSKA NOČ - V soboto, 28. junija bo v Žalcu zabavna prireditev. Žalska noč, ki bo letos že peta po vrsti. V LIKOVNEM SALONU V CELJU bodo v ponedeljek, 30. junija v Likovnem salonu odprli razstavo slik Avgusta Lavrenčiča. Razstava bo odprta do 26. julija, pripravili pa so jo ob mednarodnem zgodovinskem simpoziju Modinci 86, ki bo prihodnji teden v Celju. V GALERIJI KNJIŽNICE V TITOVEM VELENJU bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo likovnih del VII. rudarske likovne kolonije. Razstavo so pripravili v počastitev Dneva rudaijev, na ogled pa bo do 13. julija. V VELENJSKEM GRADU si lahko vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure ogledate razstavo muzejskih in galerijskih zbirk. V NAPOTNIKOVI GALERIJI V ŠOŠTANJU je razstav- ljenih 66 plastik kipaija Ivana Napotnika. Galerija je odprta ob prireditvah, sicer pa lahko dobite ključ ob gale- rije pri Jožici Žnider na Trgu Jožeta Lampreta 2 v Šo- štanju. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Pred startom so mladi konjiški modelarji še enkrat skrbno pregledali svoje izdelke. Visoko zmore leteti znanje Prvenstvo v letalskem modelarstvu ¥ Laćah_ Na ravnici med Žicami in Ločami so bile v soboto oči uprte v nebo, misli v upa- nje, da zmore znanje polete- ti visoko. Na republiškem pionirskem prvenstvu v le- talskem modelarstvu so se bili tistega sončnega dne zbrali mladi iz različnih modelarskih klubov in krožkov v Sloveniji in pre- iskušali v letenju svoje mo- dele. Preiskušali so tudi sa- mi sebe v znanju iz katego- rij A 1 in F 1 A. Prišlo je okoli sto tekmovalcev iz 12 klubov. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slove- nije pa je to tekmovanje le- tos prvič zaupala konjiške- mu Aero klubu. Tekmovanje se je odvijalo pravzaprav pred očmi malo- številnih, ali celo bolj nak- ljučnih gledalcev, a pred budnimi očmi vodje tekmo- vanja Petra Ravnaka. »Naš klub si je pred sedmimi leti, ob ustanovitvi zadal cilj vzgajati letalski kader,« je dejal, »pridobiti letahšče in zgraditi hangar, kupiti letalo in širiti v krajih po občini šport, ki je še premalo znan in cenjen.« V tem času so res izšolali osem jadralnih pilotov, pro- jekt za hangarje v izdelavi in vsako leto na novo izučijo 30 modelarjev. Nasploh jé ko- njiški Aero klub mlad, a si smemo od njega še. veliko obetati. Imajo lastno proiz- vodno delavnico, kjer si tek- movalci sami prislužijo di- nar za šolanja in tekmovanja. Za najmlajše modelarje velja seveda pravilo solidarnosti, tako da jim denar za izdelavo modelov prispeva klub. Mladi modelaiji znajo biti zagrizeni, ko gre za ure in ure, ki jih prebijejo ob se- stavljanju svojih modelov, športni na tekmovanjih in skromni, če jih človek pov- praša po njihovih uspehih. Gregor Gobec iz 6. razreda je doma iz Šentjurja: »Rad modelarim in zmagal sem že na republiškem in državnem prvenstvu. Za vse to je po- trebno veliko izkušenj, zna- nja in tudi športne sreče. Predvsem je težko z materi- alom. Nam ga v glavnem pri- skrbi šola, nekaj mentor, precej pa kupim tudi sam.« Primož Jeseničnik iz 7. ra- zreda osnovne šole D. Jere- ba v Slovenskih Konjicah: »Kot modelar delam v klu- bu, kjer dobimo ves potre- ben material. Zdaj delam modele Al, kasneje pa se bom preiskusil tudi v težji kategoriji. Štejem si za uspeh, da sem bil lani na po- kalnem prvenstvu v Ločah dvanajsti.« Uroš Koče var iz 7. razreda osnovne šole Prve celjske čete Celje: »Tekmujem za Aero klub Celje. To je izred- no lep, a žal še premalo ce- njen in uveljavljen šport, ki ponuja veliko možnosti za pridobivanje splošnega zna- nja v tehniki. Na republi- škem prvenstvu sem bil en- krat drugi in enkrat tretji, v Ločah pa sem celo že zma- gal. Mislim, da bom temu športu ostal zvest še dolga leta.« Gregor Kresnik iz 5. razre- da osnovne šole Slavko Šlander v Celju, član celjske- ga Aero kluba: »Tudi jaz že imam kar nekaj izkušenj v tem športu in dosegel sem nekaj lepih uvrstitev, kakor tudi danes v Ločah._ Ekipno pa smo dosegli v Čakovcu prvo mesto in dobih pokal. Eden izmed mojih vrstnikov je bil drugi. Modelarstvo je lep šport in rad ga imam.« Le malo časa je bilo za kle- pet med enim in drugim startom, ko so spet vsi pogle- di šilih v nebo. Mladi z našega območja so se na tekmovaju dobro odrezali. Med posamezniki v kategoriji Al se je na dru- go mesto uvrstil 11-letni Gregor Kresnik iz Aero klu- ba Celje, tretji je bil Seba- stijan Hajnšek, Lastovka Polzela. Med posamezniki v kategoriji Fl A je bil drugi Miloš Kužner, Emo Celje, tretji pa Gregor Coklič iz istega kluba. Ekipno v kate- goriji Al so se na drugo me- sto uvrstili pionirji Aero kluba Celje, v drugi težav- nostni stopnji pa so bili mo- delarji Ema Celje prav tako^ drugi. Prvenstvo je štelo tu-' di za pokal mladosti in med posámezniki je bil Silvo Šu- perger iz konjiškega Aero kluba tretji v kategoriji Al, Gregor Mavrič iz istega klu- ba pa prvi v drugi katego- riji_ Njihova razmišljanja je povzel glavni sodnik Niko Petelin: »V Ločah je razve- seljiva predvsem udeležba ob dejstvu, da modelarstvo v zadnjem času kar nekam na- zaduje. Najbrž predvsem za- to, ker mora tekmovalec svoj model sam izdelati in veliko materiala tudi sam kupiti. Ker ga na domačem trgu ni, je treba ponj onkraj meje in vse to je povezano z velikimi stroški. Osnova za ta šport je entuziazem. Ostaja še mož- nost, da postaneš nekoč pra- vi pilot, a še lepše - za vselej modelar s srcem.« Leteti visoko, više in še vi- še! Kaj ni bila to davna želja človeka? MATEJA PODJED Če je stari uspel, je nasmeh sproščen, pred startom zaskrbljen. Ne pozabite ko boste šli Učencem 4. a šole Уetika Vlahovića In Otroci so različni, praviloma pa vode za umivanje ne upo- rabljajo radi, za marsikoga pa je tudi zobna ščetka mučilno orodje. Otroci tega niso krivi. Krivi so odrasli, ki jim ne daje- jo pravega vzgleda ali jih ne znajo prepričati o smotrnosti uporabe čistilnih pripomoč- kov, o zdravju, ki je z njo pove- zano in o prijetnih obiskih pri zobozdravnikih. Vedno več učencev celjskih šol pa to že dobro ve - vsaj za umivanje in varovalke zob. Mimogrede so se naučili v ambulantah mla- dinskega zobozdravstva in v šolah, pri tem pa je tekmova- nje odigralo pomembno spod- bujevalno vlogo. Letos so v tekmovanju za či- ste zobe, ki je zajelo že velik del Slovenije, sodelovah učenci vseh osnovnih šol v Celju. Pri tem so jim poleg učiteljev in učiteljic v veliki meri pomagali zobozdravstveni delavci in obe preventivni medicinski sestri mladinskega zobozdravstva - Karolina Praprotnik in Mari- na Cerjak. Za svoja prizadeva- nja je dispanzer za mladinsko zobozdravstvo letos ob 40-letni- ci vzgojno varstvenih organiza- cij v Celju dobil tudi priznanje, pomena akcije za zdrave zobe pa se zavedajo tudi v organizaci- jah združenega dela, ki prispe- vajo nagrade za najbolj marljive učence. To so Aero, Aurea, Emo, Vrvica, Muflon, Sladko- gorska in Zlatorog. »Res dobro si umivati zobe ni mačji kašelj, vendar se to da s pomočjo posebnih testnih ta- blet. Te pokažejo rdeče madeže na premalo umitih zob prišla tovarišica zoboz prvič, so bile ocene ka^i vendar drugič že ni bil i ko, saj je bila ena enka. i ca, ki smo jo imeli že o ( nas je komaj še držah ( smo jo morali po tret i poraznem pregledu, vru bulanto. Nato se je mc vnela huda bitka. Zob čistili doma in v šoli, vs V 4a. osnovne šole V Keramika Iz kot slovenst Jože Rus Je že skoraj štirideset let Pred štiridesetimi leti se je Jože Rus odločil, da bo postal keramik. Odločitev je dozorela, ko še ni bil star šestnajst let. Jože se je rodil na Žirovskem vrhu in med vojno je izgubil starše. Prve trenut- ke osvoboditve je doživel v Ljubljani, kjer je stanoval pri teti, potem pa je odšel na šolanje na Čehoslovaško. Od leta 1949 je zaposlen v libojski keramič- ni industriji, kjer je danes modelar v razvoju. Keramika Je toplejša od porcelana Kcó je Jožeta Rusa vleklo med kera- mike? Morda v tistih rosnih letih še ni točno vedel odgovora na to vprašanje, pomembno paje, da se je pravilno od- ločil, kajti dokaz za to je, da službe nikdar ni jemal kot obveznosti, ampak vedno kot nek^, v čemer je znal uživati in v čemer je znal poiskati enega izmed smislov življenja. Z veseljem ga danes posluša človek, ko Jože govori o kera- miki in o ^eni toplini, ki mora pritegni- ti. V štiridesetih letih, ki jih je Jože preživel med keramiki in keramiko, se pozna njen vpliv nanj. Vsakomur brez zadrege pove, da je keramika zanj bolj topla in osebna kot še kdo ve kakšen porcelan, ki nanj deluje predvsem hla- den, brezosebno in trdno. Na šolanje v ČSSR Jože Rus se rad spominja leta po osvoboditvi, ko se je v Sabotici zbralo tisoč n Odpra^ govor mreč 1; mlad il V pon trebov Po tri novim hatice izpite keram lujejo celan. tovarr tudi 1 obiski on. Š( slavij« so če slovai ima š Raz tudi r ločno robu na Č( lovne držav samo obdr; kje j( Jugo nil v dilo « Najp nu v izpol 26. JUNIJ 1986 )brtna zadruga »Obrt Celela« )brtno zadrugo »Obrt Ce- a je pred devetimi leti tanovilo dvajset najbolj lovnih članov v Obrtnem ruženju Celje; danes ima Jruga že skoraj 180 čla- V, torej devetkrat več kot ustanovitvi, lani pa je eia 1,4 milijarde bruto ometa. Če bi sešteli proiz- dne zmogljivosti njenih operantov oziroma čla- V, bi dobili kar veliko to- rno, ki pa, seveda, še ni slovala z izgubo. Zamisel o obrtni zadrugi v lju je med obrtniki vzklila nekaj let pred ustanovitvi- Takrat so že po vsej Slo- niji ustanavljali zadruge, so obrtnikom največ po- igale pri nabavljanju ma- iala. Ker za ta repro mate- 1 ni bilo potrebno plačati umetnega davka in ker so iko marsikdaj preko za- Lige hitreje prišli do mate- la, so tudi celjski obrtniki 5eh sodelovati z njimi, naj- č z zadrugami v Ljubljani. !Г pa so bili zaradi oddalje- sti zadrug stroški večji, goste poti v Ljubljano in zaj pa so jim vzele tudi ecej časa, so obrtniki zače- razmišljati, da bi lahko cšno zadrugo imeli tudi v lju. Najbolj delavni obrtniki v ruženju so ustanovili šest- mski iniciativni odbor, za edsednika tega odbora pa izvohli takratnega obrtni- steklarja oziroma seda- sga direktorja pozda Al- rta Leskoška. Iniciativni Ibor je sorazmerno zelo hi- ) pripravil vse potrebne rmalnosti za ustanovitev druge; priskrbeli so tudi jnujnejše prostore za delo najem jih je dala samo- upravna stanovanjska skup- nost) in piarniško opremo. Ustanovna skupščina za- druge je bila 16. junija pred devetimi leti v gostilni Ribič. Zbralo se je dvajset obrtni- kov, ki so podpisali ustano- vitveno pogodbo. «Ustanovitev zadruge je bila vehka pridobitev za celj- ske obrtnike, saj smo lahko poslej v tej zadrugi uresniče- vali svoje samoupravne pra- vice in v okviru zadruge vsajpribližno poslovah pod enakimi pogoji kot organiza- cije združenega dela,« je po- vedal Albert Leskošek. Zadruga je bila ustanovlje- na po takrat veljavnem obrt- Ustanovno pogodbo, s ka- tero je bila ustanovljena za- druga, je pred devetimi leti podpisalo šestnajst obrtni- kov iz Celja: Albert Lesko- šek, Franc Kravanja, Rudi Rudnik, Leopold Drame, Maks Flis, Daniel Kandot- fer, Marjan Butinar, Ber- nard Globočnik, Ivan Ki- tek, Aleksander Erjavec, Miran Prezelj, Ivo Šinko- vec, Stanko Prevolnik, An- drej Weber, Zvonko Juter- šek in Boris Platovšek ter Herman Malgaj in Mirko Seles iz Žalca, Anton Koželj in Šentjurja pri Celju in Franc Turnšek iz Šmarja pri Jelšah. Danes so člani zadruge iz domala vseh ob- čin na našem območju, ne- kaj pa tudi iz drugih občin v republiki. nem zakonu, v register pa je bila vpisana 21. julija leta 1977, Njen direktor je postal Mihael Cvetrežnik, ki je od vsega začetka tudi aktivno sodeloval v iniciativnem od- boru za ustanovitev zadruge. Zadruga je takoj dobila tu- di samoupravne organe (in seveda tudi vse potrebne sa- moupravne akte), takšna sa- moupravna organiziranost Zadruga vseskozi deluje kot mešana zadruga, deli- tev dela pa je usmerjena v tri smeri: - zaključna dela v grad- beništvu - proizvodna dejavnost za neznanega kupca - kooperacijska dejav- nost z industrijo pa velja še danes. Najvišji or- gan upravljanja v zadrugi je skupščina, ki je sestavljena iz dveh zborov: zbora članov in zbora delavcev, ki so zapo- sleni v zadrugi. Skupščino vodi stalno predsedstvo (se- stavljata ga predsednika obeh zborov) ter predsednik predsedstva. Skupščina iz- voli še člane odbora samo- upravne zadružne kontrole in disciplinsko komisijo. Zadružni svet je izvršilni organ skupščine in ima po- dobno vlogo kot v drugih de- lovnih organizacijah delav- ski sveti. Člani zadružnega sveta so koperanti (tri četrti- ne članov) in delavci delovne skupnosti (četrtina članoV) Tako je zagotovljeno, da imajo vsi obrtniki - člani za- druge - vpliv na poslovanje oziroma usmeritve in po- slovne odločitve v zadrugi. V Sloveniji je že 43 obrtnih zadrug, celjska pa sodi med srednje velike. Žal je Obrt Celeia od vsega začetka ime- la malo obratnih sredstev (ker pa ni bilo družbene po- moči), zato se je tudi počas- neje razvijala in z vehko več- jimi prizadevanji zaposlenih in članov zadruge. Marsika- teri obrtnik seje pač odločil za sodelovanje s tištimi za- drugami ali kooperantskimi enotami, kjer so jim ponudil boljše pogoje plačevanja. Ta- ko je pravzaprav celjska za- druga bila že od vsega začet- ka v slabšem položaju v pri- merjavi z nekaterimi konku- renčnimi organizacijami, ki pa so seveda dobile material- no pomoč (vsaj ob ustano- vitvi). Kljub nekohko počasnejši (a stalni) rasti, se je obrtna zadruga Obrt Celeia razvila v kar močno delovno organi- zacijo, ki nudi precej razno- vrstnih uslug obrtnikov m je že zdavnaj prerasla osnovno dejavnost - nabavo repro V zadrugi si prizadevajo, da bi čimbolj razvili komer- cialno službo oziroma pro- izvodnjo za neznanega ku- pca, zato so letos poleg pot- niške službe v Sloveniji in Hrvaški organizirali proda- jo tudi v Bosni in Hercego- vini. materiala - kar je bil tudi glavni razlog za njeno usta- novitev. V zadrugi se trudijo, da bi bilo teh uslug še več in da bi bile še bolj kakovostne, seveda pa je potrebno upo- števati, da vsega naenkrat ni mogoče narediti in da je hi- trejši razvoj pogojen s še več- jimi finančnimi sredstvi. Za nadaljni razvoj zadruge je bilo pomembno tudi leto 1981, ko so kupili etažo (220 kvadratnih metrov stanovanjske površine) v Oblakovi ulici v Celju (na fotografiji). Prejšnji (najemniški) prostori so bili namreč premajhni in pogoji za delo nemogoči, zato so bili ovira za nadaljnji razvoj zadruge. Zadruga je za prostore pred petimi leti odštela 1,4 milijona dinarjev, precej denarja pa je bilo potrebno za obnovitev prostorov in nakup pisarniške opreme. Ihrt le deležna le moralne podpore 'if resolucij In družbenih dogovorov se ne äa živeti I f[ihael Cvetrežnik, direktor obrtne ruge »Obrt Celeia« je z nekateri- obrtniki oziroma zadružniki začel Jelovati že leta 1974 kot direktor ino vanjske zadruge »Dom« v Ce- ^ Ta zadruga se je kasneje združila '^kgradom, takrat, to je tri leta kas- 'e, pa so se začele tudi prve aktiv- ^ti za ustanovitev obrtne zadruge Jeia. Mihael Cvetrežnik ima prav- f-av zelo veliko zaslug, da je za- sploh nastala, poleg tega pa je i od ustanovitve njen direktor. i)b ustanovitvi smo imeli vso mo- LÍP in politično podporo takratnih £0v občinske skupščine in članov inega sveta. Obljubili so nam tudi , nčno pomoč, vendar je na žalost ■) samo pri obljubi.« ^ rjetno se še zdaj pozna, da zadru- gi bila deležna flnančne pomoči ob ;Tiovitvi?« Г ifotovo. Naša želja je, da bi imeli e lastnih obratnih sredstev, saj bi lažje poslovali in Zadovoljevali '^be obrtnikov. Lani smo na pri- nv poslovni sklad lahko izločih le silijonov dinarjev in nekaj še v re- vii sklad, na drugi strani pa smo гШ kar 20 milijonov dinarjev odšte- ; negativne obresti. Seveda bi lah- rizločih več dohodka v poslovni vendar je tu potrebno najti ne- '^^o sorazmeije, da ne otopimo pre- ¡ konkurenčnosti naših koope- вГ-« kot vaša zadruga, ima vso po- ^ 10 podporo tudi razvoj obrti. Ka- ^ je dejansko? nPdobno. Podpora prihaja od vseh nov, a le v obliki resolucij, druž- -Л dogovorov in podobnih aktov, a Direktor obrtne zadruge Obrt Celeia Mihael Cvetrežnik. obrt od tega nima nič. Davčna politika je destimulativna in razhčna od občine do občine, še posebej kar se tiče priz- nanja stroškov, investicij in podobno. Obrtnik si težko izračuna, kakšen bo njegov ostanek dohodka. Morah pa bi upoštevati, da velika večina obrtnikov ne dela osem ur, kot delavci v združe- nem delu, ampak ponavadi kar cel dan in večkrat še ob sobotah in nedeljah.« Precej vaših kooperantov, ki so se na primer za obrt odločili pred dese- timi, dvajsetimi leti, je začela iz nič, danes pa so obrtniki, ki dajejo po- memben delež k našemu družbenemu proizvodu in zaposlujejo precej de- lavcev. Kakšne so možnosti, da bi da- nes nekdo začel tako iz nič? »Precej slabše. Težko je s krediti, pa še dragi so. Naša zadruga jim tudi ne more pomagati, ker ima premalo last- nih sredstev, skušamo jim pomagati le z raznimi komercialnimi prijemi, kot so avansi in podobno.« Kaj nudi vaša zadruga obrtnikom? »Imamo organizirano komercialno službo, ki prodaja izdelke in storitve naših članov. Sprejemamo tudi naroči- la in potem organiziramo izvršitev teh naročil. Imamo kar nekaj velikih ko- operantov, ki opravljajo razna gradbe- na dela, tako da se lahko lotimo tudi gradnje večjih objektov. Komercialna služba je vsekakor tisto, kar veže pre- cej kooperantov, saj si vsi ne morejo privoščiti oziroma se jim ne splača or- ganizirati lastne prodajne službe. Po- leg tega večina delovnih organizacij raje posluje z obrtnikom, če je ponud- bo poslala zadruga, ker je to nekakšna garancija, da je obrtnik soliden. Sicer pa za naše kooperante nabavljamo tu- di reprodukcijski material in skrbimo, da naročniki plačajo v zakonitem roku.« Kaj bo potrebno narediti, da bo za- druga še bolj učinkovita oziroma, da boste privabili še več kooperantov? »Trudimo se, da bi imeh čimbolj raz- vito komercialno službo, kot pa sem že rekel, si prizadevamo tudi, da bi imela zadruga čimveč lastnih sredstev, zakaj le tako bomo lahko še bolj učinkovito pomagali našim kooperantom.« V prilogi vam predstavljamo šestnajst stalnih kooperantov Obrtne zadruge Obrt Celeia: ROMAN in FRANC KRAJNC, splošno ključavničar- stvo, Prvomajska 20, Celje, telefon 33-896. JOŽE PLAHUTA, izolaterstvo. Prvomajska 19, Celje, telefon 33-594. HELENA in EDI FLIS (HELEDl), plastika in izdelo- vanje kaset, Arclin 82, ŠkoQa vas, telefon 772-114. IVO ŠINKOVEC, elektroinstalacije, javna razsvet- ljava, Dušana Kvedra 34, Celje, telefon 31-971. EMIL KOPRIVC, galvanizerstvo, Trubarjeva 5, Celje, telefon 24-138. DRAGO URANKAR, gradbene izolacije, Orožnov trg 2, Laško, telefon 730-805 in 730-660. FRID DROFENIK, teracerstvo. Steklarska 11, Roga- ška Slatina, telefon 811-364. EDVARD OTRIN, avtokozmetika, laki. Cesta v Debro 17, Laško. MIRJANA in ROMAN GRACER, posteljno in spodnje perilo, Okrogaijeva 4, Celje, telefon 34-182. FRANC KRAVANJA, instalaterstvo za ogrevanje in odsesovanje, Babno, Celje, telefon 27-970. MIRAN GRACER, tisk, Okrogarjeva 2, Celje, telefon 34-164. MIRSAD KAPETAN, zidarstvo in fasaderstvo, Nuši- čeva 6, Celje, telefon 28-555. MARJAN ŽVEPLAN, zidarstvo in fasaderstvo, Uhce heroja Lacka 8, Celje, telefon 36-282. TEREZIJA in MARJAN BRANCE, kovinostrugar- stvo, Arclin 33, ŠkoQa vas, telefon 772-054. BORIS ZALOKAR, kovinoplastika. Trg oktoberske revolucije 1-3, Celje, telefon 28-640. HORST SIKOŠEK, splošno ključavničarstvo, Petrovče 1. 26. JUNIJ 198 Brez predanosti poklicu ne Hi šlo Obrtnika Kranjc iz Lokrovca sta pridobita sioves z deiom pri kotiovnicah Brez ljubezni do poklica ne bi šlo, meni obrtnik Franc Krajne iz Lokrovca pri Celju, ki bo letos skupaj s sinom Marjanom in še sedmimi de- lavci naredil za približno 120 milijonov dinarjev prometa pri gradnji kotlovnic in sušil- nic lesa. Brez predanosti po- klicu Franc verjetno tudi ne bi zdržal vsak dan tudi po dvanajst in več ur v delav- nici. Franc Krajne je kot strojni ključavničar začel delati pred 32 leti v Cinkarni. Že takrat se je ukvaijal s kotlovnicami, še bolj pa kasneje v LIK Savinja, od koder je odšel pred 16 leti kot vodja kotlovnice. Med službovanjem v LIK-u je opra- vil tudi ustrezen tečaj in si pri- dobil precej znanja o toplotni tehniki, ki mu sedaj še kako prav pride. »Brez ustreznega znarya se- veda ne gre,* meni Franc, če- prav sam najbolj prisega na prakso. »Izračuni pokažejo ne- kaj, praksa pa malo drugače, zato je potrebno naprave kas- neje še prilagajati. Hkrati pa prizna, da mu je znanje, ki si ga je dobil sin Mapan na višji strojniški šoli, velikokrat pomaga iz zadrege. »Včasih se mi zatakne pri kakšnem matematičnem izra- čunu ali mehaniki, pa mi sin priskoči na pomoč. V praksi pa sem seveda še pred njim, če- prav si tudi on hitro nabira iz- kušnje.« Obrtnika iz Lokrovca sta si precejšen sloves pridobila z delom pri kotlovnicah na lesne odpadke, kjer sta se specializi- rala za transportne naprave. Prav zdaj izpolnjujejo naročilo za Javor iz Pivke, kjer delajo skupaj s še dvema kooperanto- ma Marlesa in zagrebško to- varno parnih kotlov. Gre za eno najsodobnejših tovrstnih naprav pri nas, saj je v izdelek vključenega tudi precej inova- tivnega dela obeh obrtnikov. Pri nas delajo že štiri podob- ne kotlovnice, vendar pa so na- pravo za transport lesnih od- padkov uvozili s Švedske, na- prava, ki jo bodo vgradili v Ja- Naprave iz delavnice Fran- ca in Marjana Krajnca so vgrajene v številnih tovarnah v vseh naših republikah in tu- di v tovarni na Kitajskem. Naročil je trikrat več, kot jih zmorejo, »krivdo« pa nosi po- slovnost obeh Krajncev; do- sledno upoštevanje rokov, ka- kovost izdelkov, prilagodlji- vost proizvodnje in spremlja- nje razvoja na področju to- plotne tehnike. voiju pa je boljša oziroma izpo- polnjena. »Potrebno znanje in izkuš- nje smo si nabrali v Marlesu, kjer smo tako napravo nekoli- ko predelali oziroma izpopol- nili,« pravi Franc Krajne. Gre za sistem, po katerem lesne odpadke porivajo na ku- rišče (rešetke) s polžem od spo- daj. Tako lahko odpadke ena- komerneje raztrosijo po rešet- ki (kar je težko pri trošenju od- padkov od zgoraj) in tudi regu- lirajo količino ter po potrebi dovaj^o zrak, kije potreben za gorenje (kar je pri vpihovanju odpadkov nemogoče). Na ta način dosežejo popolnejše iz- gorevanje lesnih odpadkov, s tem pa boljši izkoristek kotlov- nice in manjše onesnaževanje zraka z dimom. Glede kakovosti sta obrtnika iz Lokrovca v samem vrhu tu- di pri grelcih in razdelilcih za sušilnice za les. Sodelujeta s KOP Krško, grelci iz njihove delavnice pa so vgrajeni tudi v tovarni, ki jo je Lesnina zgradi- la za naročnika na Kitajskem. Grelci so iz bakrenih cevi, la- mele pa so aluminijaste.' Alu- minij in baker sta trpežnejša od železa, ker pa sta dobra pre- vodnika toplote, so lahko grel- ci tudi manjši Tudi pri tem izdelku so bile potrebne inova- cije. Da so vse probleme dobro rešili, pa potijuje zelo dobra ocena o kakovosti grelcev z ljubljanske fakiïltete za stroj- ništvo. »Največja težava je bila v tem, kako natakniti aluminija- ste lamele na bakrene cevi, ta- ko da se bodo dobro prilegale m prevajale toploto. Precej ča- sa smo se ukvarjali s to težavo, a smo jo uspešno odpravili,« pove ponosno Franc Krojne. Pravzaprav so težave tiste, ki zahtevajo iznajdljivost in ki ro- dijo inovacijske rešitve. Tako je bilo tudi zaradi težav z na- bavljanjem materiala. Baker in aluminij je namreč težko do- biti. »No, z aluminijem še nekako gre, vendar pa ni več takšne izbire trakov, kot je bila vča- sih,« pove Franc. Iz te težave so nastale kolut- ne škaije za rezanje aluminija- stih cevi, ki so jih naredili sa- mi. Trakovi morajo biti široki natančno 115 milimetrov, zato so tudi škarje precizno nare- jene. Sicer pa Franc in Marjan Кггџпс vsako leto precej vlaga- ta v delavnico. Letos sta kupila novo stružnico, uredila pa bi si rada še pisarniške prostore nad delavnicami. V delavnici vlada red; delo se začne vsak dan ob šestih gutraj in konča ob dveh po- poldne. Določilo o koncu »ših- ta« je pravzaprav bolj formal- no. Franc in Marjan popoldne velikokrat še rišeta in snujeta kaj novega, tako da njun delav- nik tréóa 12 in več ur. Pa tudi delavci velikokrat opravijo kakšno naduro, če naročniki pritiskajo z roki. Dohodki so takšni, da dobri delavci ostajajo. Žal paje težko »Menim, da je naie sode vanje z obrtnim združei Obrt Celeia zelo dobro. Ve no našega prometa opravit preko združenja. Ker vsega moremo opraviti sami, z nai sodeluje precej kooperant« ki jih poišče združenje. Pol tega z naročilnico združenji trgovinah veliko hitreje opi viš formalnosti pri nakuf reprodukcijskega materia prihranimo pa tudi pri pi metnem davku, zaradi čes smo lahko tudi s cenami bi konkurenčni,« pravi Fra Krajne. dobiti dobre delavce takšn profilov kot jih potrebuje] Trenutno je zaposlenih sede delavcev, lahko pa bi zaposl še tri. Pri Krsgnčevih zaslužijo ç lavci približno po 500 dinaij na uro, potem pa je tu še do odstotkov stimulacije. Najb< ši zaslužijo na mesec 125.000 dinarjev, skoraj i mary kot oba obrtnika. Pri ocenjevanju so še po bej strogi glede odpadkov, je na primer strugar kakä kos kovine narobe ostužil, nekaj materiala v nič. »Materiala mu ne zaraču Pri obrtnikih Francu Marjanu Krajncu je zapos nih sedem delavcev: dva st garja, dva strojna ključav čarja, dva varilca, pomo: delavec, zaposliti pa so mo li tudi knjigovodkinjo, ker je nabralo preveč tovrsti opravil. Eden od delavcev la pri njih že vse od ustan( tve delavnice pred lé leti, < pa že več kot 10 let. Tudi o! li delajo pri obeh obrtnikil več let. mo, tudi ure, ki jih porabi ponovno struženje, mu pi mo, seveda pa mu ne more dati še stimulacije,« je Fn Krajne razložil sistem nagn vanja, ki se očitno obnese. Reklamacij ne sme biti, zato se je potrebno večkrat poglobiti v načrte, ki jib sicer obrtnika Marjan in Franc Krajne sama rišeta. Odnos do izolacij se je spremenil Jože Plahuta Iz Lokrovca se kot obrtnik ukvarja z Izolacijami že dvajset let Jože Plahuta iz Lokrovca je po stažu eden starejših obrtnikov v celjski obči- ni, verjetno pa je prvi na našem območ- ju, ki se je začel obrtno ukvarjati z izola- cijami; že 20 let dela hldilne, toplotne in zvočne izolacije. Jože je tako imel prilož- nost, da je z leti spremljal odnos do ener- gije in v neposredni zvezi s tem tudi do izolacij. »Sedaj so v vse projekte za stanovanj- ske bloke in večje zgradbe vnešene tudi izolacije,« pravi Joše Plahuta. »Poglejte samo investicijo v izolacijo cevi večje cen- tralne kuijave: izplača se že v dveh letih, kar je zelo kratek čas in kar pomeni, da je to dobro naložen denar.« Jože Plahuta se je izučil za izolateija v ljubljanski Termiki, zato dobro obvlada postopke in načine izoliranja. Pravzaprav se delo ni veliko spremenilo z leti, pravi. le materiali so drugi. Z izkušnjami in zna- njem, ki ga ima, pa lahko veUkokrat po- maga projektantom. Zelo dobro sodeluje s Klimo in Ingradom, v dvajsetih letih pa je naredil izolacije v številnih večjih ob- jektih. Jože se spominja le zadnjih, na Naši zakoni so precej togi, se priduša Jože Plahuta. Določajo, da mora biti izo- lacija tako debela, kot je cev; pri tanjših ceveh bi bila izolacija, narejena po teh predpisih, ponavadi preslaba, pri debe- lih ceveh pa bi šlo za nedopustno potrat- nost pri materialu in, seveda, za razme- tavanje z denarjem. primer šentjurske klavnice, celjske bol- nišnice, Mlekarne v Aiji vasi, Merxovega skladišča v Trnovljah, Aera v Celju, Zla- tarne, Kovinotehnena Hudinji, Cinkarne, EMO, TIM-a Laško, toplovoda na Hudinji in precej stanovanjskih blokov, ki jih je zgradil Ingrad. Pet do sedem zaposlenih (v sezoni, to je pred kurilno sezono je pritisk naročnikov večji, zato mora Jože zaposliti še kakšne- ga delavca) dela širom po Jugoslaviji. Na- ročil je pravzaprav toliko, da jih komaj zmorejo, roki pa so zelo kratki. »Izolateiji smo ponavdi vedno zadnji na gradbišču,« pravi Jože. »V večini prime- rov se takrat že zelo mudi, vendar smo tudi mi v večini primerov zadovoljili na- ročnika in pravočasno opravili svoja dela. Z nadurami cele ekipe, seveda.« Jože Plahuta je zadovoljen tudi s sode- lovanjem z obrtno zadrugo Celeia, še po- sebej, ker mu sodelovanje z zadrugo po- maga pri pridobivanju naročil (naročnik ; ггце sklene posel s kooperantom) in ker ni i potrebno skrbeti, da naročnik ne bi pra- vočasno plačal. _ Jožetu Plahuti časa vedno primanjku- je, kljub temu pa vedno najde kakšno uro za svoj konjiček. Je namreč navdu- šen pevec, poje pa pri oktetu »Stu- denček«. Delavci, zaposleni pri Jožetu Plahuti opravljao naporno terensko delo, vendar pa so temu primerno tudi nagrajeni. Osebni dohodki so takšni, da fluktuacije praktično ni. Tako so v ekipi pravzaprav samo delavci, ki dobro obvladajo poseí izolateija. Jože Plahuta zelo dobro sodeluje z Klimo in Ingradom in je v dvajsetih letih naredil izolacije v številnih večjih objektih. Še posebej veliko izkušenj in znanja sije nabral pi izolacijah centralnih kurjav in drugih večjih sistemov za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov. 26. JUNIJ 1986 Prva proizvajalca kaset pri nas Edi In Helena Fils Iz Arcilna: '-Težko le dobiti kakovostne surovine*' Interes nas, obrtnikov bi bil še veliko večji, če bi se politika ma- lega gospodarstva izvajala tako, kot je začrtana,« pove Edi Flis, ki skupaj z ženo Heleno že 22 let izdeluje izdelke iz plastičnih mas.« Danes pa je akumulacija že tako majhna, da ti praktično ne omogoča več širjenja obrti. Ko- majda še sproti uspemo posodab- ljati strojno opremo, da ne zao- stanemo za drugimi.« »HELEDl« (ime sta obrtnika se- stavila iz svojih imen - HELENA in EDI) je danes ena od večjih to- vrstnih obrti pri nas. Trenutno tam izdelajo največ embalaže za nakit celjskih Zlatarn in kasete za pisalne stroje za celjski,Aero. Še vedno pa delajo tudi glasbene ka- sete, ki so v njihovem proizvod- nem programu že 12 let - najdlje pri nas. »Res smo bili prvi proizvajalci kaset pri nas in sedem let tudi edi- ni,« pravi Edi Flis. »V tistih časih je bila to zelo zahtevna tehnologija in potrebno je bilo precej samood- povedovanja, da smo jo osvojih.« Kasete so delali za vse glasbene hiše pri nas. V začetku so bile na- klade še manjše, potem pa zmeraj večje. Obrtnika iz Arclina sta v najbolj konjunkturnih letih posla- la na trg tudi po 8.000 kaset na dan oziroma 3,5 milijonov na leto. V zadnjih letih so se za proiz- vodnjo kaset opremile tudi večje delovne organizacije, ki si seveda lahko privoščijo dražje in bolj pro- duktivne stroje. Edi in Helena Fhs sicer še vedno delata za naročnike po vsej Jugoslaviji, vendar pa se naročila počasi zmanjšujejo. Helena in Edi Flis sta izdelala tudi kaseto »Zlata harmonika«, naklada (4.500 izvodov) pa pred- stavlja le zelo majhen delček nju- ne proizvodnje kaset. »Potrebno bo pač naprej in ver- jetno se bomo kmalu preusemrili v kakšen drug proizvodni pro- gram,« napoveduje Edi Flis. Sicer pa, pravita obrtnika, kon- kurence pri kasetah sploh ne ob- čutita, saj je drugih naročil dovolj. Ker v njihovi delavnici namenjajo kakovosti izdelkov še posebno po- zornost, imajo tudi naročnikov vedno dovolj. Obrtnika se tudi vseskozi trudi- ta, da sledita razvoju in nabavljata sodobnejše stroje. Njun strojni park - vse so to popolni avtomati - je za naše razmere že zelo dober. »Na Zahodu so sicer že nekoliko dlje,« razlaga Edi Fhs. »Imajo že računalniško vodene stroje, pri nas pa večinoma pokupimo stroje, ki jih tam dajo v odpis. Majhna akumulacija in uvozne omejitve so pač ovira, ki jo je težko premo- stiti. Vseeno tudi s starimi stroji delamo kakovostne izdelke in na Zahodu se nam čudijo, kako to uspemo.« Večino plastičnih mas in umet- nih smol lahko obrtnika kupita pri nas (OKI), nekaj pa je potrebno Obrtnika že od ustanovitve so- delujeta z obrtno zadrugo Celeia. Edi Flis ima največ pripomb gle- de plačil, saj sedaj kupci v glav- nem ponujajo le menice, zato se denar prepočasi obrača. Zaradi tega je tudi več težav z obratnimi sredstvi, krediti pa so predragi, da bi se jih splačalo najeti. Obre- sti za najete kredite pa je nemo- goče prenesti v ceno izdelka, saj bi potem preveč padla konku- renčnost. uvoziti. Največ uvoza je pri proiz- vodnji kaset. Žal pri nas zelo težko dobiš kakovostne surovine. Obrt- nika sta na primer že dala izdelat (drago) orodje za prozorne kasete, vendar pa prozornih kaset ne mo- reta delati, ker pri nas ni ustrezne- ga materiala. Aparature za presnemavanje kaset. Sodobni avtomatski stroji v delavnici E di ja in Helene Flis. Stroji se ne menijo za zalione Emil Koprive Je izkušen In uveljavljen galvanizer Galvanizerstvo ni lahek poklic. Ko je Emil Koprive, ki ima galvanizersko delav- nico na Mariborski cesti v Celju, iskal še četrtega de- lavca, je bilo kup prijav, ko pa so videli, da bi bilo po- trebno tudi pošteno prijeti za delo, so se vsi po vrsti premislili. Emil je prišel iz trgovske branže, vendar je prav v tem pokhcu spoznal galvanizer- stvo, tako da se pred šestimi leti, ko je postal obrtnik, ni odločal kar na slepo. Poleg galvanizerstva Emil Koprive dela še igle za ročno pletenje in stropne svetilke. V vehko pomoč pri uvaja- nju v delo pa mu je bil (in mu je še) izkušen galvanizer Av- gust Ukmar. Danes del^o za Številne delovne organizaci- je in tudi obrtnike na našem območju, nsObolje pa sodelu- jejo s Tajfunom. »Tudi pri galvanizerstvu so roki zelo pomembna stvar,« pravi Emil Koprive. »Če pravočasno ne izpolni- mo naročila, smo lahko krivi za vehke in drage zastoje v industriji. Pri nas še posebej gledamo na stalne in dobre poslovne partneije. Tajfuna, na primer. Če je potrebno, delamo tudi ponoči in ob ne- deljah.« V delavnici na Mariborski cesti sta dve stoječi in ena bobenska galvano linija, Emil Koprive pa bo kupil še eno hnijo. Tako kot je prej ves zdomski zaslužek vlagal v delavnico, tako tudi sedaj narñeni za strojno opremo kohkor le dopušča ostanek dohodka. Galvanizerstvo je močno odvisno od kovinske indu- strije; ko je tej industriji za- čelo primanjkovati repro materiala, se je to takoj poz- nalo pri naročilih, ki jih je dobil Emil Koprive. »Moraš pač ostati konku- renčen, zakaj zahteve naroč- nikov so vse večje,« pove, hkrati pa se priduša nad predpisi, ki določajo pre- kratko amortizacijsko dobo. V njegovi delavnici, kjer ve- liko delajo tudi s kislinami, namreč noben agregat ne zdrži 7 let, kohkor bi po za- konu moral. Stroji se pač ne menijo za zakone ... »Obrtnik je nekakšen sino- nim za bogatega človeka,« pravi Emil Koprive, vendar ni povsem tako. Legalno pravzaprav ne moreš zasluži- ti več kot delavci s podobno izobrazbo v delovnih organi- zacij ah. Seveda pa je logično, da zaslužek v obrti ni tako maj- hen, ker drugače obrtnikov ne bi bilo. Sicer pa moram reči, da se pri nas zadnje čase spreminja miselnost in od- nos do obrtnikov. Še posebej v celjski občini je ta premik zadnja leta kar očiten. Emil Koprive: ves zdomski zaslušek je vložil v delavni- co za galvaniziranje. Avgust Ukmar: pri Emilu Koprivcu je zaposlen že od začetka. Kot izkušen galva- nizer je veliko pripomogel k uveljavitvi delavnice. Svetilice so pomemben dei mestne opreme Elektroinstalater Ivo Šinkovec iz Celja je eden izmed redkih obrtnikov, ki so se povsem preu- smerili v izdelavo in montiranje javne raz- svetljave. Tako njegove svetilke stojijo v starem mestnem jedru v Celju, pred hotelom v Prebol- du, pred Namo v Žalcu, na Dobrni in še v nekate- rih krajih. Izbor mestne opreme (svetilke, koši za smeti, klopi, izveski in podob- V Celju so menili, da se v staro mestno okolje najbolj vklapljajo svetil- ke, ki jih je zasnoval ar- hitekt Janko Hartman, izdelavo svetilk in mon- tiranje pa je prevzel Ivo Šinkovec. no) je za staro mestno je- dro v Celju določen s po- sebnim katalogom. Ivo Šinkovec se je za obrt odločil že pred dvaj- setimi leti in je med ti- stimi celjskimi obrtniki z najdaljšim stažem, po- leg tega pa je tudi usta- novni član obrtne zadru- ge Celeia, s katero, pra- vi, zelo dobro sodeluje. Obrtnik iz Celja, ki je najprej začel z elektroin- stalacijami v večjih indu- strijskih objektih in dru- gih zgradbah, se je pred pribhžno desetimi leti skor^ povsem preusme- ril v izdelavo in montažo javne rćizs vetij ave, še po- sebej pa potem, ko je prevzel izdelavo trikrakih in drugih svetilk za Celje. Tako zimo večinoma iz- koristi za izdelavo svetilk. ko pa se začne sezona ko- munalnih del, svetilke montira. Tako prav te dni montira javno razsvetlja- vo v Jenkovi uhci, med letošnja naročila pa sodi še razsvetljava pred celj- sko bolnišnico in v Strmcu. Trikrake svetilke na Tomšičevem trgu, ki jih je nare- dil Ivo Šinkovec, predstavljajo pomemben del opreme starega mestnega jedra Celja. 26, Kakovostni izdelki in za četrtino nižje cene Roman In Marjan Bracer Izdelujeta posteljno In spodnje perilo Obrtnika Roman in Mir- jana Gracer iz Celja sta da- nes te med večjimi proizva- jalci posteljnega in spod- njega perila. V delavnici v Novi vasi na primer vsak mesec porabijo kar 20.000 metrov platna, zato sta obrtnika tudi kar pomemb- na partnerja MTT-ja iz Ma- ribora, temu primemo pa tudi lažje prideta do kako- vostnih tkanin. Pri tako velikem poslu je seveda pomembna pred- vsem komerciala oziroma potniška služba, S£u je po- trebno izdelke tudi vnovčiti. Graceija sta se odločila za prodajo preko sindikalnih organizacijah v delovnih or- ganizacijah. »V tem poslu pravzaprav delam že 16 let - prej sem delal v delovni organizaciji, kjer so izdelovali posteljno perilo - zato zelo dobro poz- nam trg in zahteve kupcev,« pove Roman Gracer. »Lahko rečem, da imamo zelo dobro potniško službo in bi prodali še več, če bi lahko v naši de- lavnici tudi toliko sešili.« Seveda lahko dobra proda- ja temelji le na kakovostnih izdelkih in konkurenčnih ce- nah. Da so izdelki res kako- vostni, potijuje dejstvo, da z nekaterimi delovnimi orga- nizacijami sodelujeta od vse- ga začetka, odkar sta se odlo- čila za obrt. Njihove cene pa so v povprečju za četrtino ni^e kot cene podobnih iz- delkov konkurenčnih firm. Roman Gracer meni, da ver- jetno v veliki meri tudi zato, ker na primer nimajo takš- nih stroškov za režijo, kot v delovnih organizacijah. Poleg tega pa so tudi pogo- ji plačevanja - trimesečno obročno odplačevanje - tisti, ki privabijo kupce. Veijetno bo tudi držalo, da so do nii^e cene izdelkov pri- šli tudi z zgledno organizaci- jo in produktivnos^o dela. Gre za mlad kolektiv - se- dem delavcev - ki zna popri- jeti za delo. Delavke za šival- nim strojem imajo poleg ma- lice še vsako uro 10 minut odmora, da se spočijejo od napornega dela. Tako je čas za šivalnimi stroji res inten- Vsak začetek je težak, tak- šen pa je bil tudi začetek obrtnikov Romana in Mir- jane Gracer. Šivalni stroj »Danica« so postavili kar v stanovanjsko hišo in kmalu skoraj - obupali. Zaradi prahu so kmalu vsi močno kašljali, »Danica«, ki ni na- rejena za industrijsko pro- izvodnjo pa se je kvarila. Pot do sodobno urejene de- lavnice in industrijskih ši- valnih strojev ni bila lahka in Gracerjeva družina bo, na primer, šele letos lahko prvič po treh letih odšla na morje. zivno izkoriščen, odmori pa pripomorejo k boljšemu po- čutju in tudi razpoloženju delavk. Tudi zaslužek ni slab, zato ni čudno, da se je na zadaii razpis za delavce prijavilo kar 43 kandidatov. Obrtnika sta zadnja leta precej hitro širila obrt, ven- dar menita, da ni bojazni, da bi se promet ustavil. Že se- díü zanju preko Obrtne za- druge Celeia delata dva ko- operanta, v prihodnje pa bo- sta proizvodnjo posteljnega perila sploh prenesla na ko- operante, v njuni delavnici pa se bodo bolj preusmerili na proizvodnjo spodnjega perila. »Brez gat ne moreš hoditi,« se pošali Roman Gracer, ki meni, da bodo tu- di s tem proizvodnim pro- gramom hitro uspeli na trgu. Preusmeijanje, ki so ga za- čeli pred dvema mesecema, bo seveda tragalo nekoUko dlje, s^j modele sami naredi- jo, sami pa jih tudi preiskusi- jo. Pot od modela, do kako- vostnega in preizkušenega izdelka pa je dolga približno mesec dni. Da bodo izdelki res kakovostni, sta našla tudi tkalca, ki bo za njuno delav- nico vsako leto spletel 70.000 metrov kakovostnih ple- tenin. Delavnica Marjane in Romana Gracer ja v Novi vasi v Čel ju. Delo, vtkano v nešteto blokov Friderik Drofenlk Iz Rogaške Slatine: »¥se manj Je mojstrov, ki obvladajo feracersfyo.« Usmerjeno izobraževanje je zapostavilo precej pokli- cev, predvsem tistih, kjer je potrebna praksa. »Umni« šolniki so izpustili tudi te- racerje, čeprav je to poklic brez katerega si ne moremo zamisliti sodobnega grad- beništva. Friderik Drofe- nik, teracer iz Rogaške Sla- tine je eden zadnjih moj- strov tega poklica. Kot obrtnik teracer dela že enaindvajseto leto in delo njegovih rok in rok njegovih delavcev je vtkano že v toli- ko zgradb, da bi jih težko na- šteli. Samo za primerjavo: v več kot 90 odstotkih stano- vanjskih blokov v Celju so terazo in stopnice mojstra Drofenika. V r\jegovi delavnici v Ro- gaški Slatini delajo vse vrste stopnic iz teraza, tlake iz te- razo ploščic in naravnih kamnov, police, betonska korita in še marsik^. Mojster Drofenik s svojo usposobljeno ekipo - pri nje- mu so trenutno zaposleni sa- mo priučeni delavci, vendar pa v tem poklicu delajo že deset in več let, zato obvla- dajo to obrt - trenutno dela v stavbi Ljubljanske banke na Trgu V. kongresa v Celju in v Pekami v Trnovljah v Celju. V banki je bilo zelo veliko dela, še posebej s pročelnimi elementi, ker bo tudi zgrad- be takšna, da se bo lepo vključila v staro celjsko mestno jedro. Poleg tega so vgradili tudi posebne Uina- ste stopnice in tlake iz narav- nega kamna (makedonski si- vac, čaška in plavi tok). »Žal so investitorji morali nekoliko varčevati, kar se bo poznalo tudi pri kakovosti stopnic in pročelnih elemen- tov. Vgradili smo namreč ne- koliko slabše materiale, kot pa smo sprva predvideh,« pravi mojster Drofenik, ki mu ni vseeno, kako bo zgradba izgledala. Tlaki in stopnice pa so pomemben del vseh zgradb. »Kamni so se v zadnjem letu ali dveh pač tako podražili, da v vsaki zgradbi predstavljajo po- memben strošek. Pa tudi kvalitetne kamne je zadnje čase težko dobiti.« Žal so nekaj kamnolomov z najboljšim kamnom pri nas zaprli, ker so prinašali izgubo. Človek pravzaprav težko verjame v to izgubo, saj je surovina zastonj, ka- men pa zelo drag. Kot vse kaže pa bodo ob dragem kamnu vse bolj pri- šli do veljave starejši načini dela: eden takih je liti terazo. »Petnajst let ga nismo de- lali, sedaj pa so se za liti tera- zo odločili v celjski pekami; 1600 kvadratnih metrov ga bomo položih, žal pa spet ni- mamo več tako kakovostnih zdrobov kamna kot nekdaj,« potama Friderik Drofenik in hkrati prizna, da se je moral tudi sam nekoliko bolj po- truditi, s^ je v teh petnajstih letih že marsik^ pozabil, ve- čina njegovih delavcev pa sploh še nikoli ni delala litih terazov. Delo je sicer precej zahtevmejše, ker je vlivanje kar dolg postopek, zato pa je hti terazo trikrat cenejši kot na primer tlak iz naravnega kamna. Žal pa je še zelo, zelo malo mojstrov, ki znajo kaj takšnega narediti. Prav zato se mora Friderik Drofenik velikokrat tudi otepati kakš- nih naročil. Brušenje litega teraca v celjski pekami. Najboljša reklama ji Drago Urankar Iz Laškega Je Izoliral že nekaj stotisoč kvadru Verjetno si je malo obrtnikov v tako krat- kem času - 7 let - tako močno razvejalo poslovne odnose širom po Jugoslaviji, kot Drago Urankar iz Laškega. Začel je tako, da je delal cele dneve in včasih tudi noči. Ftiz- nava, da ga je uspeh na poslovnem področju tudi drago stal - naporno delo mu je načelo zdravje. Samo v ilustracijo: v sedmih letih je prevozil približno 2 milijona takih kilome- trov, ki so mu jih davkarji všteli v stroške. Danes je Dragu Urankauju precej l^e kot na začetku, saj ima sposobno ekipo trinajstih ljudi, ki obvlada izolaterstvo. Pred nedavnim je ekipo okrepil tudi s krovskim klepaiji. Na ta način so ryihove ponudbe tudi bolj konku-_ renčne, meni Drago Urankar, s^ naročniku ni potrebno iskati toliko kooperantov. Dragu Urankaiju je tudi l^e, ker ima dobre odnose z dvema n^močnejšima proizv^alce- ma bitumenov pri nas »Grmeč« Beograd in »Timal« Lištica ter tudi z drugimi proizvajalci surovin za izolacije. Poleg tega so z di delom opravljenim v rokih in Hakovosll vedbo dobili tudi precej velikih stalnih j nikov, tako da dela nikoli ne zmanjka, j »Izolirali smo že nekaj sto tisoč kvadj metrov kritin, n^večkrat je šlo za sanad Osebni dohodki zaposlenih pri 1 Urankarju so na zavidljivi ravni, izplai pa jih dvakrat na mesec. Tako je sic< administrativnega dela, vendar pa so < ci bolj zadovoljni. Poleg tega pa imaji vse ugodnosti kot delavci v združenem vsako leto na primer gredo tudi na sin ni izlet, ki ga organizira in plača obrti dobili le par reklamacij. Pa še te nis( zaradi naše krivde,« pravi Drago Uri »Seveda pa se moraš na vsaiko delo ten pripraviti.« Največja reklama je za Drago Urai Drago Urankar: »Na vsako delo se moraš prej temeljito pripra- viti.« 1986 a ivatorska žilica farda Otrina orska žilica Edvardu e dà miru; prav zato izmed obrtnikov, ki lolj razvejan in zahte- izvodni program. Še če upoštevamo, da dela. Tako je stalno ed delavnicama v Ce- )ma v Debru pri La- seveda za obrtnika z poslovnimi poto- 10 bi Edvard Otrin po- e bolj uspel, če bi se la večje serije, zakaj ; proizvodnjo zahtev- kov in vtkal vanje svo- ijske sposobnosti. Po- je dosegel zavidljivo t, pri nekaterih izdel- idi nima nobene kon- pri nas. i pa denar še zdaleč ne ;ehtati veselja pri delu. ■d Otrih zatijuje, da res i svojem delu in prav zato se loteva realizacije vedno novih zamish, ki mu jih zlepa ne zmanjka. Dva od svojih izu- mov je tudi zaščitil. Pri filtrih za lakiranje, antisi- likonih (za odstranjevanje sih- konov) in lepljiv gazi (za od- stranjevanje prašnih delcev) praktično nima prave konku- rence, so pa to pripomočki, ki so danes pravzaprav nepogre- šljivi v avtoličarstvu. Poleg te- ga meša tudi avtolake za Zasta- vine, Cimosove, Renualtove in Volkswagnove avtomobile, po- leg pa je razvil še proizvodnjo ^ topil in razredčil za lake. Da je ' ponudba kompletnejša, pravi. Edvard Otrin je po pokhcu kemik in se je uveljavil že v združenem delu; pri elektrogo- spodarstvu, na primer, z zelo kakovostnimi površinskimi premazi. Kasneje je prevzel za- stopništvo tuje firme za avto- kozmetiko, lake in druge izdel- ke iz tega programa. Ko pa smo začeh omejevati uvoz, se je od- ločil za obrt. Imel je dovolj po- slovnih izkušenj in znanja ke- mije, da seje lahko odločil za ta korak. Poleg že omenjenih izdelkov je razvil še proizvodnjo osvežil- cev za zrak. Bolj iz veselja, kot pravi, ter še nekaj drugih izdel- kov. Lotil se je tudi postopka za zaščitni parafinski premaz, V kemiji gre razvoj hitro na- prej, zato mora tudi Edvard Otrin stalno dopolnjevati svo- je znanje. Ena izmed možnosti za izpopolnjevanje znanja so specializirani sejmi, kjer pa pravzaprav lahko ugotovimo, da smo na primer pri proiz- vodnji lakov že kar precej za- ostali za razvitim Zahodom; najbolj zaradi tega, ker nam ponavadi primanjkuje kako- vostnih surovin. ki pride še posebej v poštev v strojni industriji. Da ta indu- strija še ne uporablja njegove- ga parafinskega premaza, je pravzaprav kriva naša togost. Uvoziti bi morali samo nekaj surovin, vendar pa bi privarče- vali precej deviz, ki jih odšteje- mo za parafinske premaze se- d^. Toda za delovne organiza- cije je tako pač bolj enostavno. »Sploh pogrešam tesnejšo povezavo obrti in trgovine, pa tudi industrije. Za marsikatere proizvode je združeno delo ne- zainteresirano, ker so premajh- ne se^e. Tu bi lahko vskočili obrtniki. Vendar pa ni pravega pretoka informacij. Marsikate- ri obrtnik bi lahko hitreje uspel, če bi vedel, kaj trg išče in kaj lahko dela. Tu bi mogoče lahko več naredile obrtne za- druge,« meni Edvard Otrin. lobro delo irov krtUn iivzaprav sanacija ravnih streh na nekaterih Vadbah, kjer je pred njim odpovedalo precej (igih izolateijev. Takšen primer je na primer ivba Mladinske knjige v Ljubljani, Rdeče )rane v Titovem Velenju, hotelski kom- ks Haludovo. Seveda je danes Dragu Uran- ju tudi pri tako zahtevnih dehh lažje kot v etku, ko je sam delal, bil šofer in projek- ^rago Urankar je začel kot rudar v laškem Iniku, kasneje, ko je ob delu naredil sred- > tehniško šolo, pa je bil v TIM operativni Ца. Za obrt se je odločil pred sedmimi t in je tudi sam vodil marketing. V teh mih letih se je namreč razvilo dobro sode- anje s strokovnjaki ljubljanskega Zavoda aziskavo materiala in Gradjevinskim inšti- Dm v Zagrebu, dobro pa sodeluje tudi z |alteijem Trebinje, delovno organizacijo, ki seje med prvimi začela ukvaijati z izolacijami. Veliko pa seveda štejejo tudi Urankaijeve iz- kušnje in znanje, ki si ga je pridobil na tem področju. Drago Urankar tudi že od vsega začetka sodeluje z obrtno zadrugo Celeia. Ker je inflacija precejšnja, so se Drago Urankar in pri njemu zaposleni delavci do- govorili, da bodo osebne dohodke večali kar avtomatično - vsak mesec za 5 odstotkov. »Menim, da je takšno sodelovanje dobro, ker tudi investitor таје sprejme ponudbo, če jo damo preko zadruge,« pravi Drago Urankar. »Mishm, da smo zadnja tri leta tudi našli sku- pen jezik in da z zadrugo prav dobro sode- lujem.« Vsi zaposleni imajo tudi vozniške izpite, kar je še posebej pomembno, saj je potrebno večino dela opraviti na terenu. Čeprav je gradbeništvo v krizi. Dragu Uran- ka^u ne manjka naročil. Bolj ga pravzaprav prizadenejo stalne podražitve materialov, zato je tudi precej težje sestavljati ponudbe. Veli- kih zalog pa si seveda zaradi dragih kreditov ne morejo privoščiti. i^vorane v Titovem Velenju; Drago Urankar je uspel tam, kjer je pred njim odpovedalo ni Delavnica obrtnika Franca Kravanje. V večino izdelkov Je vloženo veliko inovativnoga znanja mmuÊÊÊmÊÊmamÊÊÊÊÊÊÊmÊÊÊÊtÊÊmÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊBÊÊmÊMÊÊmÊÊÊÊÊÊ^mÊÊimÊiummm Franc Kravanja, ključavničar Iz Celja se je najbolj uveljavil z ventilatorji Franc Kravanja, obrtnik ključavničar iz Celja se uk- varja z ventilatorji že 29 let od tega 17 let kot obrtnik. Z znanjem in izkušnjami se je prebil med najboljše proiz- vajalce tovrstne industrij- ske opreme. Dobre rezultate pa je dalo tudi sodelovanje z obrtnikom Marjanom Podbreznikom, ki riše načr- te za naprave za industrij- sko odsesavanje in druge stroje, delavci Franca Kra- vanje pa jih izdelajo in montirajo. Pravzaprav je v vsakem iz- delku, ki pride iz delavnice Franca Kravanje nekaj ino- vativnega dela, vseeno pa bi morah izpostaviti zadnjo inovacijo: filter, ki se sam či- sti, sistem paje narejen tako, da zrak kroži. V lesni, usnjar- ski in drugih industrijah, kjer je veUko praihu in od- padkov, tak sistem za odse- savanje vehko pomeni in po- zimi prinaša precejšnje pri- hranke pri ogrevanju. Zrak se namreč v filtrih prečisti in vrne nazaj v proizvodne pro- store, s tem pa se vrača tudi 80 odstotkov toplote. »Lani smo nove filtre mon- tirali v sevniškem Stillesu. Šlo je za vehko naročilo, bih pa smo kar malo na trnih, če bo uspelo,« se spominja Franc Kravarya. »Zdaj je že leto naokrog in nismo dobili še nobenih reklamacij, pač pa dobivamo neverjetno ve- hko naročil za te pretočne filtre.« FVanc Kravanja seje z ven- tilatoiji začel ukvi^ati že v ZRN, kjer je пекад časa de- lal. Ko je prišel za nemškega proizv^alca montirati venti- latoije v LIK Savinjo, so ga prepričali, da je ostal, pred 17 leti pa je najel delavnico in začel na svoje; brez strojev in tudi brez potrebnega orodja. Danes je Franc Kravanja eden največjih obrtnikov; v njegovi, sodobno urejeni de- lavnici in zadnja leta tudi vse bolje opremljeni, dela deset delavcev. »Pravzaprav so me naroči- la prisilila, da sem tako razši- ril dejavnost,« meni obrtnik. »Pri tem proizvodnem pro- Franc Kravanja je za mo- dernizacijo celjske bolniš- nice prispeval dva milijona dinarjev. »Toliko sem pri- speval, ker je lani ostalo do- volj čistega dohodka,« je enostavno komentiral svojo potezo. gramu, ki sem ga razvil, pri nas praktično nimam kon- kurence. Zato nova naročila stalno prihajajo. Sicer pa pri montaži večjih sistemov ventilatorjev oziroma naprav za odsesavanje prašnih del- cev pride kar prav, da je v delavnici več zaposlenih. Škoda le, ker smo tako spre- menih naš šolski sistem, ker bi drugače takoj zaposhl še nekaj vajencev. Le na ta na- čin, torej z dovolj praktične- ga usposabljala, lahko do- bimo ključavničaije in druge kvalificirane delavce, ki bo- ^ do znah delati.« Franc Kravanja bo letos še razširil svoj proizvodni pro- gram: delati bodo začeh ta- koimenovane ventilatole v »S« izvedbi, ki se montirajo v lakirnicah. Gre za zahtev- Delavci, zaposleni pri Francu Kravanji zaslužijo 150.000 do 280.000 dinarjev na mesec. Plačani so po učinku, obrtnik pa se rad pohvali, da so to sami dobri in sposobni delavci, ki jih ni potrebno nadzorovati, saj sami vedo, kaj morajo narediti. Kaže, da je zado- voljstvo obojestransko, saj praktično ni nobene fluktu- acije - doslej sta odšla le dva delavca, ki sta se upo- kojila. nejšo izvedbo ventilatorjev, ker morajo biti izdelani tako, da v lakirnicah, kjer je veliko vnetljivih hlapov, ne povzro- čijo eksplozije. S tem bo pro- izvodni program ventilator- Franc Kravanja zelo do- bro sodeluje tudi s Kostro- jem iz Slovenskih Konjic in za to delovno organizacijo dobavlja ventilatorje. Ker Kostroj veliko izvaža, tako tudi Franc Kravanja (po- sredno) naredi kar precej iz- delkov za izvoz. jev zaokrožen, ponudba pa popolna. Sicer pa ima obrt- nik Franc Kravanja že ob se- danjem proizvodnem pro- gramu dela dovolj in bi lah- ko zaposhl še пекдј delav- cev, vendar pa zakon tega ne dopušča. Sistem za odsesavanje: prsšni delci ostajajo na novih fìltrih, zrak pa se vrača nazaj v proizvodne prostore. Na ta način se pozimi precej prihrani pri ogrevanju. 26. JUNIJ 1986 Razmah tiskarstva narekuje konkurenčnost Miran Gracer iz Celia plemeniti papir v grafično papirni galanteriii Grafično papirna galanterija Mira- na Gracerja iz Celja, ki v svoji delav- nici zaposluje pet delavcev, si je v zadnjih nekaj letih pridobila velik ugled v tiskarstvu in izdelovanju pa- pirnih izdelkov. Približno petindv^- set ton papirja, ki ga letno predelajo v končne izdelke pa kaže na to, da so v Gracerjevi delavnici svoje delo vzeli resno. Sicer pa jim tudi razmah tiskarstva, ki se zelo hitro razvija in izpopolnjuje, narekuje konkurenčno poslovanje. Miran Gracer že od leta 1979 zelo dobro sodeluje z Obrtno zadrugo Ce- lje, preko katere posluje in tudi kupuje material za svoje delo. Naročila za se- rijsko proizvodnjo in davčne olajšave pri nakupu materiala ponujajo obrtni- kom večje možnosti za konkurenčno poslovanje. Prav tako je s sodelov- njem z Obrtno zadrugo Celeia rešeno tudi plačevanje računov, saj so zakon- sko postavljeni plačilni roki. Vse to pa obrtnikom olajša poslovanje in jim omogoča tudi večjo konkurenčnost. V delavnici Mirana Graceija, kot že zapisano, letno predelajo v končne iz- delke petindvajset ton papirja. Veči- noma izdelujejo papirno embalažo, ka- mor sodijo tudi vrečke in mape, ter tiskajo vizitke, bloke, kuverte, pro- spekte, koledarje in ostale tiskovine. Nakup materiala, ki ga za takšno proizvodnjo v Gracerjevi delavnici po- trebujejo v večjih kohčinah, je urejen preko obrtne zadruge Celeia. Večino- ma pa Miran Gracer sodeluje s Kovi- notehno. Papirnico Radeče in Vevče, celjsko Cinkarno in Aerom, nekaj su- rovin pa je potrebno tudi uvoziti. Stro- ji, gre za tehniko tiska offset knjigo- tisk, so prav tako uvoženi in vsa popra- vila morajo narediti v tujini, saj pri nas nimamo urejene servisne službe. Grafično papirna galanterija je prav- zaprav mirna obrt, delavci pa večino- ma uporabljajo nenevarne kemikalije, tako da tudi z odplakami in ostalimi odpadnimi snovmi nimajo večjih težav. Pri Miranu Graceiju je zaposlenih pet delavcev, od tega so trije kvalifici- rani, eden pa ima srednješolsko izo- brazbo. Zanimivo je tudi to, da je v delavnici grafično papirne galanterije zaposlena gluhonema kvalificirana knjigovezka, ki je dolgo iskala službo. Sicer pa je delo v novozgrajenih pro- storih sedaj vehko lažje in prijetnejše, stroji pa ne povzročajo prevelikega hrupa. Zaposleni pri Miranu Gracerju ima- jo urejeno družbeno prehrano v resta- vraciji v Novi vasi, na voljo pa imajo V tiskarstvu delajo v delavnici gra- fično papirne galanterije predvsem za družbeni sektor. Sprejemajo večja naročila, doslej pa so se vedno držali dogovorjenih rokov iz dobave. Miran Gracer pravi, da je to tudi osnova za dobro poslovanje in konkurenčni na- stop. tudi svoj kombi, s katerim se vozijo nazaj v delavnico. Tudi na ostalih področjih je poskrb- ljeno za delavčev standard. Prav v ča- su, ko smo obiskah delavnico rafično papirne galanterije, so se delavci odlo- čali za letovanja, ki jih je pripravila osnovna organizacija sindikata delav- cev na področju samostojnega osebne- ga dela. Izdelki za vsako gospodinjstvo Boris Zaiokar iz Celja: ^Povpraševanje Je vedno večje.-' Izdelovanje drobnih pre- prostih kovinskih izdelkov, ki pridejo najbolj prav v go- spodinjstvu, je zahtevno in natačno delo. Naročil je ve- liko, saj je poleg Jedinstva iz Bačke Palanke, ki ima po- doben proizvodni program, Boris Zaiokar iz Celja edini izdelovalec kovinskih peka- čev, nastavkov, modelov za torte, piškote, krofe in osta- lo pecivo. Sicer pa Boris Zaiokar skupaj s svojim očetom v de- lavnici izdeluje dvaindvajset različnih drobnih kovinskih izdelkov. Letno predelata približno 25 ton kovin, upo- rabljata pa belo pločevino proizvajalca Zorka Šabac. Naročila, pa пдј gre za druž- beni ali zasebni sektor, je po- trebno pravočasno izdelati - velikokrat pa se v delavnico Zalokaijevih oglasi tudi kdo, ki želi popravilo oziroma iz- boljšavo kakšnega aparata. Mojster Boris pravi, da pona- vadi z očetom izdelek skrb- no pregledata in ga tudi po- pravita. Seveda zahteva to delo veliko dodatnega časa in truda, pri izdelovanju red- nih naročil pa se morata kas- Večina drobnih prepro- stih kovinskih izdelkov, ki jih oblikujeta Zalokarjeva, je nadomestilo uvoza in za- to še toliko bolj zanimiva za domači trg. Z razširitvijo obrtne delavnice in svojega proizvodnega programa pa bi lahko nekaj izdelkov Za- lokarjeva tudi izvažala. neje bolj potruditi in pohite- ti, da ne bi zamujala rokov. Izdelovanje drobnih pre- prostih kovinskih izdelkov še zdaleč.ni tako preprosto in hitro kot bi človek priča- koval. Samo pri izdelavi ko- vinskega pekača morata mojstra opraviti štirinajst ra- zličnih delovnih faz, pri vsa- ki pa je potrebno vehko na- tančnosti in spretnosti, da pri končnem izdelku ni od- stopanj od želene oblike in mere. Dobro sodelujeta z Obrtno zadrugo Celeia, ki med drugim vodi tudi celot- no prodajo drobnih kovin- skih izdelkov iz Zalokatjeve delavnice. Povprševanje po drobnih preprostih kovinskih izdel- kih iz Zalokaijeve delavnice je iz leta v leto večje. Pred- stavitev na celjskem obrt- nem sejmu je zanimanje ku- pcev še povečala, mojster Boris pa si najbolj želi, da bi svojo obrt lahko razširil. Iz- delke bi, tudi če bi jih izdelo- vala v večjih serijah, kupci še vedno razgrabih. Med dvaindvajset različnih drobnih kovinsltih izdelkov, ki jih izdelujejo v Zalokarjevi delavnici, sodijo tudi pekači, nastavki, modeli za torte, piškote, krofe in ostalo pecivo, ki so še kako dobrodošli v vsakem gospodinjstvu. Pri rokili in kakovosti ne moreš nič privarčevati Ključavničar Sikošek Ima tudi inovacijsko žilico »\ teh časih je težko sestavljati ponudbe,« pove obrtnik ključavni- čar Horst Sikošek iz Pe- trovč. »Material se vsak čas draži, konkurenca je močna in kaj lahko se zgodi, da se včasih tudi ušteješ.« Horst Sikošek namreč v glavnem dela po naročilih, torej kon- strukcije in druge izdel- ke, kjer je težko naprej predvideti, koliko in ka- ko dragega materiala bo- do porabili in na kakšne težave bodo naleteli. Horst Sikošek in njego- vi delavci (pri njemu so zaposleni trije kvalificira- Sodelovanje z obrtno za- drugo Celeia za obrtnika kar precej pomeni,« pra- vi Horst Sikošek. »Že za- radi tega, ker s ponudba- mi lažje uspeš, ker je po- nudba preko zadruge tu- di nekakšna večja garan- cija za naročnika. Če- prav seveda na koncu sam garantiraš za uspeš- no izvršitev posla.« ni ključavničarji in ne- kvalificiran delavec) so opravili že precej vehkih naročil. Eno zadnjih takš- nih je naprava za konti- nuirano vhvanje gredic v jeklarni štorske železar- ne. Horstu še kako kori- stijo učna leta, ko je delal pri obrtniku v Celju, po- leg tega pa ima obrt že 12 let in si je prav tako pri- dobil precej potrebnih iz- kušenj. »Konkurenca je močna, vsi pa zahtevajo kratke roke in, seveda, najboljšo kakovost. Da uspeš in si nekohko cenejši, se mo- raš tudi znajti. Pri rokih in kakovosti ne moreš nič privarčevati, pač pa lahko poiščeš kakšen cenejši material. Večkrat se naj- de kaj uporabnega na od- padu, pravi Horst. Sicer pa iščemo naročila, kjer je več dela in manj mate- riala. Material se namreč danes tako draži, da se lahko pri poslih na ključ mimogrede ušteješ, ker pa so tudi krediti zelo dragi, si zalog ne moremo privoščiti. Horst Sikošek ima v se- bi tudi precej inovacijske žilice. Da je temu res ta- ko, potrjujeta tudi dva stroja, ki so ju naredili v delavnici v Petrovčah; najprej stroj za pranje ste- kla (ogledal), potem pa še stroj za mešanje dvokom- ponentnega steklarskega kita. V obeh primerih so projekte naredih pri celj- skem ITC, stroja pa bi si- cer morala steklarska in- dustrija uvoziti. »Tu sicer ni dobička za nas, ker imamo premajh- no delavnico in takrat ne moremo izpolnjevati dru- gih naročil,« pravi Horst. »Vseeno pa je človek po- nosen, ko napravi kaj takšnega.« V delavnici Horsta Sikoška so naredili tudi stroj za pranje stekla in mešanje dvokomponentnega ste- klarskega kita. Obrtnik (drugi z desne) in njegovi delavci so se za spomin slikali pred strojem za meša- nje kita. 26. JUNU 1986 Prednost je v majlinili serijaii in prilagodljivosti Marjan In Terezija Branca Iz Arcllna Izdelujeta kar 32 različnih artiklov v kovinostrugarstvu in Imovinski galanteriji moraš osvojiti proizvodnjo večih artiklov, će hočeš uspeti, meni obrtnik Marjan Bran- ca iz Arclina. V delavnici, ki jo upravljata skupaj z ženo Terezijo, delajo kar 32 ra- zličnih artiklov in, čeprav nimajo kakšnih večjih za- log, vedno poskušajo v čim- Krajšem času zadovoljiti naročnika oziroma kupca. Brancetova delavnica v Arc- linu je sodobno urejena in opremljena, čeprav vse še ni tako, kot bi hotela obrtnika. Nek^] bo pač potrebno še vložiti, menita. Začetki pa so bili precej bolj trnavi. »Pred enaindv^setimi leti sem vprašal direktorja v ERI, kaj bi delal. Kljuke za žlebe delaj, mi je odgovoril in moj prvi posel je bil skle- njen,« se spominja Marjan Brance. »Vse je šlo na zaupa- nje; dobil sem 5 ton železa, delali pa smo v prijateljevi delavnici - popoldan in tudi »Obrtniki si ne moremo privoščiti ležernosti,« pravi Marjan Brance. »Kdo pa te bo še gledal kot obrtnika, če boš imel ostanek dohodka 0.« zvečer, ko je bila delavnica prosta. Toda posel je prine- sel dovolj, da smo že lahko začeli kupovati svojo opre- mo in da smo zaposlili prve- ga delavca.« Obrt se je razvijala in kas- neje se je Maijanu Brancetu pridružila še žena Terezija. Toda nekaj je le ostalo od tistih začetkov - še danes ve- hko poslujejo na zaupanje, kar je seveda mogoče le med resnimi in poštenimi poslov- nimi partneiji, kakršen je Maijan Brance. Prednost Maijana Brance- ta je pravzaprav v m^hnih serijah in prilagodljivosti. Toaletne omarice, ki jih na primer delajo v štirinajstih izvedbah, lahko delajo tudi po naročilu, če si kakšen ku- pec zaželi kaj posebnega. Kljub temu pa inflacija v zadnjih letih precej ovira po- slovanje. Manjka predvsem obratnih sredstev. »Potrebovali bi 6 do 7 mili- jonov din obratnih sred- stev,« pravi Maijan Brance. »Nekaj obratnih sredstev se- veda imamo, vendar prema- lo. Poskušamo pa najemati čimmanj kreditov, ker so predragi, naši izdelki pa ne prenesejo dodatnih stro- škov, če hočemo ostati kon- kurenčni.« Težave so tudi z materi- alom, ki se stalno draži, hi- treje kot izdelki iz Bracetove delavnice. Najtežje je z nerja- večo pločevino, ki je pri nas ni dovolj, zato jo mora Mar- jan Brance vsako leto nekaj ton uvoziti. Takšen uvoz pa pravzaprav do neke mere tu- di rešuje njegovo konku- renčnost s cenami, saj je plo- čevina, v Avstriji na primer, za 50 odstotkov cenejša kot pri nas. »Pomagamo si tudi z od- padno pločevino,« pravi. »V delovnih organizacijah se pač obnašajo nekoliko bolj potratno in zavržejo ostanke pločevine, ki jih mi lahko ko- ristno porabimo.« Rezerve so našli tudi v de- lu; poenostavili so proizvod njo, povečali produktivnost. Kljub temu je ostanek do- hodka bolj pičel. V Brancetovi delavnici poleg več vrst toaletnih omaric delajo še gumi prik- ljučke za pralne stroje, šo- torske kline in žeblje (več vrst), sponke za namizne pr- te, brisalce stekla, ražine, harpune, cevne stege, vija- ke za WC deske, dimniška vratca, vodoravne podalj- ške, pipice za odzračevanje, grezila, vodovodna vrata in plošče za talne sifone, Alu- holandce (enojne in dvojne) ter zložljive vikend mizice. »Vedno težje je poslovati in ne predstavljam si, da bi danes nekdo začel z obrtjo brez vsega, kot smo mi pred 21 leti,« pove Marjan Brance. Izdelki obrtnikov Brance iz Arclina: žar, toaletna oma- rica, grezila in gumi pri- ključek za pralne stroje. Kljub krizi gradbeništva jdovoii naročil za gradnjo Marjan Žveplan, zidar In tasador Jo zgradil že precej objektov v Celju In okoliških kraJJh Marjan Žveplan se kot obrtnik ukvarja z zidar- stvom in fasaderstvom dve leti, lahko pa se pohvali, da je s štirimi delavci, ki so za- posleni pri njemu in skupaj z obrtnikom Zijadom Ku- Djudžičem, s katerim dobro sodeluje, postavil že števil- ne objekte v Celju in okoli- ških krajih. Tako so zgradili farmo v Taboru v Savinjski dolini, garaže na Zelenici, spodnji Hudinji in Javnih napravah v Celju, opravili zunanjo ur- ditev garaž v Novi vasi in pri Plavi laguni, zgradili rezer- voar za pitno vodo v Košnici, opravih kompletno sanacijo vodovoda na Dobrni (kar za- deva gradbena dela) in opra- vili gradbena dela za sončne kolektoije na celjskem odpr- tem kopališču. Z Zijadom Konjudžičem, s katerim sta dobro sodelo- vala že prej, ko sta še zdru- ževala delo v celjskem Ni- voju, se lotita vseh gradbe- nih del pri nizkih in visokih gradnjah. Dogovorila sta se, da vsak opravi polovico sprejetih del. Kljub krizi gradbeništva imata dovolj naročil, čeprav se kot obrtnika z gradbeni- štvom ukvarjata šele dve leti. »Pogoj za nova naročila so kakovostno izvedfena dela. To je za vsakega obrtnika najboljša, reklama,« meni Maijan Žveplan. »Pomaga pa nama tudi sodelovanje z obrtno zadrugo Celeia, saj vi- dijo naročniki v pogodbi, sklenjeni preko zadruge, večjo garancijo.« Maijan Žveplan ima tudi letos dovolj naročil, ker pa gradi kup manjših objektov rta različnih mestih, ima te- žave s prevozi, potrebno pa je tudi več truda, da se delo dobro organizira. Poleg tega se pritožuje, ker pri nas ni mogoče kupiti manjših pri- ročnih strojčkov, ki bi jih nujno rabili pri delu. ï^di te garaže na Zelenici v Celju je zgradil obrtnik Marjan Žveplan. Dobremu ne zmanjka dela Obrtnik, gradbeni tehnik MIrsad Kapetan se s svojo ekipo delavcev loti tudi gradenj večjih objektov Mirsad Kapetan, po pokli- cu gradbeni tehnik, se je pred tremi leti odločil, da bo z znanjem in izkušnjami, ki si jih je pridobil v pokli- cu, začel delati samostojno, kot obrtnik. Bilo pa je po- trebno manj kot tri leta, da je Mirsad postal tudi zelo uspešen obrtnik. »Začetek je bil težak tako kot povsod drugje,« pravi Mirsad Kapetan. »Včasih ni- sem imel niti denaija, da bi plačal delavce, pa tudi naro- čil ni bilo dovolj.« Pravzaprav mora biti člo- vek res precej pogumen, da se odloči za gradbeno obrt v letih, ko so naročila za grad- benike začela zelo hitro usi- hati in ko se je precej grad- benih delovnih organizacij znašlo v nepremostljivih za- gatah. Mirsad je uspel s ka- kovostjo in konkurenčnimi cenami. Nekaj zato, pravi, ker je vpeljal dobro organi- zacijo dela, veliko pa tudi za- radi tega, ker praktično nima režije, tako kot v delovnih organizacijah. Danes ima Mirsad Kape- tan zaposlenih 6 delavcev; vsi so prišU iz BiH in vsi po vrsti so pridni in vestni de- lavci, zatijuje obrtnik. Če je potrebno, del^o tudi po 12, 13 ur na dan, zak^j pri grad- benih delih so pomembni tu- di roki. Temu primerno viso- ki so tudi njihovi osebni do- hodki, obrtnik pa jim plača tudi bivanje v Ingradovem samskem domu v Pohorski ulici. S tem, ko im^jo ureje- ne stanovanjske razmere, lahko prihajajo na delo bolj spočiti. Mirsad Kapetan ima danes razvejane poslovne' odnose in s svojo ekipo delavcev, ki poleg zidarstva obvladajo tu- di tesarstvo in pečarstvo. Ze- lo uspešno sodeluje s celjsko »S to ekipo se lahko loti- mo tudi kar precej velikih objektov, kot na primer la- ni gasilskega doma v Lo- krovcu, nekaj tako velikih objektov pa se bomo lotili tudi letos, pravi Mirsad. Ta- ko se bo Mirsad Kapetan le- tos lotil skupaj s še dvema obrtnikoma iz Celja precej zahtevnih del v kombinatu »Bratstvo« v Pucarevu v BiH. Samoupravno stanovanjsko skupnostjo pri prenovah, ve- liko pa delajo tudi za celjsko Gostinsko podjetje in Li- belo. Mirsad Kapetan gradi tudi v obrtni coni na Lavi. 26. JUNIJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 13 obno ščetko, oćitnice r/a Vrunča se to ne more zgotiltl iji želirali, tako da je ra- • dišal od svežine, naši so svetili, kakor da bi ) loščili. Nato so se oce- 'ale, dokler se nismo na sam vrh in bili naj- šoh.« Tako opisuje pri- st svojega razreda Kat- lor, učenka 4. a osnovne ko Vlahovič, razreda ki I kot razredničarki Maj- r, ne zmanjka idej. Zdrave in lepe zobe so pove- zali tudi z lepoto domače dežele, Slovenije. Nekega dne je imela Marjanca rojstni dan inje prine- sla vsem nekaj (ne)zaželenega - sladkarije. Seveda so si potem umili zobe, a ob bonbončkih je tovarišica povedala, da so v nje- nih časih zelo radi delali iz pa- pirčkov od sladkarij ladjice. Te- ga so se otroci spomnili na prvi uri hkovne vzgoje, ko so lahko delali, kar so hoteh. Kot bi se dogovorih, so vsi naredili ladji- ce. Opremili so jih z reklamami za zobne paste, za čiščenje zob in za - Slovenijo, mojo deželo. Nastopali so namreč na zboru pionirjev Jugoslavije in pomi- slih: »Zakaj ne bi vsi naši so- vrstniki v Jugoslaviji vedeli, da si mi, otroci ob Savinji, v naši lepi deželi, radi univamo zobe?« Ko smo jih obiskah, so ladjice še čakale na splavilo po Savinji navzdol proti Črnemu morju. 250 jih-je bilo. Mravljica 4. a je Nataša Mi- klavčič, higieničarka, kot ji bolj uradno pravijo. Njena je zaslu- ga, da so na mizi vedno rožice, da nikoli ne zmanjka zobne pa- ste ne želeja. Takšno mravljico imajo tudi v 1. a Osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji. Ime ji je Mojca Golouh. Da bi se njen razred pri ocenjevanju či- stoče zob bolje odrezal in dobil več zajčkov ter polžkov kot čr- vičkov, si je izmishla dodaten nadzor za vse sošolce. Na vpra- šanje: »Kdo si je umil zobe tudi doma?« prvošolčki pošteno od- govarjajo. Zato jih je pa potem sram, če si naberejo preveč mi- nusov. Mojca je natančna, sko- raj kot tovarišica zobozdravnica ali medicinska sestra. Dodaten nadzor in spodbuda sta zalegla, pomagal pa je tudi lepo urejen umivalni kotiček z vsem potreb- nim, ki so ga dobili v drugem polletju. No, nekaj so pomagala še predavanja za otroke in za starše in prepričanje tovarišice Irene Žgank, daje umivanje zob nadvse potrebno. Škoda, da njenega prepriča- nja ne delijo tudi vsi starši. Zla- sti mlajši menda zvečer preradi zatisnejo eno oko ali pa kar obe. Še dobro, da so otroci v šoli spoznali, kako prijetno je imeti čiste zobe in kako se potem ni treba bati zobozdravnika. Am- pak na našem območju je še ve- liko šol, kjer otroci tega ne mo- rejo spoznati. Pa šole, tovarišice in tovariše, to ne bi veliko stalo. Le nekaj dobre volje. MILENÁ B. POKLIČ povezali lepoto zob z lepoto naše dežele. »Do Stotega leta bom pa ¡a vzdržal« Tako pravi najstarejši Radečan Jože Penič V treh vojskah so letele krogle okoli njega, tudi za- dele so ga, a se ni vdal. Naj- bolj mu je ostal v spominu poštarski poklic, zato mu noben zaselek okrog Radeč ni ostal tuj. Danes se Jože Penič, ki z neverjetnim optimizmom nosi štiriindevetdeset svo- jih križev, najraje pomudi pri svojih rožah, ki jih z lju- beznijo goji nad petdeset let. Med njimi so mu naj- ljubše vrtnice, čez sto jih ima. S humorjem prežetega naj- starejšega Radečana smo obiskah prav v urah, ki jih posveča branju. Kupi vsako- dnevnih časopisov so bili pred njim in predno vse to »prežveči«, nekaj časa traja. Ni dogodka v svetu, za kate- rega ne bi vedel, zlasti ga za- nimajo stvari iz njegove »fare«. »Rad bi še dočakal elek- trarno na Vrhovem,« pravi in se zraven hudomušno smeji. »To bo približno takrat, ko bom jaz imel sto let,« nada- ljuje v prešernem smehu. Obraz se Jožetu Peniču zresni, ko začne pripovedo- vati o svoji mladosti in delu. Za seboj ima šestinpetdeset let službe. V prejšnjem stoletju je bil rojen v Dolenji vasi pri Kr- škem in čim je nehal trgati hlače v šolskih klopeh, je šel v uk. Za trgovca se je izučil, poklica pa ni nikoli oprav- ljal, ker je moral leta 1912 na vojsko. Zdrav se je vrnil iz nje in zaoral ledino na kmeti- ji. Pa ne za dolgo, ker je bil med vojake kmalu poklican. Prvo svetovno vojno je služil v Doberdobu, kjer je bil pr- vič ranjen v roko. Potlej je bil premeščen na Tirolsko, kjer mu je krogla prestrelila pljuča. Dplgo se je zdravil, med drugim tudi na Dunaju, kjer sta vojake obiskala sam Franc Jožef in njegova žena. V vsem Jožetovem življenju mu je to najbolj ostalo v spo- minu. Da bi še držal puško v ro- kah, je bil nesposoben, zato je vse do leta 1927 služil pri oficiijih kot sluga. Sit vojaške službe je prišel istega leta v Radeče in se za- poshl na pošti. Kot poštar je dnevno prehodil okrog tride- set kilometrov, večinoma po hribih, zato mu je kolo bolj malo služilo. Bil je tudi ne- kakšen »ustni časopis«, saj je bil edini, ki je prihajal na osamljene domačije okoh Radeč, in vedno poln novic, jih je znal posredovati na- prej. Z ženo Pavlo, ki mu je umrla pred šestimi leti, je ži- vel v srečnem zakonu. Dvoje otrok ima, sina in hčerko, pri kateri zdaj tudi živi. Njen le- pi dom krasijo rože, katere s posebno skrbjo zaliva in se z njimi pogovarja starosta Ra- deč, Jože Penič. Ker še zdaj ne miruje, je razumljivo, da tudi v pokoju ni imel miru. Za devet let se je še zaposhl na občini kot kurir in spet znova spozna- val Radeče, tokrat iz uradne plati. »Vedno sem za malo plačo delal veliko,« se zresni in do- da, da so bili časi nekdaj veh- ko hujši kot zdaj. Ob kozarcu, enem ali dveh rujnega vinca, ter skodelicah kave, prebije dan. Zvečer gleda televizijo, kjer večerne novice drugi dan temeljito premelje še s časopisnimi. Nasmejan, srečen, z iskri- vim duhom in polno malho dobre volje, bo Jože Penič lahko dočakal sto let, saj sam pravi, da bo do takrat že vzdržal. ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC ra toplino rodna pesem Jugoslavije, ovaško. Do- CSSR je na- »^ečje število ¿ne poklice. 0 takrat po- bijeni kader, iie s svojimi mesto Prac- 1 sprejemne eno tovarno ! danes izde- Winjski por- ratovalo pet ^bližini paje |e Jože Rus [h. Pa ne le jz vse Jugo- p. kako zelo ' radi Jugo- tistega časa ,so občutih •eškem. Od- Postavih po jtih letih je kovalo de- Kih in v tej mogoče, Bjene fante je vedel, je, da ga fni seje vr- • imel potr- ¡em izpitu., troporcela- Рз se mu je Slovenijo. Zaposlil se je v hbojski keramični indu- striji. Težke razmere po vojni Začetki v tistem povojnem času niso bili lahki. Zapuščina kapitahstov je bila obupna in liboj ski keramiki so to še dolga leta čutih na svoji koži. V tovarni ni bilo pitne vode. Tehnologija je bila na sramotno nizki ravni, saj so vse ke- ramične izdelke izdelovah ročno, ročno so pomikah vozičke in mešali glazure ter v rokah prenašali modele ter gotove izdelke. Mnogi hbojski delavci se še spominjajo smrdljivega generatorja. Pa vendarle je volja v lepši jutri takratne generacije delavcev spodbujala in nik- dar ni bilo problemov, kadar je bilo treba delati ob sobotah in nedeljah. Tr- žišče je takrat še^kako potrebovalo iz- delke iz Liboj. V tistih časih so v Libo- jah edini v Jugoslaviji izdelovah sani- tarno keramiko. Izdelki v 50 barvali Prišla pa so leta, ko je bila hbojska tovarna v krizi. Proizvodni program ni več ustrezal zahtevam trga. Nekaj je bilo treba spremeniti in Jože Rus danes kar naravnost pove, da seje renesansa hbojske tovarne pričela, koje direktor- sko mesto prevzel Franjo Tihnger, ki to dolžnost opravlja še danes. Franjo Ti- linger je dobil podporo vsega kolekti- va, s^ je bilo kot na dlani, da je treba vse sile usmeriti v razvoj. Le-ta pogoju- je tudi izdelke, ki so tehnološko zahtev- nejši in po katerih je na tržišču dovolj povpraševanja. Jože Rus danes s ponosom pove, da je hbojska tovarna edina pri nas, ki ima v redni proizvodnji izdelke iz kar šest- najstih barv, če paje treba lahko napra- vijo izdelke v petdesetih barvah. Pred- nost je tudi v tem, da se lahko hitro prilagcyajo in menjajo serije izdelkov. Ncó pride še tako zahtevno naročilo - v Libojah ga lahko izpolnijo. Ni torej naključje, da se ta delovni kolektiv že dolgo časa uvršča med najpomembnej- še izvoznike v žalski občini. Prodaja na tujem pomeni za Liboje tradicijo, ki se je začela v časih, ko še nihče ni tako na dolgo in široko govoril o nujnosti izvo- za kot zadnja leta. Biti prisoten na tujih trgih, pravi Jože Rus, hkrati pomeni nabiranje prepotrebnih izkušenj in iti s časom v korak. To se liboj skim kerami- kom še danes bogato obrestuje, saj na tujih trgih dosegajo ugodne cene. inovacije se rojevajo vsak dan Jože Rus govori tekoče, odločno in zanimivo. Prijetno ga je poslušati. Ko ga povprašamo o inovativni dejavnosti, pove, da se žal s tem v Libojah ne hvah- jo preveč, pa čeprav se ideje rojevajo domala vsak dan in jih potem s pridom uporabljajo v vsakodnevni proizvodnji. Ko pripoveduje o svojem delu, se mi dozdeva, da ga vidim na delovnem me- stu. Risarji narišejo osnutek novega modela, Jože pa ga kot modelar prvi napravi. Vsaj 4000 izdelkov iz Liboj je najprej napravil Jože Rus. Potem so jih preizkusili in se odločili, ali bodo šli v redno proizvodnjo ali ne. Tako kot ve- čina hbojskih delavcev je tudi Jože ve- sel, da tovarna tako dobro sodeluje s krajevno skupnostjo. Kljub temu, da Jože pravi, daje pravi Savinjčan, oziroma Libojčan, pa ne mo- re skriti narečja svojega rojstnega kra- ja. Sodelavci, ki ga vsak dan srečujejo in prijatelji tega morda niti ne opazijo več. Sploh pa ne takrat, ko Jože kot tenorist zapoje v libojskem pevskem zboru. Vedno si vzame čas za pevske vaje, kajti ljubezen do slovenskega ro- du je napolnila njegovo srce. Ponosen je, ko v Stični na taboru iz tisočih grl zadoni lepa slovenska pesem. Tudi Jo- žeta takrat od ponosa obliva kurja polt. Tako kot njegovega poslušalca, ko izbi- ra besede in pripoveduje o takšnih veli- častnih trenutkih. Srečno, pevec in keramik iz Liboj! JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER 22. STRAN - NOVI TEDNIK ш 26. JUNIJ 1986 • Danica P. sicer stanuje v Mariboru, tam ima tudi otro- ka, a ji je Celje nekako prira- slo k srcu, tako da se večino- ma zadržuje v našem mestu. Prenočišče si najde zdaj tu, zdaj tam, če ne drugje pa na železniški postaji. Pred krat- kim so jo zaradi klateštva de- set dni gostili zapori. Vendar je to Danici menda kar prija- lo, kajti še vedno je v Celju, miličniki pa spet pišejo prija- vo sodniku za prekrške. • Milutin Dj. je prosil mi- hčnike za pomoč, češ da so ga na celjski tržnici sredi noči napadli neznanci in mu ukradli 45.000 dinaijev. Izka- zalo se je, da je Milutin hotel le prikriti velik manj ko v svo- ji denarnici, ki ga je po vsej verjetnosti zapil. Ne ve pa se, pred kom bi se moral zago- varjati za finančni primanjk- ljaj. Jasno je le, da se bo zara- di krive ovadbe zagovarjal pred sodnikom. • Hermina K. je poiskala svojo žrtev v restavraciji NA- NA. Ni pa bila dovolj spretna, tako da jo je ženska, ki ji je izmaknila 5000 dinarjev, opa- zila, miličniki pa so jo prijeli, Se preden je uspela uiti. Her- mina je vztrajno zanikala de- janje, vendar so miličniki od- krili denar v spodnjicah nje- nega dveletnega otroka. • Antona K. so miličniki v zadnjem tednu vsaj trikrat obiskali. Seveda ne iz vljud- nosti, ampak zato, ker Anto- nu tako pogosto zavre kri. Nazadnje je razgrajal v Celj- ski mestni hranilnici. Konč- no so se miličniki odločli, da bodo še oni povabiH Antona k sebi. Pri njih je lahko celo prenočil. N. K. Bomo dosegli žalostni rekord? število prometnih nesreč Je letos zaskrbljujoče Varnost na naših cestah se je v letošnjem letu močno poslabšala. Število nesreč, ki so se pripetile v prvih pe- tih mesecih že napoveduje, da bomo letos blizu žalost- nemu rekordu iz leta 1978, ko smo zabeležili na naših cestah največ smrtnih žr- tev. Tako zaskrbljeno ugo- tavljajo miličniki po vsej Sloveniji in tudi na Celj- skem. Pri tem je zanimivo, da so največji porast nesreč zabe- ležili v celjski občini. Tu jih je bilo do konca maja 52, ali 21 več kot lani. Če upošteva- mo, da se je lani zgodilo 31 prometnih nesreč, potem je število nesreč poraslo za več kot 67 odstotkov le v celjski občini. Seveda lahko suhoparni statistični podatki prikažejo le eno sliko stanja v našem prometu. Nedvomno pa je, da je prometna varnost slaba in še huje: da je vse slabša. Mihčniki sicer poskušajo plaz prometnih nesreč, ki na- raščajo v zaskrbljujočem šte- vilu, zaustaviti s številnimi preventivnimi akcijami, predvsem s poostrenimi kontrolami v prometu. Ven- dar takšne akcije ne zaležejo kaj dosti, dokler se vsi udele- ženci v prometu ne bomo končno zavedh, da lahko edino mi sami pripomoremo k bolj varnim cestam. Med падpogostejšimi vzro- ki nesreč namreč še vedno prevladujejo neprimerna hi- trost. izsiljevanje prednosti in vinjenost. To pa so prekr- ški, ki jih miličniki sicer lah- ko občasno nadzirajo in kaz- nujejo, vendar jih ne morejo izkoreniniti, ker so pač stvar Na našem območju se je v prvih petih mesecih zgodilo 235 nesreč, ali 57 nesreč več kot lani v enakem obdobju. Res, da se je lani zgodilo 18 nesreč s smrtnim izidom, le- tos pa 17 - torej ena manj - vendar je v teh nesrečah le- tos umrlo 22 ljudi, lani pa 19. Lažje ali huje ranjenih je bilo letos 296 ljudi, kar 101 oseba več kot lani. osveščenosti vsakega posa- meznega udeleženca v pro- metu. Ce že opozorila milič- nikov ne zaležejo k^ dosti, pa bi morali vplivati na za- vest voznikov, kolesarjev, mopedistov in pešcev vsaj podatki, o številnih nesrečah in smrtnih žrtvah. Kaže pa, da smo krvni davek vsi pro- metni udeleženci vzeli že kar v zakup, in da nas niti to več ne more spametovati. Ali res ne? N. K. Razlogov za nižjo kazen niso našli Senat Višjega sodišča v Celju je potrdil kazen 22- letnemu Marjanu Zdolšku iz Svetelke pri Dramljah - leto dni in 6 mesecev zapora - ker je junija pred tremi leti povzročil hujšo promet- no nesrečo, v kateri je umrl en pešec, dva pa sta bila hu- je ranjena. Zdolšek je ponoči z oseb- nim avtomobilom peljal iz Šentjurja v Dramlje. Na ne- osvetljenem delu ceste v Dramljah pa je zaradi preve- like hitrosti, vozil pa je tudi vinjen, zadel tri pešce, ki so hodili pravilno po svoji levi strani ceste. Poleg tega je bil Maijan Zdolšek brez vozniškega iz- pita in tudi nevešč volana; vendar pa je Višje sodišče menilo, da mu tega dejstva ni mogoče šteti med olajše- valne okohščine, pač pa je prvostopenjsko sodišče v Šentjurju to dejstvo pravilno uvrstilo med oteževalne oko- liščine. Tako sodniki Višjega sodišča niso našli nobenih razlogov, da bi Maijanu Zdolšku znižali kazen. S. Š. Obsojeni nasilnik Višje sodišče v Celju je potrdilo kazen 25-letnemu nasilniku Mirku Uršiču iz Celja; prvostopenjsko so- dišče ga je obsodilo na enot- no kazen leto dni in 10 me- secev zapora. Mirko Uršič se je v zad- njem času kar pogosto obna- šal nasilniško. Tako je lani avgusta udaril Matjaža M. v njegovem stanovanju Na ze- lenici, lani novembra pa je z mačeto napadel svojo ma- mo. Mirko je prišel domov Na zelenico precej vinjen, ko je začel razbijati pohištvo, potem pa vzel mačeto. Nje- gova mati je zbežala, vendar jo je dohitel na Ljubljanski cesti in z mačeto dvakrat udaril. To, drugo kaznivo de- janje je storil v stanju bistve- no zmanjšane prištevnosti. Za napad na Matjaža M. ga je sodišče obsodilo na 3 me- sece zapora, za napad na ma- mo pa na 10 mesecev zapora. Poleg tega je bil Mirko Uršič že pred tem obsojen zaradi poskusa posilstva in prepre- čitve uradnega dejanja urad- ni osebi na pogojno kazen le- to dni zapora. Ker je novi kaznivi dejanji storil še v preizkusni dobi, je sodišče prejšnjo pogojno obsodbo preklicalo in jo upoštevalo pri izreku enotne kazni - leto dni in 10 mesecev zapora. Senat Višjega sodišča, kije obravnaval pritožbo obdol- ženčevega zagovornika, je menil, da je tako visoka za- porna kazen kar primerna; obdolženec naj bi uvidel, da s silo ni mogoče reševati od- nosov med ljudmi. S. Š. Kazen za voznika in učiteljico Višje sodišče v Celju je obravnavalo prvostopenj- sko sodbo o prometni nesreči, ki se je pripetila maja leta 1984 v Okonini, ko je umrla učenka četrtega razreda z Raven na Koroškem, ki je bila skupaj s sošolci na izletu. Ta nesrečni primer naj bi bil tudi opozorilo učiteljem, da na izletih skrbijo za varnost učencev. Zgodilo se je 14. maja popoldne, ko je v Okonini ustavil avtobus z učenci z Raven na Koroškem. Več učencev je izstopilo, toda le Polonca F., učenka četr- tega razreda, je hotela čez cesto. Nameravala jo je prečkati za avtobusom, takrat pa je po cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 39-letni Vladimir Safarič iz Titovega Velenja in jo zadel. Dobila je tako hude rane, da je umrla na kraju nesreče. Prvostopenjsko sodišče je obsodilo Vladimira Šafra- niča na 10 mesecev zapora, pogojno na dve leti, učite- ljico Cvetko Dimec, ki bi morala skrbeti za varnost otrok, pa na 8 mesecev, pogojno na dve leti. Višje sodišče je menilo, da je kazen Cvetki Dimec glede na ugotovljene okoliščine nekoliko previsoka, zato jo je zmanjšalo na 4 mesece, pogojno na dve leti, potrdilo pa je kazen, ki je bila izrečena Vladimirju Šafariču. S. Š. (^Hmezad PRODAJA KOMBAJNOV Po sklepih zadružnih svetov ZK »Savinjska dolina« Žalec, TZO Gotovlje, TZO Polzela In TZO Šempeter objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo žitnih kombajnov ZiVlAJ Javna licitacija bo v PETEK, 27. junija 1986 - ob 10. uri v TZO Polzela, izklicna cena 1,000.000 din, - ob 11. uri v TZO Šempeter, izklicna cena éOO.OOO din, - ob 12. uri TZO Gotovlje, vazalna naprava, izklicna cena 45.000 din. Ogled je mogoč na sedežih TZO vsak dan med 7. in 8. uro. Pravico sodelovanja na javni licitaciji imajo vse prav- ne in fizične osebe, ki bodo pred začetkom licitacije vplačale varščino v višini 10% od izklicne cene pri blagajni TZO. Kupec plača kombajn ob prevzemu." sozo PETROL DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n. sol. o. TOZD TRGOVINA CEUE n. sub. o. CELJE, TRNOVLJE PRI CELJU 215 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela In naloge za nedoločen čas - PRODAJALCA za bencinski servis Titovo Velenje Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in naj- manj eno leto delovnih izkušenj. Pri izbiri imajo prednost kandidati z neposredne bližine bencinskega servisa. Pismene prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: PETROL, TOZD Trgovina Celje, PE Drobna prodaja, Trnovlje pri Celju 215, Komisija za delovna razmerja. LIBELA CELJE Industrija tehtnic in flnomehanil