AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 213
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 10TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Na operacijo so se morali podati John Pirkovič, Ana Može in
Prevozna ladja, z 200 osebami na krovu, je zletela v zrak v New Yorku
New York, 9. septembra. — Prevozni parnik, ki je danes zju-
Nemčija bi rada dobila veliko armado
Rose Paul, vsi iz Indianapolisa. |traj peljal delavce iz Bronxa pro-Neki farmar je obstrelil mlade- ti Rikers otoku na East River, niča Alberta Kanaščeka iz Indi-jkjer gradijo nove zapore, je te-
anapolisa. Fant se nahaja v bolnici.
Srebrno poroko sta praznovala v Rock Springs, Wyoming, Mr. in Mrs. Frank Kushlan. Sinovi, hčere in prijatelji so jima ob tej priliki priredili prav lepo slavnost.
Mrs. Jennie Bakše, soproga slovenskega trgovca v So. Chi-C£tgi, je dobila vest iz domovine, da ji je na, domu v vasi Podkraj, okraj Postojna, umrla sestra Ana Baje.
Joe Kopušar, tajnik društva Sloga št. 1, v Milwaukee, Wisconsin, je nameraval odpeljati svoje otroke Karolino, Loraine, Alice in Dolores proti obrežju jezera, da se v vodi ohlade od hude vročine. Na križišču pa je v njih avtomobil s precejšno silo zadel neki drugi avtomobi-list. Pri sunku je 9 letna Loraine dobila težko poškodbo, in zdravniki se boje, da ima zlomljeno vratno kost. Ostale hčerke in Mr. Kopušar so dobili le manjše poškodbe. Avto je skoro popolnoma razbit.
Preteklo nedeljo večer so štirje mladi banditi v Milwaukee . obiskali poznanega slovenskega gostilničarja Valentina Maci-ja. Z revolverji v rokah so ga prisilili, da jim je izročil svojo denarnico, in izpraznili so mu tudi dnevno ,blagajno. Celokupni plen je znašal $175.00. Predrzni fantalini so bili stari od 18. do 20 let. Po ropu so odnesli Pete, ne da bi jih policija mogla izslediti.
Zaročila sta se v Milwaukee, Wisconsin, Mr. Avgust Selan in Miss Agnes Bregar.
V Central City, Pa., je nad 20 let delal pri neki lesni kompani-ji rojak John Hiti. Pri delu je ostaral, in kot 75 letni mož je nezmožen za delo. Priti bi moral v hišo za stare onemogle ljudi, toda dobrodušni njegovi rojaki so drugače sklenili. Starček je izjavil željo, da bi rad šel v domovino. Rojaki so priredili piknik tozadevno, in čisti skupiček piknika je bil $65.00, potem so pa nabirali po hišah in nabrali denarja toliko, da so dali Hitiju $189.00, kar je dovolj za vožnjo in še kak stotak mu bo ostal. • S solzami ginjenosti se je starček zahvaljeval plemenitim svojim rojakom.
kom prevoza bil pognan v zrak in se razletel na drobne kose. j Na krovu se je nahajalo kakih 200 delavcev. Najmanj 40 delavcev je bilo takoj ubitih, 50 jih pogrešajo, vsi ostali so pa ranjeni. Na prevoznem parni-ku se je razpočil parni kotel, ki je povzročil razstrelbo. Dve uri po razstrelbi se je posrečilo dobiti skupaj 37 mrtvih trupel. Prevozni parnik "Observation," 92 čevljev dolg, je že enkrat peljal delavce na otok, in je pravkar naložil drugi oddelek, ko se je pripetila razstrelba. Nahajal se je kakih 25 čevljev od pristana, ko se je začula silna detonacija. Parnik je zginil v silnem oblaku dima, in človeška trupla so bila vržena visoko v zrak, potem so pa padala nazaj v vodo. Voda je bila polna! mrtvih trupel in umirajočih. Policija je z rešilnimi čolni takoj začela pobirati ranjence. Prišli so duhovni, ki so klečali ob pomolu in delili zadnjo tolažbo vere umirajočim. Barka, ki je vozila delavce, je bila zgrajena leta 1888, in je torej že 44 let stara. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Aretiran je bil lastnik in kapitan parnika, ki pa ne more drugega povedati, kot da je eksplodiral parni kotel. Mož s6 trese in je očividno duševno zmešan radi strašne nesreče. Delavci, ki so bili na prevoznem parniku so bili večinoma izučeni rokodelci, mizarji, tesarji, jeklarski delavci. Trupla nekaterih je razstrelba zagnala po 50 čevljev v zrak in jih je neslo dva bloka daleč. Truplo enega delavca je razstrelba vrgla in zasadila na visok kol, 200 čevljev od prostora, kjer je nastala razstrelba.
Orel-Washington
. Baseball kluba društva "Orel" in dr. George Washington," od J. S. K. Jednote, b6sta vprizo-rila v nedeljo eno svojih predzadnjih tekem za prvenstvo. Igralo se bo v Gordon parku ob 2. uri popoldne. Kateri klub zgubi v nedeljo, bo izločen od končne tekme, ki se bo vršila, kateri klub odnese prvenstvo v med-dru-štveni ligi. Zmagovalci v nedeljo bodo igrali odločil-
Pomembna slavnost
številno slovenskih društev bo sodelovalo jutri pri pomembni slavnosti društva St. Clair Grove, št. 98 W. C., ki bo razvi lo in blagoslovilo svojo zastavo. V 16. letih svojega obstanka naselbini je društvo dočakalo ta pomembni slavnostni dan. Društva se zbirajo pred S. N. Domom ob 2. popoldne, ko sledi korakanje v cerkev sv. Vida, potem pa v S. N. Dom k razvitju in slavnosti. Nekaj posebnega bo v dvorani umetno korakanje fantov in deklet, ko bodo okinčali zastayo. Vsakdo ima prost vstop k popoldanski prireditvi. Tekom parade bo igrala vzorna slovenska godba Bled. Zvečer se pa vrši prireditev v spodnji dvorani S. N. Doma, in je vstopnina le 35 centov. Igral bo Jackie Zore. Občinstvo je vljudno vabljeno.
Od governerja Ohio je od- Glas brezposelnih delavcev
visno, da dobijo brezposelni v mestu pomoč
Washington, 9. septembra. — V glavnem uradu vladne Rekon-strukcijske finančne korporaci-
bo najbolj odločilni faktor pri volitvah
Washington, 9. septembra. — Vsi politikarji, voditelji vseh političnih strank se strinjajo v tem,
je so izjavili, da če želi mesto da bodo letos glasovi brezposel-Cleveland dobiti posojilo za po- nih oseb v Ameriki največji moč brezposelnim, da mora mest- j vpliv na izid predsedniških voli-na vlada dobiti na svojo stran ;lev. Brez dvoma je, da bodo ti governerja George White, ki'glasovi manj ugodni za one, ki mora vložiti tozadevno prošnjo se sedaj nahajajo v uradih, in na korporacijski urad. V tej i bolj ugodni za one, ki letos pr-! prošnji mora biti natančno oz-|vič kandidirajo, kajti splošno
načeno, da je mestna vlada v
bodo zahtevali brezposelni spre-
: Clevelandu in lokalne dobrodel- membo, misleč, da so oni v ura-|ne družbe storile vse, kar .je v dih odgovorni za depresijo, in I njih moči, da spravijo skupaj [naj se torej poskusi z novimi denar za podporo brezposelnim, močmi. Toda že se politikarji lin če tako izvestje odobri gover- menijo, da bodo število glasov-ner, so v Washingtonu priprav- nic, kar se tiče brezposelnih, ljeni posoditi Clevelandu gotovo |omejili, kar bo le mogoče. Res-jsvoto. Rekonstrukcij ska finanč- niča je, da, ima kakih 12 držav i na korporacija, ki ima za enake neko staro postavo, glasom ka-jnamene $300,000,000 na razpo-!tere oblasti lahko omejijo glaso-lago, je odločila, da ne bo upo-! vanje. Liga ženskih klubov v števala nobene prošnje tega ali ! Ameriki je mnenja, da bo letos cqega mesta, razven ako gover-'glasovalo manj ljudi za predsed-ner dotične države ne garantira,; nika, kot pa v letu 1928, toda da je potreba v resnici bistvena, povedati ne morejo, katera ;in da so vsi drugi viri izčrpani, j stranka bo izgubila te glasove. Rekonstrukcijska finančna kor-|V sledečih državah imajo orneje-poracija v Washingtonu se je iz-;no volivno pravico: V Floridi, javila, da ne bo dala nobenega i Al?bami, Arkansas, Massachu-denarja za starostno pokojnino, setts, Mississippi, Tennessee in za boy scoute, za Y.M.C.A., za Virginia. V teh državah smejo
državne bolnice, pač pa edino le svote, ki so potrebne za vzdrže-
voliti le oni, ki pokažejo rezit od plačanih davkov. In da brez-
Župan Miller je znižal | Španska vlada je razdelila mestne stroške za $500,000 na mesec
Cleveland, O., 9. septembra.— Glasom izjave mestnega finančnega direktorja Ray T. Lamb, p 1 a, č u j e mestna vlada danes $500,000 manj v plačah na mesec, kot se je to godilo lansko leto, ko so bili republikanci pri upravi. Ne samo, da je župan Miller odpravil stotine nepotrebnih uradov, v katerih so se nahajali dobro plačani republikanci, pač pa je župan tudi odredil, da se ne kupuje nobenih potrebščin za mesto, razven ako je to absolutno potrebno. Sam na teh potrebščinah je župan Miller prihranil, odkar se nahaja v uradu,
milijonsko premoženje kralja med državljane
Madrid, 9. septembra.—španski parlament je odobril včeraj takozvano agrarno reformo v korist španskim kmetom, in poleg tega je podelil bogati provinci C a t a 1 o n i j i samoupravo. Parlament je odredil, da se razdelijo ogromna posestva nekdanjih španskih velikašev, in med njimi tudi ogromna posestva bivšega španskega kralja Alfonza. Kot se glasi nova zemljiška
V North Carolini so začeli z bojem proti "poganskemu vzgojnemu sistemu"
Raleigh, North Carolina, 9. septembra.—Governer države North Carolina, Max Gardner, je dobil danes posebno peticijo, podpisano po 100 odličnih državljanih, v kateri se prosi governerja, da dvigne svojo roko proti modernim vzgojevalcem, katerih so polne univerze v državi North Carolina. Peticija je nosila sledeči napis: "V imenu Boga, go-
vanje brezposelnih. Doslej Clc- pcselni danes ne morejo plače-veland še ni naredil prošnje za vati davkov, ko nimajo niti za podporo. Najbrž bodo čakali, svoje potrebščine, je očividno. V koliko prinese kampanja za Com-j državi Alabami imajo poleg te-munity fond. Če se bo ta izjalo- ga tudi določilo, da se izkažete 2 vila, bo na vsak način potrebno j lastnino, ako hočete voliti, ali pa dobiti vladno pomoč.	j morate dokazati, da ste stalno
■zaposljeni. Nekaj enakega imajo v Oregonu in South Carolini. |V mnogih državah morate doka-Petindvajsetletnico svojega x;ati, ako hočete voliti, da imate zakonskega življenja bosta ob- Vsaj $300.00 vredno lastnino. In
Srebrni jubilej
hajala v nedeljo, 11. septembra Mr. in Mrs. Ignac Milner. Prijazna slovenska družina stanuje na 15801 Grovewood Ave. V nedeljo se bo ob 8. uri zjutraj v ta, namen vršila služba božja, zvečer se pa zberejo sorodniki in prijatelji na njih stanovanju. Cerkveno opravilo se vrši v slo-; venski cerkvi Matere Božje na
že se delajo poskusi, da se te starinske postave zbudijo in pokličejo v akcijo, da se tako prepreči milijonom brezposelnih, da bi volili. Ker je volitev zadeva vsake posamezne države, kongres tozadevno ne more ničesar ukreniti.
--0-
nad $300,000. Poleg tega, cla je\zsdetih je kakih &000 veleposest-
nno+avo anHai hn	I'miih ! verner, rešite našo državo pred j	.
postava sedaj, bo razdeljenih	nožiraiočimi deianii Holmes Ave. Mr. in Mrs. Mil-
52,000,000 alcrov dobre zemlje,Inadaljnimi pozirajoami aejanu,	.
ki je vredna $5,520,000,000. Ta zemlja bo razdeljena med nekako 100,000 oseb, ki pridejo tako do svoje lastne domačije. Pri-
Na počitnice
Na počitnice sta se podala Fi lip Raztresen, 1020 E. 185th St. in Anton Kaušek, 432 E. 185th
no igro pozneje s Pijonirji od j St. Obiskala, bosta Indianapolis H. B. Zajednice, kar se bo pra- j in Detroit. Srečno se vrnita! vočasno naznanilo.
Ob desetletnici
Dne 11. septembra bo minulo 10 let, odkar je preminula Dorothy Križman, hčerka dobro "poznane družine Matt in Angela Križman. Ob tej priliki se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 7. uri zjutraj, v nedeljo, H. septembra.
Poziv k slavnosti
člane in članice dr. Presv. Srca Jezusovega št. 55 S.D.Z. se prosi, da se udeleže slavnosti razvitja zastave dr. St. Clair Grove št. 98 W.C. v nedeljo.
*	V Nemčiji je bilo zadnji, me sec 168,000 manj brezposelnih kot mesec prej.
*	$1,400,000 je dobila država Ohio od davka na cigarete
odpustil nepotrebne uradnike, so se pa ostalim znižale tudi plače, in le na ta način je mogoče, da mestna blagajna ni prazna, kajti davki so silovito zaostali. V prvi polovici letošnjega leta so j udje plačali Ha $10,000,000 manj davkov, kot se je pričakovalo. Temu primerno mora, tudi mestna uprava gledati, da zniža stroške. Župan Miller je prepričan, da mestna blagajna letos prvič po dolgih letih ne bo imela nobenega deficita. 2400 oseb je danes manj na mestni plačilni listi, kot jih je bilo ob istem času lansko leto.
-o-
Dohodki kopališč Tekom letne sezone so znaša-dohodki mestnih kopališč v Clevelandu $26,697, a lansko leto pa $48,572. Da so se dohodki letos znižali je vzrok, ker je letos mestna vlada določila, da so osebe, stare od 16. do 21. let proste običajne pristojbine tekom treh dni v vsakem tednu.
Članice SŽZ št. 41
Pridite polnoštevilno v nedeljo pred SND ob pol dveh, da se korporativno udeležite slavnosti društva St. Clair Grove št. 98 W. C.
nikov, med njimi družine kakih 200 vojvod, grofov in markizov, ki so posedovale ogromna posestva. Vse te družine morajo svoja posestva registrirati tekom enega leta in poslati vladi natančen inventar. Ko bo inventar odobren od države, se računa, da bo 100,000 navadnih hlapcev in siromakov prišlo do svojih domačij, in da bo nova postava direktno ali indirektno koristila najmanj 1,000,000 ljudem.
Roparji odnesli $3,000
modernih vzgojevalcev, ki ubija-Uer sta doma iz Sadinje vasi pri j Dva roparja sta prišla včeraj jo vse, kar je duševnega." Ost! Žužemberku, in imata vsepovsod pozm) pCpo!dne v urad RKO gle-peticije je zlasti obrnjena proti1 številno dobrih prijateljev, kildaijgča M Euclid Aev. in 17. ce-novodošlemu profesorju North i gotovo ne bodo zamudili srebrne- sta Nikogar ni bilo v uradu, ko Carolina State College, proti jubileja. Poznana Mr Jo- sla dospela roparja. Kmalu pa Bertrand Russellu in proti Lang- seph in Henry Zalokar sta brata l je vgtopil neki strežnik, katere-
Mrs. Milner, ki ima se mnogo gta ustrahovala z revolverji, drugih sorodnikov. Ob priliki Za njim je prišel ravnatelj, ki srebrne poroke vzornih zakon- ni znal ofjpreti jeklene blagajne, cev tudi "Ameriška Domovina"- polem je prišia v urad tajnica pošilja iskrene čestitke obema gledališča, za njo neka druga sprejel peticijo in je izjavil, da slayljencema in jima prisrčno m;]užbe„ka( potem pa še štirje jo bo s svojim kom entar j em I želi dobrega zdravja m naprecl- drugi usiužbenci, katere vse sta predložil upravnemu odboru dr- ki* v življenju!	repe rja ustrahovala. In roparja
Ljudje, ki so
ston Hughesu, znamenitemu zamorskemu pesniku. Tema dvema; očitajo državljani, da sta upeljala nove poganske nauke na univerzi. Governer Gardner je
zavne univerze, podpisali peticijo, dolžijo profesorje, da učijo nauke, podobne naukom, kot se širijo v Moskvi,
Novi odborniki
Na letni Cvetka" št
jsta čakala 25 minut, da je prišel j v urad pomožni ravnatelj, ki je seji društva "Mala znal odpreti blagajno. Pobrala 1647 C.O.F. so bili! sta $3,000 v gotovini in lepo tiho
700 dobi delo
Za prihodnje tri mesece bo dobilo 70:0 delavcev delo, ko se zač- jsorji na državni univerzi, nejo širiti in nanovo tiakati go-	-o-
in ostro protestirajo, da bi se j izvcljeni sledeči novi odborni- j1"6 ?^' univerza vzdrževala z denarjem nadborštnar Anton Suhadol- " ' ' '	1 .....J ""
davkoplačevalcev, ki so popolnoma druzega mnenja kot profe-
tove ceste v okolici Clevelanda. Te ceste so zlasti Green Road, North Green Road, Taylor Road in nekaj drugih. Vse delo veljalo $580,000. Kontrakte so dobile različne tvrdke. Delo bo izgotovljeno v treh mesecih. Ceste, ki so sedaj široke 24 čevljev, bodo razširjene na 36 čevljev.
Odprta cesta
Včeraj je bila izročena prometu Belvoir bulevard v So. Eu-clidu. Vršile so se velike slavnosti.
Zločinec dobil nagrado
Včeraj je sodnik Terrell v bo Clevelandu razdelil nagrado, ki je bila razpisana za one, ki najdejo morilce v letu 1929 umorje-
bi dobila $7,000, kateri denar je bil namenjen za izplačilo uslužbencem, toda so $4,000 že prej izplačali. En ropar je bil bel,
nik, 3515 E. 80th St., podboršt-nar Viktor guštaršič, bivši bor-štnar Frank J. Shuster, kores-pondenčni tajnik John Kaplan, drugi pa Črn.
3627 E. 81st St., finančni ta j-	-~
nik Ralph Mauer, 3522 E. 82nd j	Poroka
St., blagajnik Anton Ferfolia,! y torek se je poročil Mr. Louis 7719 Osage Ave., nadzornik Flo-'skck Jr., sin Mr. in Mrs. Law-rijan Cesar. Zastopnik za SND j renče Skok iz Chardon, Ohio, v Maple Heights, Anton Hor- S Nevesta je Miss Emilia Urbas,
nega. policista Shermana. Na-j vat. Duhovni vodja, Rev. J. J. hčerka poznane družine Mr. in grada je znašala $2000. Velik Oman, društvena) zdravnika: dr. j Mrs. Jerry Urbas iz Geneva, O. del nagrade, v svoti $559.00 je' A. J. Perko in dr. J. J. Folin Mr. Skok je poznan po svoji ga~
dobil William Shields, ki je bil pred kratkim obsojen radi ropa v 24 let zapora. Shields je bil prej z morilci v zvezi, in jih je izdal potem, ko je bil obsojen v ječo.
(Ferfolia). Društvo zboruje vsak prvi pondeljek v mesecu v S. N. Domu na 80. cesti.
* Tornado je obiskal mesto New York in povzročil obilno škodo.
raži, ki jo ima na 161. cesti in Waterloo Rd., Urbasova družina ima pa trgovino na 140. cesti, ženin in nevesta se podata na poročno potovanje proti Bermu-di. Iskrene čestitke!

((
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVBNIA.N DAILY NSWBPAPUt Published dally except Sunday« and Holiday«
NAROČNINA:
Ea Ameriko la Kanado na leto M-60 Za OleTeland, po poitl, celo leto 17.00 Ea Ameriko In Kanado, pol leta IS-M Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50 Za Cleveland po rasnaftalclh: celo leto $6.50; pol leta «3.00; Četrt leta 11.75 Za Evropo celo leto (7.00, pol leta 13.50. Posamezna i t* Vilka I cente.
Vaa plama, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, BUT St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HInderson 0828
J AMIES DEBKVSO and LOUIS J. PIBO, Idltora and Publisher«
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1873.
No. 213, Sat., Sept. 10th, 1932
Ali so katoličani "trapci"?
Spominjamo se predsedniške volivne kampanje iz leta 1928, ko je kandidiral na listi republikancev Herbert Hoover, in na listi demokratov pa Alfred Smith. Brez dvoma je vsak razsoden človek tedaj bil mnenja, da je Alfred Smith mnogo bolj popularen, demokratski, previden in zmožen kandidat kot pa Herbert Hoover, ki je, dasi osebno pošten, vendar v zvezi s samimi magnati. in multi-milijonarji, in kot tak nikakor ni zastopnik povprečnega Amerikanca, katerega Hoover po njegovih težnjah ni mogel razumeti, ker se je gibal v previsokih krogih.
Alfred Smith je bil v letu 1928 poražen, ker je bil — katoličan po osebnem verskem prepričanju. Tri milijone demokratov v južnih državah, ki so sicer od pamtiveka glasovali demokratično, je znal kandidat Hoover Ineposredno pridobiti na republikansko stran s tem, da jim je potom svojih agentov a la Cannon vcepil prepričanje, da katoličan ni sposoben za predsednika Zedinjenih držav.
Danes, ko se nahajamo tik pred vihro nove predsedniške kampanje v Zedinjenih državah, se obujajo spomini na predsedniško kampanjo v letu 1928. Hoover je ponovno kandidat republikancev, demokrati pa to pot nimajo katoličana, pač pa protestanta za kandidata. Tozadevno piše odlični katoliški časopis "The Catholic Universe" sledeče:
"Isti ljudje, ki so nahujskali ameriške državljane v verskemu boju v predsedniški kampanji leta 1928, so zopet na delu. Razlika je le ta, da to pot hujskajo katoličane, ne protestantov. Paul Y. Anderson, ki je napisal članek dne 3. avgusta v časopisu "The Nation" nam je avtoriteta za trditev, da bodo republikanci vodili letošnjo predsedniško kampanjo na podlagi treh točk, in da je tretja točka tega programa sledeča:
"Med narodom naj se uvede tajno šepetanje, da se prepriča pristaše Alfred Smitha v New Yorku, New Jersey in Massachusetts, da je bil Al Smith žrtev proti-katoliške propagande, katero so vodili Rooseveltovi pristaši v južnih in zapadnih državah pa vse dotedaj, ko se je pričela letošnja demokratska konvencija v Chicagi."
"Nobenega vzroka ni, zakaj se Mr. Andersonu ne bi verjelo, ker je poznan, da on ne zapiše ničesar, o čemur ni prepričan. Poleg tega pa imamo številna znamenja, ki pričajo, da je propaganda že v teku. Časopis "Review" je pravkar dobil članek iz časopisa "Unity," ki izhaja v Chicagi, in katerega članka naslov je: "Ali je verska svoboda mrtva v Ameriki?" Članek je podpisan po nekem svobodomiselnem protestantovskem pastorju, John Haynes Holmes, ki je poznan po svojih napadih na katoliško cerkev. Članek, ki je umno sestavljen, je očividno namenjen, da pridobi Žide, katolike in svobodomiselce. V tem članku odmeva apel omenjenim, da gredo in porazijo governerja Roosevelta radi verskega vzroka. Članek trdi, da so demokrati v letu 1928 sami povzročili versko bigotstvo in uvedli tozadevno kampanjo v južnih državah.
"To je nov in skrajno prefrigan poskus vcepiti versko propagando v politično kampanjo, toda prepričani smo, da bo ta uspeh mnogo manj zalegel, kot je oni izza leta 1928. Malo pozna katoličane oni, ki skuša od strani, po krivih potih, preoblečen v ovčjo kožo, kot volk požirati katoliške glasove.
"Kaj zapravo mislijo začetniki in povzročevalci enake kampanje? Ali so menda mnenja, da so katoličani glasovali za Smitha edino iz vzroka, ker je bil Smith katoličan, kar ie po našem prepričanju popolnoma napačno ravno tako, kot če bi volili proti Smithu iz vzroka, ker je katoličan. Toda republikanska kampanja je mnenja, da bo pridobila katoličane na svojo stran s tem, da jih podžiga, da porazijo protestanta Roosevelta iz vzroka, ker so protestanti porazili katoličana Smitha. Toda katoličani niti zdaleka ne mislijo kaj enakega, ker niso politični trapci.
"Hooverjeva propaganda smatra, da imajo katoličani od sile kratek spomin, poleg tega, da so jako majhne pameti. Skratka, stranka, ki je" kapitalizirala v letu 1928 sovraštvo protestantov proti katoličanom, upa na zmago v letu 1932 s tem, da kapitalizira katoliško sovraštvo za protestante. To je nesramen poskus na inteligenco in zdrav razum katoliča nov. Katoličan, ki se da pregovoriti od take črne propagande, nikakor ni vreden, da voli.
"V imenu dobrega državljanstva pričakujemo, da bo republikanska stranka odločno zavrnila svoj program, čimprej, toliko bolje. Poleg tega pa si s tem republikanska stranka lahko prihrani mnogo denarja in dragocenega časa.
Včasih se snidemo skupaj, se pogovarjamo, kako da bi ukrenili vsaj tisti, ki še deloma pohajamo v tovarne, da bi mogli v prihodnji zimi dostaviti božična darila najpotrebnejšim družinam naše narodnosti v naselbini brez razlike strankarstva. V. to svrho je naša fara sv. Srca Jezusovega sklenila, da priredi piknik v nedeljo 18. septembra in sicer v Hopocan Gardens. Vstopnina bo prosta.
Tem potom ste najvljudneje vabljeni Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Hrvati iz Bar-bertona in okolice, da se kar v največjem 'številu udeležite tega piknika. S tem boste storili dobro delo za odpomoč v vaši sredini stradujočim družinam. Za udeležitev tega piknika sta se izrekla. naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mrs. Angele Beg ter domači pevski zbor Javor-nik, pod vodstvom Mr. A. Bom-baeha, za kar gre obema, zboroma hvala že v naprej.
Obeta se veliko zabave za stare in mlade. Bo tudi okusen prigrizek in izredno dobra kapljica za suha grla. Torej da se vidimo na 18. septembra v Hopocan Gardens v Barbertonu, O.
John Ujčič,
član cerkvenega odbora.
Goller cesti. Omenjeni prostor se prav lahko najde brez naslova, ker bo velik šotor postavljen na dvorišču. Imeli bomo vsega pripravljenega za lačne in žejne in ravno tako tudi za one, katerih rade pete srbijo. Zabavo bi napravili v nedeljo, ampak nam vedno vzame dva dni, da se zabava pravilno zaključi. Upati je in pričakovati naše slovenske družine, da nas bodo gotovo obiskale. Res so slabi časi, da ni mogoče v žep posegat, toda samo da bo veselje. Videli boste, da boste zadovoljni, kadar ste pri zabavi dramskega društva "Naša zvezda."
Pozdrav vsem skupaj in na svidenje danes večer na Goller Ave.
Član društva.
Slovenska mladinska šola SND
6409 St. Clair Ave.
Tem potom naznanjamo vsem cenjenim slovenskim staršem, da se prične vpisovanje za slov. mlad. šolo v soboto dne prvega oktobra, t. 1. od 9. ure zjutraj. Šola se prične, za odrastle na petek zvečer dne 7. oktobra, in za mladinski oddelek se pa prične v soboto dne 8. oktobra, in sicer v dvoranah kot je bilo preteklo sezono.
Apeliramo na vse cenjene slovenske starše, ako želijo pošiljati svoje otroke v Slov. mlad. šolo, naj jih pripeljejo za vpis na dan kot je zgoraj navedeno.
Prosvetni odbor SND.
John Tavčar, tajnik.
SLAVNOST DRUŠTVA ST. CLAIR GROVE
ŠT. 98 W. C.
Cleveland, O.—V torek 18 septembra pride v Cleveland Joško Oven iz Chicaga, ki je na govorniški turi po slovenskih naselbinah v prid socialistične kampanje za jesenske volitve. Govoril bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v torek večer ob osmih, v petek 16. septembra pa bo govoril v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Shodi se vrše pod avspi-co JSZ. Joško Oven je izvrsten govornik, povedal nam bo marsikaj o njegovih izkušnjah po slovenskih naselbinah in o današnji depresiji in kako bi se dala odpraviti. Slovenski in drugi delavci so vabljeni, da se teh shodov udeleže v polnem številu, Vstopnina je prosta.
Shodi so nam zelo potrebni, posebno v tej krizi, da se iz njih lahko kaj naučimo, da si bomo vedeli pomagati in jo odpraviti, da nam ne botreba umirati gl?.-du, kakor se to godi v današnjem času. Depresija, katera tare danes najbolj delavca, ne bo izginila še teko kmalu, kot nas tolažijo po časopisju. Treba bo še veliko boja, predno nam jo bo mogoče odpraviti. Da jo imamo, ne smemo zvračati krivdo samo na kapitaliste, pač pa pripišimo tudi samim sebi, saj smo vendar volili zanje in jih poslali na vladno krmilo. Zato pa imamo sedaj, kar smo sejali!
Prihodnjega novembra bomo imeli predsedniške volitve in takrat bomo lahko pokazali, ali nam je kaj za boljšo bodočnost ali ne. Razen kapitalističnih strank, imamo tudi delavci svojega kandidata, ime mu je Norman Thomas. On je kandidat socialistične stranke, ki je prava delavska stranka, ki dela na tem, da se odpravi mizerija in pomanjkanje iz tega sveta.
Pridite na shod, da se poučite o teh zadevah in da boste potem delovali in pomagali samemu sebi in za dobrobit vsem.
J. K.
Cleveland, O.—V nedeljo popoldne, 11. septembra, se bo vr-Silo razvitje in blagoslovi j en je zastave društva St. Clair Grove. Slavnost se bo pričela z veliko parado popoldne ob dveh izpred S. N. Doma v cerkev sv. Vida in po cerkvenih obredih se bo nadaljevalo z razvitjem v dvorani S. N. Doma, za kjer je odbor pripravil precej obširen in zanimiv program.
Med točkami bodo proizvajale lepo korakanje mlada dekleta iz Collinvvooda, to so Hippler Guards od Waterloo Grove, kakor tudi mladi fantje od Woodmen of the World. Mali Richie Glavan vas bo zabaval z lepim petjem in plesom, kakor tudi Marion Makovec in Betty Pintar, ki znata prav lepo zaplesat.
Pozdravne govore bodo imeli: Mrs. Jennie Jerič, predsednica društva St. Clair Grove, bo-
okrepčila in vstopnina bo samo 35 centov, ker smo upoštevale sedanje čase in želimo veliko udeležbo, zato smo napravile tako nizko vstopnino za ta večer.
Zahvaljujemo se že naprej vsem cenjenim društvom in posameznikom za vsak korak in delo, ki ga storite za lepši uspeh naše slavnosti. Naše društvo vam bo vedno hvaležno in ob priliki vam bomo vračali vašo dobrosrčnost.
Na svidenje v nedeljo popoldne in zvečer.	Odbor.
Neizmerni zakladi čakajo na dvig
Zgodovina pripoveduje o dragocenih zakladih, ki leže že sto in sto let v zemlji in čakajo, da jih srečni najditelj izkoplje in
ogromno bogastvo, ki si ga je nabral Atila v svojem pohodu po Evropi. Atila je pokopan nekje v Italiji in so baje njegovi vojščaki napeljali reko čez njegov grob, da bi tako nikdar ne bil oskrunjen od ljudi, ki bi si poželeli njegovega bogastva. Ta avstrijski raziskovalec je že zaprosil laško vlado, da mu dovoli kopanje.
Na daljnem vzhodu pa iščejo zakopane zaklade Džingis-kana, ki si jih je ta krvoločni vladar nabral v Kitajski in Indiji. Ko je čutil Džingis-kan leta 1227, da se bliža konec njegovega življenja, je ukazal svoji telesni straži, da pokolje vse prebivalstvo v okrožju sto milj, da tako ne bi nikdo zvedel, kje bo pokopan, kamor je ukazal zakopati z njegovim truplom vse njegovo neizmerno bogastvo. Danes se trudi obubožana mongolska republika noč in dan, da bi našla te zaklade.
Sovjetska vlada se danes tudi trudi, da bi našla zakopane zaklade tatarskega knezaTamerla-na, o katerem se pripoveduje, da je iz bojnega pohoda v Aziji prinesel toliko zlata in dragih kamnov, da je moralo to nositi 90 slonov. Njegov grob so našli, toda o zakladih mislijo, da jih je zakopal iz previdnosti nekje v bližini.
Veliko bogastvo čaka tudi tistega, ki bo našel grob perzijskega šaha Nadirja. Ta je vzel velikemu mogulu Mohamedu XIV. vse neizmerne zaklade in jih vlekel seboj v Perzijo. To bogastvo cenijo na 250 milijonov dolarjev.
Največje bogastvo pa, ki ga je še kdaj kak zmagovalec vzel premaganim, je bil dobljen v bojnem pohodu Pizarrovih vojakov skozi Peru. še pred nedolgo so
Ce verjamete al' pa ne.
DOPISI
Barberton, O.—Prve dni tega meseca je vladala taka vročina, da kar je imel človek na sebi, je bilo vse preveč. Pozneje je pa padlo precej zaželj enega dežja, ki je spremenil zrak in napojil zemljo.
Ko človek tu pa tam čita, da bodo nekatere tovarne zopet odprle vrata ter poklicale njih de-j
lavce nazaj na delo, si človek misli: ali je to za verjet ali ne? Ker so nas že neštetokrat nali-mali o toliko zaželjeni prosperi-teti, katere pa do danes še ni od nikoder. Dal Bog, da bi se te njih obljube enkrat uresničile. S
rabi. Znanost se je začela po-ter in botra zastave, Mr. in Mrs. sebno zadnje čase zanimati za
Euclid, O. — Na društvenem polju se opaža, da še vedno ne-keko rinemo naprej. Podporna društva zvraČajo z rame na ramo, ali ne vem, kako dolgo bo to šlo. Kulturna društva imajo sedaj svojo sezono in se pridno pripravljajo za nastope. Posebno je videti dramsko društvo "Naša zvezda," ki je imelo pred kratkim časom svojo domačo zabavo. Ta zabava je bila samo zy člane in njih prijatelje. Zvedelo se je pa, da je bilo radi tega nekaj pritožb, češ: "Ali ste se bali, da bi bil tudi jaz malo vesel v prijetni drlužbi, kakor ste jo imeli ?"
Zato se je pa sklenilo, da se zabava ponovno priredi in sicer denes zvečer, v soboto, 10. sep-
tem bi se odložilo neznosno breme delavcu trpinu, ki ga tako tembra, pri dobro poznanem in težko prenaša.	agilnem članu John Mevlja na
Joseph žele, oče zastavi Mr. Wm. Bodeker in glavna uradnica Mrs. Mayme Hippler. Voditeljica ceremonij bo pa državna predsednica organizacije, Mrs. Albina Novak, ki bo vodila popoldanski program in bo predstavila vse častne sorodnike zastave, kateri so: mati zastave Mrs. Anna Launch, ki je bila ustanovnica društva in prva predsednica, župan in županja bosta Mr. in Mrs. Zaverl, stric in teta bosta Mr. S raj in Mrs. Josephine Mežnar-šič, bratje in sestre bodo: Mr. in Mrs, Zakrajšek, Miss Mary Blatnik, Mr. Oglar; bratrenec: in sestrična bosta Mr. Anton Ma-rolt in Mrs. Mary Mohar. To-varšice bodo: Misses Sophie in Josephine P-asch, Josephine in Mary Bencin, Josephine Seebye. Jennie in Fannie Andolek, Pauline Bolko, Ella Opalek, Frances Rode, Mary Ausec, Molly Gasperac, Valerie Stanovnik, Anna lic S. Mesojedec, Julia Glavan, M. Zupančič, Frances in Josephine Bradač in Rose De-beljak.
Vsa ta dekleta, so najbolj agil-na pri društvu, kakor so tudi zelo prijazne v vseh ozirih.
Takoj po predstavljanju gl. uradnic in ustanovnic društva, bodo klicani zastopniki društev in ponovno prosimo tajnike društev, kateri še niste sporočili sklep vaše seje, da to storite vsaj do nedelje, da se vas zabeleži med zastopnike.
Zaključna točka bo pa nekaj lepega za pogledat. Videli boste okrog 50 članic v uniformi, s cvetlicami v roki, ki bodo okin-čale venec, katerega nato podarijo zastavi kot krono. Takoj po tej točki bo probratimij cl Zel-stav in s 'tem bo popoldanski program zaključen.
Vabi se vse cenjeno občinstvo, da pridete in nam pomagate z vašo udeležbo do zaželj enega uspeha. Pozabite svoje težkoče za ta dan in razveselite se z nami, ker enake prireditve so bolj redke med nami.
Popoldanska prireditev je prosta za vse in pričakujemo, da boste popolnoma napolnili dvorano, ker naša prireditev bo v resnici izv&nredno zanimiva Plesna veselica se bo pričela ob sedmih zvečer v spodnji dvorani. Na razpolago bodo vsakovrstna
Pred sodnikom je stal mož, ki je bil obdolžen, da je vlomil v tujo hišo ponoči. Sodnik mu začne pregledovati obisti:
"To mi je pa nerazumljivo. Ob dveh ponoči pridete v tujo hišo skozi zadnja vrata. Kaj ste pa iskali v hiši?"
"Mislil sem da je to moja hiša, gospod sodnik."
"Tako? Aha! Zakaj ste pa takoj potem, ko se vam je približala neka gospa, skočili kar skozi okno in se skrili na dvorišču, a?"
"Veste, gospod sodnik, mislil sem, da je moja žena." A
Neki agitator je govoril na shodu za republikansko stretn-ko. Povzdigoval je stranko v deveta nebesa in obljubljal vse mogoče dobrote če bodo ljudje volili za republikance. Ko je bil z govorom gotov, pa se oglasi eden navzočih: "Vedno nam obljubljate paradiž, daste nam pa niti ne čevljev, da bi se pošteno obuli."
"Od kdaj pa nosijo v paradižu čevlje?" ga naglo zavrne agitator.
A
"Ali si slišal, da je včeraj policija zaprla, dva ponarejevalca denarja?"
"Slišal, slišal, pa mi ne gre v glavo. Le pomisli: vedno pravijo, da denarja povsod primanjkuje komaj pa ga začne kdo delati, ga pa takoj primejo. Pa naj človek to stvar razume."
te zaklade in skuša se najti prostor, kjer so zakopani. Sestavlja se znanstvene ekspedicije in se jih pošilja na razne kraje, katere navaja zgodovina, da so tam zakladi zakopani. Seve, no-tančnega kraja se ne ve, le približno se sodi, kje bi morali biti. Zlato, ki so ga našli v grobu egiptovskega kralja Tutankha-ma, zakladi nekdanjih Mikste-kov v Mehiki in nedolgo tega odkriti zakladi na Kokos otokih, še bolj podžigajo k iskanju zakladov.
Predvsem se skuša najti grob slavnega vojskovodja, Aleksandra Velikega. Najdba njegovega groba bi' ne pomenila velikansko zgodovinsko vrednost, ampak z vso gotovostjo se sodi, da so v njegovem grobu zakopani neizmerni zakladi zlata in žlahtnih kamnov.
Včasih so mislili, da leži Aleksander Veliki pokopan v Egiptu, toda zgodovinar Howard Carter trdi, da je treba njegov grob iskati v Mali Aziji. Carter je gotov, da bo našel grob in čaka samo še dovoljenje za kopanje Učenjaki trdijo, da je zajel Aleksander v bitki pri Issusu do 150 milijonov dolarjev vrednosti, v bitki pri Ekbatana celo za 250 milijonov dolarjev. To bogastvo je obstojalo iz zlata in dragih kamnov. En del tega bogastva je slavni zmagovalec porabil, nekaj ga je dal svoji materi, toda trdi se, da je tri četrtine tega bogastva zakopal. Vseh zakladov, ki jih je Aleksander Veliki zakopal, se ceni do en ti-ocč milijonov dolarjev.
Ni čuda, da je sovjetska vlada poslala že več ekspedicij v Turkestan, kjer so iskali grob Aleksandra, toda do sedaj so iskali zaman.
Poleg velikanskih zakladov, ki jih je zakopal Aleksander Veliki, so pa še drugi, ki čakajo na od-kopanje. Vedno kopljejo tu in tam, da bi dvignili to bogastvo, ki leži v zemlji brez hasni, ko obenem ljudje tako potrebujejo denar. Tako se zadnje čase zanima neki avstrijski iskalec za zlato hunskega kralja Atile, "šiba božja," kot so ga imenovali. Ta iskalec trdi, da je našel mesto, kjer počiva Atila v treh krstah: železni, srebrni in zlati. Z Atilo v grob so baje zakopali vse
izkopali v vasi San Gabriel mnogo zlatih posod, last nekdanjih Inkov in upajo, da bodo tam v bližini našli še ostale zakopane zaklade.
Tako se danes peha ves svet za zakladi, katere skrbno zakriva mati zemlja in katere bo našel srečni iskalec nekega lepega dne in si s tem potolažil neute-šeno željo po, zlatu.
Očeta obdolžil umora
Kingfisher, Okla., 8. septembra.—Arthur Wheeler, kateremu je zgorela žena in dva otroka s hišo vred, je naznanil svojega očeta policiji, češ, da je najprej z udarcem pobil svojo sinaho na tla, potem pa zažge 1 hišo.
Dnevna vprašanja
1.	Kaj je esperanto?
2.	Katero izmed velikih jezer popolnoma pripada Zedinje-nim državam?
3.	Kako visok je Krim v Sloveniji?
4.	Kako so imenuje angleška vladarska hiša?
5.	Kdo je vrhovni načelnik ameriške vojne mornarice?
6.	Katera so tri največja mesta na svetu ?
7.	Tri največja mesta v Zedinjenih državah?
8.	Kdo je bil predsednik dvakrat, toda ne v zaporednih terminih?
9.	Kdaj smo imeli v Zedinjenih državah zadnjo večjo krizo ?
10. Kdo je bil predsednik tedaj ?
Odgovori na vprašanja
1.	Esperanto je poskus ustvariti jezik, ki bi bil enak za vse narode. Esperanto je upeljal Lazarus Ludwig Za-menhof.
2.	Lake Michigan.
3.	1106 metrov.
4.	Windsor.
5.	Predsednik Zedinjenih držav.
6.	New York, London in Berlin.
7.	Tri največja mesta v Zedinjenih državah?
8.	Grover Cleveland, demokrat.
9.	Leta 1907.
10. Republikanec Theodore Roosevelt.
"že več tednov ne morem spati. Vedno mi roji po glavi denar, ki sem ga dolžan nekemu rojaku."
"Vidiš ga, zakaj mi nisi pa, tega že prej povedal?"
"Kaj res! Ali bi mi ga ti posodil?"
"Tega ne, ampak zdravila poznam, da boš lahko spal."
A
Z možem sta se domenila, da bo šla žena sama na počitnice. Veš dan je znašala skupaj "cape" in vsakih pet minut naročila možu kaj drugega, kaj naj dela in kako naj se obnaša, ko nje ne bo doma. V enem takih presledkov tudi vpraša moža, če mu je znano, kdaj vlak odpelje iz Union postaje.
"Ja, vem; vlak odpelje v 13 urah, 28 minutah in 19 sekundah od zdajle," ji uslužno odgovori možiček.
A
"Zdaj šele vem, da imam moža, na katerega besedo se lahko zanesem," je pripovedovala Marjeta svoji prijateljici. "Skozi celega pol leta mi je vsak dan pripovedoval, da me ljubi do blaznosti in včeraj smo ga pa res odpeljali v norišnico."
A
"Kaj se ne sramuješ, da te vedno zasačijo, ko goljufaš pri kartah?"
"Prav za prav me je res sram, pa, kaj morem pomagati, če sem že star in moji prsti niso več tako gibčni kot včasih."
A
"Ali si že. povedal gospodu sodniku, da je pravkar dobil dvojčke?" vpraša kuharica slugo.
"Še ne; veš, gospod se ravnokar brijejo."
A
"Ti, o Mihatu pa ljudje pravijo, da pije ko riba."
"Aha, pravijo, ampak on ne pije tisto kar riba pije."
A
"Kitajci imajo 200 receptov, po katerih kuhajo riž."
"Moja žena jih ima 300, pa noben ni ta pravi."
A
V uredništvo prinese judek cglas sledeče vsebine: "Radi opustitve trgovine, se vrši v petek in soboto popolna razprodaja."
"Kolikokrat pa bi radi deli oglas v časopis?"
"Skozi dve leti vsak dan."
641 1 St. Clair Ave
Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195
Pred 16. leti v Clevelandu in po svetu.
Iz arhivov "CIcv. Amerike." leta 1916
Slovensko pevsko d r u š, t v o Edinost iz Clevelanda je 2. sept. 1916, odpotovalo korporativno v Johnstown, Penna., kjer se je vršil prvi shod slovenskih pevskih društev v Ameriki. Ustanovila se je tedaj slovenska pevska zveza. Dne 27. avgusta, 1916, je v
Newburgu umrla jako dobro po- stil ženo in enega sina, en sin
svojim vozom na Public Square, kjer je naložil opeko, ko so se konji splašili in prevrnili voz, ki je padel na Novaka, ki je kmalu potem zdihnil. Novak je bil usltižben pri Mike Jalovcu dve leti. Star je bil 48 let. Bil je član društva Naprej št. 5 S. N. P. J. V starem kraju je zapu-
znana rojakinja Mrs. Furlan.
Tekom meseca avgusta, 1916, Je dospelo v Clevelandu stotine rojakov iz držav Montana, Colorado, Wyoming in od drugod. V Clevelandu je bilo tedaj toliko dela, da so iskali delavce vsepovsod.
Dne 28. avgusta. 1916, je umrla v Newburgu Ivana Mlakar, soproga Blaž Mlakarja. V bolnišnici se je nahajala več let. Umrla je v starosti 41 let.
V	Euclid, Ohio, sta se poročila 30. avgusta, 1916, rojak Fr. Skatin in Jennie Remškar.
Dr. Clevelandski Slovenci št. 14 S.D.Z. je imelo 3. septembra, 1916, slovesno razvitje zastave, Potem pa piknik na Recharjevih Prostorih.
Prve tri dneve septembra meseca, 1916, se je vršil v naselbini ogromen semenj v korist Slovenskega Narodnega Doma. Sedenj se je vršil na prostorih, kjer stoji danes nova cerkev sv. Vida. Ogromne množice naroda so posetile v teh treh dnevih sedenj. Poroča se, da jih je bilo nad 8000. Igrali sta dve godbi, vršila se je telovadba Sokolov, nastopilo je pevsko društvo "Triglav" in "Zarja." Dohodki' so znašali nad $3000.00, nekaj nezaslišanega za one čase.
Dne 3. septembra, 1916, je Umrla po daljši bolezni Terezija Ahčin, soproga znanega tedanjega gostilničarja. Ranjka je bila stara 45 let, doma iz Roba. Tu Je zapustila moža in brata, v stari domovini pa starše.
V	pondeljek, 1. septembra, 1916, se je otvorila v Grdinovi dvorani druga redna- konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze. Pri konvenciji je bilo 24 delegatov, ki so zastopali 16 društev in 12 glavnih odbornikov. Zveza Je štela tedaj 1400 članov in članic in $42,000 premoženja.
7. septembra, 1916, je umrla v Clevelandu Terezija Tirbič, stera 43 let, doma iz Domžal, opustila je soproga in dve sestri. V Ameriki je bivala 15 let. Isti dan je umrla Jennie Pirje-vec, stara 22 let. Zapustila je tu moža. in dve sestri. Doma je kila iz vasi Griže v Postonjskem kraju.
Pretresljiva tragedij?, se je vršila v hiši na 1431 E. 32nd St. Tu je stanovala komaj 17 letna Mary Bekovec, ki je bila tri mesece poročena. K njej je dospel njen bivši ljubimec Edvard Kozak, ki je ostal ves dan Pri njej in jo nagovarjal, naj Pusti moža in pobegne z njim. Ona se ni podala, nakar je Kozak odšel, todia se vrnil proti enajsti uri zvečer in oddal dva strela na mlado ženo ter jo ubil, nakar je zvršil samomor. Umrl Je v Lakeside bolnici.
27 Slovencev je dobilo dne 7. septembra, 1916, državljanske Papirje v Clevelandu, in sicer sledeči: Martin Peterlin, Mati-Ja Križman, Gregor Rejc, John Judnič, V. Kos, Frank Krupar, George Rakar, Tom Levar, H. Kodelja, Frank Gubane, Florijan
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
fr. jaklič:	cefrali podobe cesarjeve, podobe
d17i/t 17\T a cuadafk a svetniške ali druge, vse je šlo v I LiflLtiJMA oVUdUDA kose> vse s0 zdrobili, vse zlomili.
Tako je vihral ostri piš mlade svobode one predpomladne noči — po beli Ljubljani, razdiral in podiral vse pred seboj in dramil zaspance.
Tedaj je naskočila magistrat velika tolpa ljudi. Poleg onih, ki vselej radi razsajajo, so bili večinoma ljudje, ki so imeli z ma-
"Frajost!"
Iz gostiln, zatohlih krčem in lukenj, koder so točili žganje, so prihajali ljudje, ki jih je zvabil na cesto nenavaden šum in hrup
Bili so polni navdušenja in opoj-1 ^tratom kdaj kake_ račune in
mu je pa bil tekom vojne ubit.
Utonil je v jezeru dne 10. septembra, 1916, 13 letni Louis Goršak. Nenadoma je zginil z doma staršev na 1420 E. 41st St., in na omenjeni dan sta fantiča A. Karlinger in M. Temnic dobila njegovo truplo v jezeru, v bližini 40. ceste.
Po $2.65 bušelj se je prodajal krompir v Clevelandu začetkom septembra meseca, 1916.
Po dolgi bolezni je umrla v Collinwoodu dne 10. septembra Antonija Terček, rojena činko-le. Njen soprog je umrl leto pred njo. Umrla je v 'starosti 23 let'. Zapustila je starše, dve sestri in 5 letno hčerko. Ranj-ka. je bila članica dr. št. 103 J. S. K. J. in dr. Mir, št. 142 S. N. P. J.
Začetkom septembra meseca, 1916, je prišla v veljavo postava, glasom katere ni mogel imeti nihče za svojo lastno vporabo na domu več kot 200 galon vina. Pri komur so našli več vina kot 200 galon, je moral plačati davek 40 centov od galone.
Zapisnikarja druge redne konvencije Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se je vršila septembra meseca, 1916, sta bila Ignac Smuk in Leopold Kushlan. Glavni odborniki zbrani na konvenciji so bili: John Gornik, predsednik; Primož Kogoj, podpredsednik; Frank Hudovernik, tajnik, Jernej Knaus, blagajnik; dr. J. M. Seliškar, vrhovni zdravnik. Odborniki so bili: Frank Jakšič, Jos. Rus, Frank Zorich, Frank Černe, Anton Grdina, Ignac Smuk in Anton Oštir. Delegati pa sledeči: Jos. žokalj, Albin Stemberger, Frank Čoš, Josip Kuntarič, Antonija Likar, Josip Kalan, Fannie Terbežnik, Genovefa Supan, Mary Strniša, Helena Mally, Frank Cvar, Fr. Legan, Louis Rechar, John March, Štefan Pirnat, John Andol-šek, Agnes Zalokar, Ana Kro-mar, Louis J. Pire, John Korn, Leopold Kushlan in Anton M. Turk. Odsoten je bil F. J. Turk, delegata. John Jalovca je pa nadomeščal Jos. Ogrin. Konvencija je izvolila sledeči novi urad: Primož Kogoj, predsednik, potem ko se je zaslužni John Gornik odpovedal, dasi ga je delegacija, na vsak način hotela imeti. John Gornik je bil potem izvoljen podpredsednikom. Fr. Hudovernik je bil izvoljen glavnim tajnikom, Jernej Knaus pa blagajnikom. V nadzorni odbor so bili izvoljeni; Louis J. Pire,
nega ognja ter pripravljeni za i30 mislili' da je sedaJ ™jugled-
neredovane in razburjene; go- neiša l)rilika' da iih
Vmes so bih ljudje, ki so že več-
vorlti niso znali več kakor prijatelji, temveč je bilo govorjene podobno tuljenju:
"Vse dol!"
Pridružili so se razgrajavcem in šli z njimi dalje, dalje brez smotra, pa vendar z namenom ... Dalje med žvenketanjem šip, razbijanem po vratih; kjerkoli so pa našli odprta vrata, tam so iskali "rablja svobode" in so vse prevrnili ter segali po blagu, ki jim je bilo všeč, ki so ga lahko použili ali jim je bilo drugače pri srcu.
častnem mestu je bil tud Frank Cleaners baseball klub.
Frank Gornik, tedanji slovenski krojač v Clevelandu, je dobil 117. septembra, 1916, od ameriškega konzula v Vancouver, Kanada, sporočilo, da se nahaja tam njegov brat Math Gornik, kot avstrijski vojni ujetnik, in da ga spustijo v Zedinjene države, če Frank Gornik garantira za njega. Seveda je bil Frank takoj pri volji.
Poznani rojak Mr. John Kramer, ki se nahaja še danes v Clevelandu, je v tedanji "Cleveland-Ski Ameriki" z dne 22. septembra, 1916, iskal svojega brata Josipa, doma iz Sv. Petra pod Sv. Gorami na Štajerskem. Mr. John Kramer je imel tedaj trgovino na 3852 St. Clair Ave. Znano mu je bilo, da se je nahajal njegov brat Josip pri 20. i avstrijskem lovskem bataljonu, in da je bil od Rusov vjet in po- i slan v Sibirijo. Ker je tedaj "Clevelandska Amerika" zahajala v mnogih izvodih slovenskim ujetnikom v Sibiriji, je bilo možno, da se je brat Josip oglasil, toda natančnega nam ni znanega o tem.
Dne 21. septembra, 1916, so sledeči naši rojaki postali ameriški državljani v Clevelandu: Anton Zabukovec, Jos. Hrastar, Frank Trebeč, Anton Jerše, J.! Janežič, Lud. Ogrinc, Frank Mpj-cen, John Germek, D. žužek, Fr. Juran, Fr. Stavec. Dne 23. septembra, 1916, pa so postali sledeči ameriški državljani: Frank Juran, A. Zajec, Jos. žgajnar, A. Hefferle, Frank Cesar, J. žitko, A. Bratina, Frank Skala, J. In-tihar in Frank Intihar, Frank Javornik, D. Koščak, Jos. Pet-rič, John Petrič, M. Jakovec, J. Primčič, J. Ribnikar, Ig, živo-der, P. Vintar, J. Kastelic, J. Fabjan, Frank Rutar, A. Celic in J. Barborič, J. Pogačar, G.
Pa niso šli samo Metternichi v [ Obmolknili so za trenutek, a |kose. Brez vsega spoštovanja so | kakor bi jih obšla želja po krvi,
kakor bi komaj čakali trenutka, da bi videli brizgati človeško kri, so zagnali še silneje, so še bur-neje zahtevali:
"župana ven! Kje je župan? Ven z njim!"
Močna vežna vrata so komaj vzdržala pritisk množice, ki sicer ni imela drugega orožja kakor gole roke.
"Ven z njim! Ta nas sekira! Frajost! župan mora biti mrzel !"
Brez dvoma bi bila množica vdrla v magistrat, ko bi se ne bil oglasil neki magistratovec, ki je bil v tolpi prišel pred magistrat. Ko! je spoznal, da postaja stvar resna, je pa kriknil:
"župana ni na magistratu! Večerjat je šel!"
Tolpi se je šele sedaj posvetilo, da župana ne bodo dobili na magistratu. Novica, da je pri večerji, se jim je zdela tako resnična in naravna, da so takoj odnehali in udarili za onimi, ki so kričali:
"Ne bo nam ušel! Ne bo je odnesel nocoj!" Oni odurni glas je zopet vpil: "Za menoj! Puščali mu bomo!"
Tolpa je kar tulila, ko se je valila po mestu na županovo stanovanje, ki je bila na drugi stkani Ljubljanice.
Tedaj so pa že ljudje, ki so vedeli, da je župan v gledališču, hiteli tja ga; opozarjat na pretečo nevarnost.
(Dalje prihodnjič.)
—:-O-
krat brezplačno prenočevali v mestnem prenočišču in bi bili, radi sesuli tiste prostore, ki zna-čijo svobodi nekaj čisto nasprotnega. O, sicer so imeli neko spoštovanje, neka groza jih je vselej obhajala, kadar so šli mimo častitljivega, sivega poslopja, in z nekim strahom so se ogibali oseb •magistratovcev, tisti večer so pa silili noter, gnala jih je strast uničevanja, da bi se znosili nad prostori, kjer so se sicer le boječe kretali.
V oknih magistrata so gorele luči, zakaj magistrat vedno cesarju zvestega mesta ni smel zaostajati v hvaležnosti za meščani. A za to se tolpa ni zmenila, temveč je le grozila in se pripravljala, da navali v notranje prostore. Stražniki so v poslednjem hipu zapehnili močna vrata in se postavili v bran, kar je tolpo še bolj razvnelo. Stražniki se niso ustavljali z orožjem, temveč so začeli prositi:
"Gospoda, nehajte! Gospodje, mirujte! Gospodje! Gospodje!"
Stražniki so bili vse bolj vljudni kot po navadi.
"Viš ga, nocoj nas z gospodo zmerja, sicer smo pa barabe. Po-či ga po čeljustih!"
Tako so stražniki izprevideli. da ni bilo mesta ne za strogost ne za vljudnost, in so rajši umek-Snili zdrave ude.
Kmalu jq pa prišlo iz množice :
"Kje je župan? župana hočemo imeti!"
"Ven z njim!" je zagrmelo iz sto grl, kakor bi šlo na povelje.
"Ta mora biti še nocoj mrzel!" se je zadri osoren glas. "Meni ga-dajte!"
DNEVNE VESTI
Raje bi šel v vojsko
Chicago, 111., 8. septembra. — John Kmiec je stal pred sodnikom, ker je zaostal z mesečnimi alimenti, katere mora plačevati svoji ločeni ženi. Kmiec je rekel sodniku, da gre raje v vojsko, kot bi pa plačal še en cent svoji ženi. Sodnik mu je rekel, da mu je prav žal, da zaenkrat ni nobene vojske na razpolago, pač pa da imajo prav čedno ječo, v katero ga bodo vtaknili, dokler ne plača alimentov.
Morski razbojniki so še
vedno na delu
Constanca, Romunska, 9. septembra.—Moštvo nizozemskega parnika "Galileses" poroča, da so bili zadnjo nedeljo ustavljeni v črnem morju po morskih razbojnikih, ki so prišli oboroženi na krov in so odnesli del tovora, ki ga je parnik imel s seboj. Napad na parnik se je pripetil ponoči, ko je moštvo spalo.
1,200 oseb je zgubilo svoje domove
Bingham C a n y o n, Utah, 9. septembra.—V Carr Fork je nastal ogenj, ki je rudarjem v oni okolici uničil 150 hiš, v katerih je bivalo 1200 ljudi, škoda znaša $350,000.
Ogenj uničil šolo pred otvoritvijo
Mendotta, Minn., 9. septembra.—Ravno ko bi se irqel začeti šolski pouk v tem mestu, je nastal v poslopju ogenj. Šola je popolnoma zgorela, in marsikateri otrok v mestu skače od veselja.
Slabi časi prerokovani za
Francijo
Paris, 9. septembra.—Francija je šele danes začela čutiti depresijo. Dočim se je kriza čutila v Ameriki že pred tremi leti, v Franciji niso prav nič vedeli o njej. Leta 1929, 1930 in 1931 so bila najboljša za Francijo. Toda letos se je skrčila produkcija že za 30 procentov. Francoska industrija sedaj zelo trpi. Francoske železnice poslujejo z dnevno zgubo 12,000,-000 frankov na dan. In kljub ogromni zlati zalogi, ki se nahaja v državnih blagajnah, pričakuje Francija državni deficit, že sedaj posluje francoska vlada s samimi posojili.1 Cene blagu so še visoke, ker jih umetno tako držijo, toda število brezposelnih se dnevno množi.
Štirje šolski otroci ubiti od vlaka
Hudson, Michigan, 9. septembra,—15 letna Rita Mary je peljala s svojim avtomobilom štiri brate in sestre iz šole, ko jih je na železniškem križišču Northern železnice zadel potniški vlak. Štirje otroci so bili ubiti in peti je dobil težke poškodbe.
MALI OGLASI
Vabilo na sejo
Članice podružnice št. 25 S. ž. Zveze so prijazno vabljene, da se udeležijo v obilnem številu seje v pondeljek, 12. septembra. Imele bomo nekaj posebnega za razmotrivati. Pridite!—Tajnica.
V najem
se da hiša, prav poceni. Šest sob, klet in furnez. Vprašajte na 3559 E. 80th St.	(215)
Hiša
sama za sebe, ima 7 sob, lep vrt, se da v najem. Vprašajte na 1237 E. 60th St., blizu Superior Ave.	(214)
Računi za plin
Račune za plin lahko plačate v uradu "Ameriške Domovine" vse do pondeljka zvečer do 6. ure in dobite procente. Enako lahko plačate pri nas ob vsakem času vse račune za elektriko, mestno ali kompanijsko', telefon in račune za vodo.
Stanovanje
se da v najem, šest lepih sob, lepa klet, hiša sama za sebe. Vprašajte na 1161 E. 61st St.
(214)
Pozor! Selitev!
Naznanjam, da sem precej znižal cene za selitev, bodisi v Clevelandu ali pa v druga mesta. Cene so zelo nizke sedaj. Pridite in vprašajte ali pa telefonirajte na
John Oblak
1161 E. 61st St. Tel. HE 2730 (Sept,10,14.)
V najem
se dajo 4 sobe, dve spalnici, veliko podstrešje, klet sama zase in prost vhod. Odda se za malo ceno mali družini ali pečlarjem. Zgiasite se na 5901 Prosser Ave.
(Sept.8.10.13.15.17.)
Odda se
5 čednih sob mirni družini; vse ugoanosti; zidana hiša. Poizve se na 1206 Norwood Rd. (214)
A. MALNAR
Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371
^iiiuiiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii^
j ŠOLA! ŠOLA! 1
— Kupite vse šolske potrebščine g S	v trgovini	S
I MARY KUSHLAN 1
1	6415 St. Clair Ave.	=j
^	v Slov. Nar. Domu	™
S kjer dobite za vsak nakup DARILO S 3 ALI CANDY za vaše otroke. S
.llHIliHIlUHUlIlUMlIIllIUIIIIlIllllIIUlIlin


Prva slika 'novega parnika Italian Line, "Rex," s 54,000 tonami proštornine. Ta parnik bo v New Yorku U. oktobra 1932 in bo odplul v Sredozemsko morje S. oktobra. To bo eden največjih in najhitrejših parniJcov na vodi.
Piškur, Mat Mele in A. Brajdič, Ignao Smuk in Anton M. Kolar. Frank Arko, Frank Zore, John J V finančni odbor; Frank Jak-.Koren, Jos. Zalokar, Frank No-šič, Frank Černe. in Anton Gr- vak.
M
esojedec, Frank Korošec, Fr.
dina. V porotni odbor: Josip Kalan, Agnes Zalokar in Frank Zorich. Vrhovnim zdravnikom je bil izvlojen dr. Frank: J. Kern
Cena časopisnemu papirju je v septembru mesecu, 1916, poskočila od $2.00 za sto funtov na $6.00 za sto funtov, torej za 300
in za uradno glasilo tedanja j procentov. Tedanja "Cleveland
j^dič, Nick Tome, J. čerček, Jakob Agreš, Anton Zaje, Frank ^T°vak, Frank Knez, J. Vitigoj, Perše, A. Remic, Al. Kolar, frank Kljun, Jos. Vadnal, An-ton Skrlovec, S. Vidrih in Fr. ^idermajer. 18 narodnosti je bi!<> zastopanih na sodniji, 118 ^vih državljanov je postalo isti c'an in izmed teh je bilo največ Slovencev.
^ne 9. septembra, 1916, je l'mri rojak Joseph Novak, 6424 bilker Ave. Nahajal sme je s
"Clevelandska Amerika."
Frank Preveč je 12. septembra, 1916, prevzel gostilniške prostore na 964 Addison Rd.
V pondeljek, 18. septembra, 1916, je začela zborovati v Clevelandu konvencija S. Š. P. Zveze. V Cleveland je dospelo kakih 80 delegatov in glavnih odbornikov.
Dne 14. septembra, 1916, so
DR. J. V. ŽUPNIK
1 zanesljiv zobozdravnik
I
% Mnogo let na istem mestu. H St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo Iz 63. ceste. Knausovo poslopje.
GOVOKI SLOVENSKO Uradne ure od 9. sej. do 8. zv.
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
j j	J. C. BUKOVEC, lastnik
i t v Slov. Nar. Domu, soba št. 10. }	6411 St. Clair Ave.
DELO IZVRSTNO IN JAMCENO
ska Amerika" je bila tedaj prisiljena dvigniti naročnino od $2.50 za leto na $3.00 letno.
Tudi John Pikš, 1407 E. 51st St., Cleveland, Ohio, je potom "Clevelandske Amerike" iskal septembra meseca, 1916, svojega brata Antona Piles, doma iz Visokega, št. Jurij pri Kranju.j Anton Pikš je služil pri 17. regimentu in se boril v Karpatih,
sledeči Slovenci v Clevelandu kjer je bil od Rusov vjet. postali ameriški državljani: Jo- i Rojak Anton škoda, 5477 Ha-sip Jurček, John Klepec, Mihaeli milton Ave., je bil 25. septem-Koščak, John Puškar, Jakob Jan-1 bra, 1916, močno poškodovan od čar in Mihael Škerl.	| ulične kare na Superior Ave.
Sport je bil v jeseni leta 191G j Koncem septembra, 1916, jej jako dobro razvit med mladimi j bilo odprto prvo slovensko keg-Slovenci v Clevelandu. A. Gr-;l jišče v Clevelandu, last Frank J. dinov baseball team je dobil v Lauscheta, na 6125 St. Clair tekmovanju v razredu C ama- Ave. kjer še danes vodi Mr. Jos. ternih igralcev prvo mesto in na iPozelnik lepo urejeno kegljišče, j
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Nov
Ijen bo 'podobno vodilnemu zrakoplovu "Akron.
Tofn« postrežbi The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE R». Stari ciinpm mcnovl prottorl
HEndenion 67M
^ FRANK ARKO, zastopnik ggj
ARNOLD ZWEIG
Za "Ameriško Domovino" prestavil M, U.

PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS
| kom! Poznala je vsako strupe- jsebno uslugo za uradnika Berti
Tam je našel Berti n ogromne kupe v usnje vezanih knjig. Nekatere so bile že raztrgane in razmetane. Ordonancem je bilo naročeno, naj vporabljajo papir za kurjenje ognja. Bertin jih je pregledoval in kar obstal. Naučil se je bil že nekoliko cirilice in je ugotovil, da izvirajo knjige iz osemnajstega stoletja ter vsebujejo zapiske o plačevanju desetine. Ta desetina je bila pla-čevana v "dušah" po prednikih, čijih pravnuki so se sedaj borili za carja, umirali zanj. V svoje veliko začudenje pa je Bertin ugotovil tudi, da je največ listov v knjigah nepopisanih. Ko se je vrnil gospod Ruppel z dopusta, najkil poživljen, napol ob' upan — ni vedel povedati, kako izgleda Nemčija, pač pa je le vedel kako izgleda njegova žena in tudi koliko tehta.. Nihče več ni skrbel za Grišino usodo, a to iz enostavnega razloga, da je bi) tudi ritmojster von *Brettschnei-der odšel za štiri tedne na dopust. Nekega dne je poslal Po-s nan sky Grišo, da je iz knjig trgal prazne nepopisane liste. Tako je posedel sredi dvorišča, ali v podstrešju ter trgal knjige,
Griša je bil srečen. Sedaj je bil na varnem, saj se je zanj zavzel celo sam general. Ko je nekega dne čul od Bertina, ki je prihajal vsak dan, da se naslaja nad kupom papirja, da bo vojskovanje najbrž znova izbruhnilo in da tudi ga ni še izgleda za skorajšni mir, je prenašal svoj zapor potrpežljive j še in je tudi man j krat mislil na prostor med nemškimi strelskimi jarki in ruskimi žičnimi ovirami, prostor, po katerem je Še pred kratkim tako koprnel, Griša se ni želel več bojevati: le domov ga je vleklo. Kakršen pa je bil položaj sedaj in če bi sedaj zopet prišel v Rusijo, bi mogel računati le s par dnevi dopusta. Griša se je sedaj počutil kakor Človek, ki je bil ranjen, a ne bi za nobeno ce no več še enkrat žrtvoval svojega življenja. Zjutraj je vstajal zgodaj In zapustil svojo celico, kjer je tako zdravo spal, jede) zajtrk, Črn kruh in gorko rjavkasto kavo, ki so jo kuhali iz prežgane repe, strmel v puške straž, ki »o hodile po zidu. Poznal je vso kompanijo seclaj, a vsak vojak je vedel za njegovo čudno dogodivščino. Vsako jutro pa, ko je vstopil v pisarno vojaškega sodišča, je ugledal na mizi spis "Bjušev alias Paprot-kin." Nekega dne pa, ko je prišel v urad, da, dobi od gospoda Ruppelna, kateremu je storil Griša že marsikatero uslugo, kos kruha, je obstrmel. Listin ni bilo več na mizi: njegovih listin. Sedaj je vedel, da je šla njegova zadeva naprej.
Ničesar več ni bilo sedaj, kar bi ga spominjalo na Bjuševa. Kak strah je bil ta Bjušev! Skočil je bil iz groba ter mu sedel za tilnik in se tam tiščal. Sedaj se ga je rešil, poslal ga nazaj v njegov grob v cholniških gozdovih, v peščeno zemljo pod drevesnimi koreninami, kjer je bi) njegov pravi dom. Griša je strmel v drevesa. V par dneh se je brstje spremenilo v temno zelenje. Kako bi bil rad legel v gozdu. Kako rad bi se bil sle-kel, legel na solnce, zaril svojo obleko v kako mravljišče, da se reši uši in njih zalege. Napil bi se do pijanosti vonja smole, lubja, mahu in smrekovega iglice vj a, in pozabil bi zime, ki stori, da človeku kosti zmrzujejo v telesu, pozabil bi bil mrzlobe svoje truge, mokrih škorenj in obleke, ki jo je imel na sebi one sne žene tedne, pozabil strašne in nepopisne izmučenosti tekom potovanja ob Njemenu. čutil je, da je njegovo sedanje delo le ne-
kaka omiljena posledica vsega njegovega nekdanjega trpljenja, kajti spati je moral v malem lesenem zabojii in neprestano se zadevati ob Nemce na desni in levi, pred sabo, za sabo. Ko bi le samo enkrat lahko iztegnil svoje roke in napolnil svoja pljuča zraku prostosti. Sedaj bo njegov "slučaj" kmalu završen, zavržena vsa neumnost, katero mu je nakopala v svoji ljubeči bri-gi Babka. Seveda bi jo rad videl! "Vojaški norček," mu je bila dejala v ponosu nad svojo lastno zvitostjo — a sedaj je bila ona sama norček. Saj je bila kakor vrag v pravljicah: vedno najmodrejši je vrag, a kljub temu ga goljufajo Judje, kmetje, vojaki in vsi. Rad bi bil povedal Babki vse zaključke in razkritja, do katerih je prišel tako polagoma — prijel bi jo za kite in jo poljubil, spal z njo, sivo-oko čarovnico. Ona pa je naj-brže v Vilni, v Antokolu ali pri Zelenem mostu: pozabila je najbrž svojega vojaka in najbrž počiva v objemu kakega drugega
—	seveda, da počiva. Nasmehnil se je: zakaj ne bi smela? Imela je moško glavo in moško srce. Take ženske ne čakajo sramežljivo, da pride moški in jih poroči. Na njegovo pismo, ki ga je napisal trgovec pri cerkvi, ni odgovorila. Da, pozabila ga je
—	a on, kakor je bil zaprt, je vedno bolj Jb bolj mislil nanjo. Zakaj ne bi?
Vendar, doli globoko v svojem srcu je bil prepričan o Babkini zvestobi. Mesto da bi pisala, je prihajala sama, hodila bosa po pekočem prahu ceste, ki pelje iz Vilne proti srcu Rusije— s svojimi sivimi, presunjajočimi očmi, kitama sivih las, a na hrbtu košaro, kajti nabirati je morala jagode in gobe, kakor dela na tisoče drugih žensk, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Bog je vsa-dil robidnice in jagode za ženske in otroke, da jih revno ljudstvo lahko nabira in prodaja, da jih lahko je, kadar pritisne lakota. Babka se ni imela bati policije: nje listine so bile popolnoma v redu. Pa tudi ni bila slabotnež: ako je bilo potreba, je lahko s krepelcem razbila moško glavo — čemu bi se tedaj bala? čeravno je bilo prepovedano hoditi naokoli ponoči, vendar je na cesti marsikateri pošten popotnik, ki ni mogel dospeti do svojega cilja še za dne. Tako je prihajala vsak dan, vsako uro nekoliko vrst bližje Mervin-sku, vse od tie j, ko je prejela vest, da so njenega "vojaškega norčka" zopet zajeli Nemci, kakor mu je ona prerokovala. Da, sknro da ji je ugajalo tako. Kajti čim bi bil prišel preko žice, bi ji bil lahko utekel, a sedaj ji ne more. Ni vedela podrobnosti, ni vedela drugega, nego ono, kar ji je sporočil Fedjuškin oče: "Nek jetnik mi je dal vaš naslov. Prinesel je vaše sporočilo. Strašno je, s kakimi ljudmi občujete. Bog in sv. Ciril naj dodelita, da bi Angleži čimprej vlomili Nemcu hrbet. Jetnik se imenuje Bjušev, Ilija Pavlovič. Dal sem mu kozarček žganja in dve svalčici. ■Zaprt je v komandaturi. . Hočejo ga ustreliti."
Babka ni dvomila, da je Griša še živ, kajti je premišljevala, kolikor je le hotela, ni mogla najti vzrokov, zakaj naj bi ga ustrelili. Vedela je, da je Nemec dosleden človek in da ne stori ničesar, ako nima dovoljišnega vzroka, kajti v njegovih očeh je vzrok baš tako< važen kakor dejstvo samo. In kaj naj bi bil Griša zagrešil — ako ni koga med-potoma ubil? Nehote je pospe-šla korak. Ako je še živ, bo vse dobro. Ako pa so ga že ustrelili
—	tedaj gorje njegovim krvni-
no zelišče, ki je rastlo na tratah in v gozdovih. Dovolj je bilo povsod strupenine, da ugonobi celo kompanijo. Take misli so navdajale navadno jagodarico, kakršne se videvajo na trgih in ulicah v vsakem mestu Zapadne Rusije. Bosa, čevlje je nosila preko ramen, je hitela po desni strani ceste, vedno naprej, naprej proti Mervinsku.
*
štabni narednik Pont je sedel za mizo v svojem uradu, dvigni) svojo skrbno počesano glavo in pogledal nadporočnika Winfrie-da, ki mu je govoril tiho, prijazno. Razumel je: izstavi naj vozovnice in listine za črnovojnika Bertina: prva vozovnica do Bialystoka in nazaj, a druga od Bia-lystoka do Berlina in nazaj. Tre-balo bo celega tedna za potovanje. Beseda generalovega adjutant a je nekaj veljala na tem svetu ... in narednik Lovrene Pont se je namuznil. Neznoslji-vo bi bilo v armadi, ko se ne bi enkrat ali dvakrat od časa dc časa zatisnilo oko. Kake četrt ure kasneje se je že vrnil štabni narednik s potrebnimi listinami za Bertina: štiri vozovnice in s strojem popisan papir, v katerem so bila vsa poveljstva nujno naprošena, naj predlagatelju, ki spada k štabu divizije von Ly-cho^a, nudijo vsakršno pomoč, ki bi je le potreboval. Poleg teh pa še spričevalo, da je prost uši in nalezljivih bolezni in posebne listine za sodnijsko sekcije vzhodnega glavnega poveljstva, Winfried je z zadovoljstvom ugotovil, da ne manjka nobena listina. S pomočjo sestre Barbe, katero je Winfried poznal dobro, je dosegla nje prijateljica to po-
na. Uradno potovanje bi ga vodilo do Bialystoka, kjer je imel izročiti sveženj listin špijonske-mu oddelku (III B), a listine v slučaju "Bjušev alias Paprot-kin" pa sodni sekciji (IX). Dr. Posnansky je vse listine skrbno uredil ter dostavil sumarično poročilo, v katerem je bilo jasno namignjeno, kaj se od višje sodne oblasti pričakuje: edino ugotoviti, katero sodišče je v slučaju kompetentno. Ako bo mogoče, naj se Bertin zglasi osebno pri sodnemu svetniku višjega sodišča, nekemu dr. Wilhelmi-ju, ki je bil v mirnih časih okrožni sodnik nekje v Branderburgu, mu izročiti Posnanskyjeve pozdrave ter ga na ta način direktno in osebno seznani s slučajem — kar bi bilo vsekakor bolj učinkovito, nego pa običajna uradna pot. Posnansky je Bertinu z raznimi šaljivimi primeri do dobra ubil v glavo svojo tezo. Vendar pa je bila začasno Bertinova pozornost kaj daleč stran* od službe, kar si lahko vsak predstavlja. Kar omamljen je bil svoje sreče: njegova prijateljica Zofija je preskrbela, da bo lahko več ur v družbi svoje žene Leno-re, v Dahlemu. Da, je zagotovil Posnanskega, storil bo v Bia-lystoku, kar bo v njegovih močeh, skrbel, da pridejo papirji do pravega oblastva. Zglasil se bo pri gospodu v Press-biroju, kakor so telefonično zahtevali. Kdor pa razume vez med možem in ženo, bo razumel tudi, da se je Bertinu predvsem mudilo, da pride čimprej iz Bialystoka, a ne proti vzhodu, pač pa v za-padno stran.„,... . Bilo je že sko-ra pet mesecev, odkar je zadnjič objel svojo Lenoro, vohal nje la-
se, gledal v nje mehke, sive oči, poslušal nje ljubki, tresoči se glas. Stroga aritmetika v zadevi armadnih dopustov je ukazovala, da dobi Bertin dopust komaj vsakih enajst mesecev.
Zadnjič je bil julija 1916, a še takrat je lahko bil pod domačim krovom samo en dan in pol. Kajti brutalni narednik pri delavskem bataljonu je bil tedaj prisiljen, da mu je dovolil ta dopust, a le med škripanjem z zobmi. šest dni je potreboval tedaj Bertin za potovanje v eno smer, šest zopet nazaj. A vendar se je Bertin v teh dneh izognil sko-ro strupenemu ozračju, ki je zanj vladalo pri 1. kompaniji 120. pruskega delavskega bataljona. Prihodnji dopust bi bil imel dobiti šele v marcu 1917 ... Ob koncu januarja, baš predno so mu odpovedale vse moči, je bil brzojavno komandiran k štabu Lychowe divizije, baš tedaj, ko so jo poslali na skoro varno vzhodno fronto.
Veljalo pa je pravilo, da izgubi vsakdo, katerega premestijo h kaki novi edinici, pravico do dopusta, kateri bi mu sicer pri stari pritikal. Pravilno ali ne, pravično ali ne, vsak novodoš-lec je bil vpisan v vrstni red do pustnikov kot zadnji, štabni narednik Lovrenc Pont je novega uradnika tedaj na to opozoril ter mu še dejal: "Mislim, da je naša premestitev od delavske kompanije k sodišču naše divizije vsekakor vredna ene maše."
(Dalje prihodnjič.)
* Novi francoski torpedni ru-šilec napravi 42.85 vozlov in je najhitrejši danes na morju.
Ti. J. Scott
V BELGIJI JE BIL STAR VRTNAR, KI JE RAD SLONEL NA OKNU SVOJE SOBE IN GLEDAL NA LEP VRT SPODAJ. KO JE UMRL, JE DAL NJEGOV GOSPODAR NAPRAVITI IZ LESA VRTNARJEVO POSTAVO IN JO POSTAVIL K OKNU, DA GA JE SPOMINJALA NA ZVESTEGA SLUŽABNIKA.
Nino De L'enclos, zgodovinska francoska lepotica, je pri svojih 70 letih izgledala kot bi bila stara 20 let.
TRI PETINE VSEH VOJAKOV V FRANCOSKI TUJINSKI LEGIJI JE NEMCEV.
Kadar vam je priročno
Cenjena publika je vedno dobro došla v našem podjetju; naši čitatelji naj to smatrajo za stalno povabilo, da si ogledajo naš pogrebni zavod vsak čas,
Ta obisk je zanimiv, ker moderen pogrebni zavod ima mnogo udobnih naprav, o katerih ne ve povprečni človek.
AUGUST F. SVETE K
FUNERAL DIRECTOR
478 EAST 152 ti2 ST.
KEnmore 20I6
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnim in težkim srcem tem potom naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, ki se je vselila v naša srca, ko smo nanagloma izgubili našega iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata
Leo J. Kresse
ki je postal žrtev nesrečne usode, ko se je ponesrečil in utonil pri kopanju in je v najlepših, letih za vedno zatisnil svoje mile oči dne 14. avgusta, 1932 v cvetu mladosti 24 let. Pogreb se je vršil 18. avgusta, 1932 iz cerkve sv. Vida in položsn k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Bil je član Catholic Order of Foresters,' društva Orel in društva Zarja.
Ob priliki njegove nepričakovane in hitre smrti, ki je globoko presenetila vss one, ki so pokojnega poznali, si štejemo v dolžnost, da se lepo zahvalimo vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh bridkih urah. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsem, ki so čuli ob krsti in vsem, ki so ga spremili do preranega groba.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev, in vsem onim, ki- so darovali za svete maše. Prisrčna hvala vsem onim, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago nri pogrebu, ker sicer nam imena vseh niso znana.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv govor v cerkvi. Prisrčna hvala članstvu društva Orel in Rev. Andreyu, ki so prišli molit in nas tolažili ob času bridke žalosti. In hvala društvu Zarja, ki so prišli tako milo zapet. Lepa hvala nosilcem krste in vsem onim, ki so nam poslali pismena sožalja.
Prav lepa hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za. tako vzorno vodstvo pogreba.
Zahvalili smo se pismeno vsem, ki so darovali za vence in svete maše, onim, ki so dali avtomobile je pa bilo nemogoče, ker nam niso vseh imena znana. Še enkrat lepa hvala vsem in naj vam ljubi Bog poplača.
Ti pa, preljubljeni in nepozabljeni sin in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo rojstna zemlja. Prezgodaj in brez vsakega slovesa si nas moral zapustiti in oditi v mirni grob pre-rano. Zapustil si nas v tej solzni dolini objokane in potrte, tolaži nas le sladko upanje, da se enkrat zopet snidemo s Teboj nad zvezdami. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. — Žalujoči ostali:
Anton in Josephine Kress, starši. Harry, brat; Mary Birtic, Josephine Seelye, Emma Kresse, sestre.
Cleveland, O., 10. septembra, 1932.
NAZNANILO IN ZAHVALA
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 1. junija, 1932, previden s svetimi' zakramenti, po dolgi bolezni zatisnil svoje trudne oči in za vedno zaspal naš preljubljeni soprog in oče
Ignac Žnidaršič
v starosti 71 let: K večnemu počitku smo ga položili dne 6. junija, 1932 na Calvary pokopališče.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali za časa bolezni in vsem, ki ste mi pomagali in tolažili ob času bridke žalosti.
V dolžnost si štejem se zahvaliti vsem darovalcem krasnih vencev, in sicer: družina John Smrekar, družina Frank Mrhar, družina Frank Mesojedec, družina Anton Lauricha, družina Frank Skufca, družina Frank Jelušič, Mr. Frank Podpadec, družina Anton Podpadec, družina Louis Podpadec, družina Papeš iz Cornelia Avs., družina A. J. Damm, družina Kolman, družina John Maizel, družina Louis Drenšek, družina Josip Soršek, Mr. in Mrs. Verderber, Mr. in Mrs. John J. Prince, Workers of Post Office, Station H., -društvo sv. Vida, št. 25 KSKJ, društvo Srca Jezusovega, White Motor Employees.
Prav lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, in sicer: družina Anton Lauricha, Miss Julia Podpadec, Mrs. Rožalia Romundeli, Mrs. Josephine Podpadec, Mrs. Veronica Koss, družina Matija in Frances Milavec, Mr. in Mrs. Anton Jalovic, Mr. in Mrs. Drenšek, Mr. Ed Po.sch, Mrs. Makovec, družina A. Urbas, Mrs. Johanna Zakrajšek, družina Matt Ermakora, Mr. in Mrs. Koželj, družina John Hrovat, Mr. in Mrs. Jamnik, Mrs. Mary Krainz, družina John Spech, družina Frank Suhadolnik, Mr. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. George Skiljah, družina John Gornik iz St. Clair Ave., družina Anton Malenšek, družina Louis Zakrajšek, družina Frank Lenče, družina Anton Bašca, Mr. in Mrs. Clapacs, Mr. in Mrs. August Haffner. Lepa hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so čuli pri njem in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv1 govor v cerkvi.
Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za točno in vzorno vodstvo pogreba.
Ti pa, dragi in nepozabni soprog in oče .prestal si težavno pot te solzne doline. Sveti naj Ti večna luč in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.—Žalujoči ostali:
Soproga in otroci.
Cleveland, O., 10. septembra, 1932.