Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 113
Toma‘ Luckmann UDK 316.773.4
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije1
Uvod
V najini knjigi2 , ki je nastala l. 1995 v okviru projekta »Duhovna orientacija« ustanove
Bertelsmann Stiftung, sva s Petrom L. Bergerjem zavzela stali{~e, da moramo v
pluralisti~ni civil society velik pomen pripisovati intermediarnim institucijam kot izvoru
smisla. Poleg tega imajo izredno vlogo na stopnji posredovanja smisla med posa-
meznikom, njegovimi ‘ivljenjskimi in nazorskimi skupnostmi in celotnimi dru‘benimi
institucijami. Zato naj bi jih v socialnih in kulturno-politi~nih prizadevanjih po
mo‘nosti podpirali. Nadaljnje razprave v okviru projekta  so opozorile, da bi takim
priporo~ilom lahko sledili {ele, ko bomo bolj konkretno dolo~ili izraz intermedirane
institucije in ve~ vedeli o njihovem na~inu delovanja. Skupno izhodi{~e je bilo, da jih
v njihovi strukturalni definiciji  razmeroma lahko razumemo kot »vmesno raven«
soci-alnega prostora, njihovo delovanje v  dajanju in posredovanju smisla pa ni
zadostno opredeljeno. Dopolnitev, usmerjena k tem funkcijam, ki smo jo predlagali v
na{ih razmi{ljanjih, je bi bila sicer sprejeta kot teoreti~no smiselna, vendar se je postavilo
vpra{anje, ali je pri zdaj{nji stopnji raziskovanja uresni~ljiva v raziskovalnem na~rtu.
Nato sva v sodelovanju z odgovornimi pri projektu »Duhovna orientacija« razgrnila
predlog raziskovanja. S {iroko zastavljeno mednarodno {tudijo, ki naj bi jo izvedel  Peter
L. Berger, bi dobili pregled nad raznolikostmi in podobnosti v na~inu in pogojih delovanja
vmesnih institucij v razli~nih modernih dru‘bah in v tistih, ki se posodabljajo. O tem se
‘e nekaj ve, vendar je znanje zelo razdrobljeno. [tudija naj bi ga strokovno sistematizirala
in kon~no zdru‘ila v primerjalni analizi.
Na~rtovala sva, da bi pregled, ki bi ga dobili tako reko~ s pti~je perspektive, dopolnili
z raziskavo, ki bi se posamezno ukvarjala z razli~nimi vmesnimi institucijami. Na{e
poznavanje teh institucij in njihovega pomena pri posredovanju smisla in vrednot je v
splo{nem zelo nepopolno, a {e veliko slab{e je z na{im vedenjem o vsakodnevnem
komunikacijskem dogajanju, kjer se smisel in vrednote dejansko posredujejo. Medna-
rodni, primerjalni projekt (s pti~je perspektive) naj bi dopolnila druga {tudija z nata-
n~nimi raziskavami v Zvezni republiki Nem~iji, ki bi jo vodil jaz. Oba projekta sva s
podporo sklada izvedla.
1. Prevod iz knjige (naslov izvirnika): Moral im Alltag, Sinnvermitlung und moralische Kommu-
nikation in intermediären Institutionen, (ur.) Thomas Luckmann, Verlag Bertelsmann Stiftung,
Gütersloh 1998. Prevod strani 15 - 18 Vorvort (Uvod) in strani 19 – 46 (I. poglavje)
Gesellschaftliche Bedingungen geistiger Orientierung (Dru‘beni pogoji duhovne orientacije).
2. Berger in Luckmann, 1995.
114 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
V ~asu obdelave se je cilj primerjalnega projekta premaknil. Prvotno zanimanje za
spoznavanje temeljnih vpra{anj »duhovne orientacije« se ni spremenilo. [e naprej je {lo
za dolo~ene institucije, ki imajo posredovalno vlogo. Pozornost pa ni bila ve~ usmerjena
na posredovanje smisla med posameznikom in »velikimi« podro~ji institucij v moderni
dru‚bi, ampak med nasprotniki v normativnih spopadih: ideolo{ki nasprotniki,
konkuren~ne nazorske skupnosti, »fundamentalisti~ni«, moralni podjetniki itd. Izsledki
so medtem iz{li kot poro~ilo ustanove Bertelsmann Stiftung za Club of Rome.3
V prispevku o polo`aju v Nem~iji k prvi, mednarodni primerjalni {tudiji naj bi bilo
prvotno predstavljeno institucionalno-zgodovinsko ozadje in hkrati socialna topografija
vmesnih institucij, ki so bile izbrane kot primeri za drugo raziskavo. Tako bi se lahko tri
delne raziskave, ki naj bi slu`ile kot empiri~na osnova celotne nem{ke {tudije, ukvarjale
izklju~no s podrobno analizo komunikativnih dogajanj v omenjenem prispevku `e
orisanih okvirih teh ustanov. Po premiku ̀ ari{~a v mednarodnem primerjalnem projektu
so morale delne raziskave nem{kega projekta vsaj v obrisih predstaviti strukturni dru`beni
okvir primerov, ki so jih obravnavale, ~e naj bi doumeli posredovanje (ali pa tudi
nasprotno, namre~ neposredovanje) smisla v komunikativnem dogajanju.4
Vendar te okoli{~ine niso povzro~ile bistvene upo~asnitve delnih raziskav.
Znanstvenice in znanstveniki, katerim so bile zaupane, so pri raziskavi komunikativnih
dogajanj lahko posegali po znatnem {tevilu `e prej zbranih  in analiziranih podatkov,
izvirajo~ih v dveh projektih, ki jih je podprla Nem{ka raziskovalna skupnost (Deutsche
Forschungsgemeinschaft).  Vodila sva ju  moj kolega Jorg Bergmann in jaz. V prvem
projektu smo raziskovali komunikativne oblike in zvrsti, ki v vsakdanjem `ivljenju
prikazujejo pretekle dogodke in izku{nje, v drugem pa tiste, ki slu`ijo moralnim
funkcijam. Sporazumno z Nem{ko raziskovalno skupnostjo (DFG) smo jih uporabili za
ponovno interpretacijo v okviru na{ega zanimanja za vmesne institucije. Dodatni podatki
so izvirali deloma iz nekaterih drugih prej{njih raziskav, deloma pa so jih udele`enci
izvajali posebej.5
Od sodelavcev pri delnih raziskavah sem `e imenoval Jörga Bergmanna; pri `e
omenjenih prej{njih DFG-projektih so se pridru`ili Gabriela Christmann, Michaela Goll,
Angela Keppler-Seel in Hubert Knoblauch, potem se je raziskovalni skupini priklju~ila
{e Ska Wiltschek. Po prvih posvetovanjih s Franzem-Xaverjem Kaufmannom in
Volkerjem Thenom smo o vmesnih rezultatih ponovno razpravljali z Volkerjem Thenom.
Avtorice in avtorji delnih raziskav so potem zaklju~ili besedila, ki so zapisana v II., III.
in IV. poglavju te knjige.
3. Berger, 1997.
4. »^eprav je bila usmerjenost prispevka (Kaufmann, 1997) spremenjena, prispevek ni povsem
izgubil pomena za obravnavano {tudijo. Njegovega pisca, Franza-Xaverja Kaufmanna, smo
pritegnili kot svetovalca k pripravi {tudije.
5. Natan~nej{i podatki so navedeni v poglavjih II, III in IV.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 115
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
I. Dru`beni pogoji duhovne orientacije
1. Posredovanje smisla in s tem povezani problemi v moderni dru`bi
^love{ki svet sestavljajo {tevilne kulture. Veliko jih je danes vklju~enih v eno
izmed velikih civilizacij, ki so dobro prepoznavne v svojem zgodovinskem jedru,
vendar na svojih obrobjih komaj za~rtane (v takem nekoliko manj izostrenem smislu
lahko govorimo o modernih zahodnih dru`bah). ^e  opazujemo analiti~no in od zunaj,
t.j. iz teoreti~ne razdalje, oblikujejo neko kulturo njene pomenske sestavine, ki so
nastale iz zgodo-vinskega, predvsem komunikativnega ravnanja, se ohranile in
spreminjale. Za ljudi, ki se rodijo v neki dru`bi, obsegajo pomenske sestavine vse to,
kar lahko dejansko izkusijo. Za vsakega posameznega ~loveka so usodne; lahko re~emo,
da oblikujejo njegov zgodovinski (socialno-kulturni) apriorni pomen. Pomen tukaj ni
uporabljen kot sinonim za smisel. Smisel  je razumljen kot tista povezanost, znotraj
katere posameznik dojema izku{njo ali dejanje. Formalno (neodvisno od konkretne
vsebine) to pomeni, da neko trenutno izku{njo prepoznamo, na najbolj preprosti ravni,
kot enako ali kot druga~no od drugih izku{enj,  kot poznano ali tujo, na naslednji vi{ji
ravni smisla pa jo uvrstimo v tipi~ne kategorije (breza, zeleno, lakota, Italijan itd.). O
pomenu govorimo {ele, ko je smisel tipi~nih  izku{enj ali dejanj kolikor toliko trajno
dolo~en v nekem jeziku ali drugem znakovnem sistemu. Tako ni omejen na trenutno
izku{njo ali dejanje posameznika, ampak je prenesljiv na druge in razumljiv v skupnosti
in tako postane del njenega kolektivnega spomina. Za shranjevanje pomenskih sestavin
je poleg govorice med sistemi znakov posebno pomembna pisava.
Pomeni nastajajo potemtakem v komunikativnih procesih, v katerih se posreduje
smisel. Kadar se subjektivni smisel komunikativno zgosti kot pomen, si pridobi dolo~eno
trajnost  v kulturni skupnosti. Obenem se pa subjektivni smisel izku{enj in dejanj ~lanov
neke skupnosti ravna po `e objektiviranih pomenskih sestavinah te skupnosti; tako dobi
razlo~nej{e spominske obrise in se la`je posreduje drugim v komunikativnih postopkih.
Smisel in pomen se nahajata v stalnem medsebojnem razmerju.
Celotni sestoj pomenov zari{e kulturni skupnosti na~rt okolja, v katerem `ivi.
Omogo~a ji prepoznati sebe in druge, prijatelje in sovra`nike, ljudi in `ivali, boga in
hudi~a  - in ustrezno ukrepati. Kajti vse te razmejitve sveta ne slu`ijo kot kategorije
pasivnega premi{ljevanja, temve~ kot navodila za prakso, za pravilno ravnanje z vsem,
kar je na svetu. S tem, da omejujejo in dolo~ajo svoje socialno in naravno okolje,
pomenske sestavine omejujejo obseg kulture in hkrati dolo~ajo pogoje za razvoj identitete
posameznika v njej.
Od znotraj, v subjektivnem pogledu posameznega ~loveka, ki se je v`ivel v kulturo
in je postopoma sprejel in posnel njene pomenske sestavine, predvsem njen jezik, in se
nau~il misliti v okviru jezika, predstavlja to, kar analiti~no imenujemo kultura, vse drugo
kot neko objektivno danost. Kultura je videnje sveta, ki za posameznika ni prav ni~
poljubno videnje, njemu ka`e, kak{en je svet »v resnici«6 . Morda ve, da pogled, ki ga je
6. »[ … ] ^loveku se tradicije zdijo kot njegovo lastno bivanje in volja v posebnem razmerju.«
Gehlen, 1957, s. 53.
116 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
prevzel iz svoje kulture, ni nujno edini pogled na svet, prepri~an je pa, da je edini
pravilni pristop k resni~nosti. ^lovek se je dolgo obdajal z varovalnim nasipom, ki je
{~itil samoumevnosti njegovega ‘ivljenja7. Tako je bilo v arhai~nih skupnostih
najstarej{e zgodovine, prav tako pa je bilo tudi {e v veliki meri v  visokih kulturah za
ogromno ve~ino pode`elskega in za ve~ji del mestnega prebivalstva. V tem pogledu se
niti po za~etkih filozofije, zgodovinopisja in geografije ni veliko spremenilo, ~eprav
so te vede spoznale omejenost in celo relativnost lastnih samoumevnosti. Ni bil vsak
Grk Herodot in ne vsak Francoz Montesquieu.
Pomeni ne lebdijo prosto. Analiti~ni pogled poka`e, da kultura temelji na politi~no
in ekonomsko povsem razli~no zgrajenih in urejenih oblikah kolektivnega ravnanja.
Pogoj za obstoj kulture je dru`bena struktura, torej na nek na~in urejena produkcija in
reprodukcija. Pri tem so pa pravila interakcije, torej institucionalizacija dru`benega
ravnanja, del pomenskih sestavin kulture. Seveda je z notranjega stali{~a posameznika
analiti~na delitev pomena in ravnanja bleda abstrakcija `ive konkretnosti. V subjektivni
izku{nji tvori to, kar teorija deli na kulturo in dru`beno strukturo, konkretno celoto, ki s
svojimi samoumevnostmi in te`avami predstavlja vsakodnevno prakso.
Vendar se, morda z izjemo zgodnjih ~love{kih skupnosti in kasneje nekaterih mejnih
kultur,  nobena dru`ba ni mogla povsem zapreti pred drugimi, tudi tam ne, kjer so to
zavestno posku{ali, kot npr. na starem Kitajskem ali Japonskem. Kulture niso popolnoma
zaprte, ki ni~ ne vedo o drugih svetovih8 . Toda znanje o sosednjih svetovih, ki je bilo pri
ve~ini prebivalstva itak omejeno, je redkokdaj resno pretreslo samoumevnosti lastnega
svetovnega pogleda. Stiki z drugimi dru‘bami, npr. v trgovskih poslih, so bili ponavadi
ozko urejeni.
Lastni jezik, lastna dru`ina, in svoj na~in, kako jemo, ljubimo, molimo in umiramo,
to so bile meje sveta. Varovalni nasip je zdr`al tuje naskoke. Danes vemo, da obstaja
samo en svet, vemo pa tudi, da ga sestavlja skoraj nepregledna mno`ica  dru`b in kultur.
Danes vsak ~lovek ob~uti na lastni ko`i, da obse`na politi~na razmerja mo~i in gospo-
darski poteki od dale~ trajno vplivajo na njegovo `ivljenje. Vsakdo ve, da se svet nahaja
sredi hitrih sprememb in lahko odlo~ilno spremeni njegovo ̀ ivljenje, morebiti na prete~
na~in. Prav tako vemo, da anonimne, politi~ne in gospodarsko-racionalne,  v veliki meri
birokratske odlo~itve, sprejete nekje v svoji lastni, nepregledno zapleteni dru`bi, poma-
gajo oblikovati njegovo usodo, v~asih brezprizivno. Po`ari na drugem koncu sveta zaradi
kr~enja povr{in s po`iganjem, devizne {pekulacije, razlike v ceni dela na severu in jugu,
vzhodu in zahodu, napa~ne kalkulacije v Pentagonu ali Kremlju, vplivajo na cel svet,
kar neposredno ob~utijo ban~na uslu`benka v Londonu, rudar v Porurju, kmetje na
Poljskem, astmati~ni otroci v Johannesburgu, {ivilje na Tajvanu itd.
7. Samoumevno je to, kar ne potrebuje nobenega nadaljnjega preizkusa. Samoumevnosti niso
dolo~ene vnaprej, ampak se deloma oblikujejo iz lastne izku{nje; potem ko smo re{ili neko
te‘avo, uporabljamo to re{itev pogosto. Ve~inoma so subjektivne samoumevnosti prevzete iz
preverjenih receptov in orientacijskih shem, ki jih oblikujejo nepreverjeni rutinski sloji dru`benih
pomenskih sestavov.
8. Prim. npr. ~etrto tezo dokumenta »Thesenpapier« ustanove Bertelsmann Stiftung, december
1995, natisnjeno v: Weidenfeld, 1977.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 117
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
Pri dinamiki kulturnih in dru`benih dogajanj obi~ajno govorimo o globalizaciji
na mednarodni ravni in o modernizaciji ter funkcionalni diferenciaciji tako na
mednarodni kakor na notranji dr`avni ravni. V dana{njem svetu so te spremembe
medsebojno povezane in skupno vplivajo na posameznika, ne samo po materialni
plati, ampak tudi du{evno. Tu ne gre samo za moderno razli~ico vsepovsod pri~ujo~e
~love{ke izku{nje nemo~i posameznika nasproti usodi ali razpolaganju onstranskih
ali tostranskih transcendirajo~ih sil z njim. Ta moderna razli~ica pretresa udoma~ene
samoumevnosti, ki razbremenjujo ravnanje v vsakdanjem `ivljenju. ^eprav te‚ko
primerjamo, je ta pretres mo~nej{i in zadeva {ir{i krog ljudi, kot se je to godilo pri
prej{njih napadih na poznavanje lastnih »malih svetov«9 , ki jim je bil ~lovek verjetno
izpostavljen ‘e od nastanka visokih kultur. Varovalni nasip, ki je obdajal samo-
umevnosti ‘ivljenja in ki je bil tudi  prej ob priliki preluknjan, se je zru{il.
^eprav tudi Srednji Vek ni bil nepremakljiv, so se po »dobi odkritij in osvajanj«
za~ele v dru`bah 18. stoletja  obse`ne hitrej{e dru`bene politi~ne, gospodarske, tehnolo{ke
in kulturne spremembe, ki so svojo hitrost poteka v 19. in 20. stoletju {e pospe{evale.
Nara{~ajo~a urbanizacija kot posledica industrijske »revolucije«, politi~ni pretresi
francoske in {e prej ameri{ke revolucije, nastanek nacionalnih dr`av, tehni~ne novosti,
ki so zelo spremenile vsakdanje ̀ ivljenje (`eleznica, elektrika, avto) so razkrojile veliko
samoumevnosti, ki so pogosto obremenile `ivljenje, vendar so v njem vedno vsaj
dajale zanesljivo orientacijo. Spremembe so zbujale raznovrstna nasprotovanja:
uni~evanje strojev, ki so se ga lotili razjarjeni delavci, ustanavljanje utopi~nih skupnosti,
verska preporodna gibanja, politi~ne odzive starih oblasti  in kon~no nasilne totalitarne
dr`avne ideologije 20. stoletja. Z delnim uspehom so ponujale nove samoumevnosti;
kratkoro~no nacionalsocializem, za ~as med Weimarjem in koncem druge svetovne
vojne, za dalj{i ~as komunizem, dokler se niso zlomile tudi njegove samoumevnosti v
»preobratih« zadnjega desetletja drugega tiso~letja in v dana{nji NEP na Kitajskem.
Kakor bi bili {e pred nekaj leti radi verjeli, naj bi to naznanjalo konec privla~nosti
politi~nih in verskih fundamentalizmov ter normativnih spopadov med njihovimi
prista{i ali pa med njimi in posvetno dr‚avo10 .
Tehnolo{ke, ekonomske in kulturne spremembe in odzivi nanje so od sredine
dvajsetega stoletja ubrale {e hitrej{o pot. Posledice niso bile ve~ omejene na dolo~ene
dele prebivalstva v mestnih sredi{~ih. S preobrazbo poklicne sestave so kmetje, ki so v
Evropi {e dale~ tja v 20. stoletje sestavljali ve~ino prebivalstva, zginili kot kmetje.
Delavski razred, star manj kot tri stoletja in ki se je po drugi svetovni vojni na zahodu
itak {e spreminjal kot posledica od sociologov tako imenovanega »embourgeoisement«,
se je skr~il v nekaj desetletjih. »Storitvena« in »informacijska dru`ba« sta s svojimi
preoblikovanimi poklicnimi razmerji spremenili dru`bena okolja. Spremenil se je
polo`aj `enske v dru`bi, spremenila se je sestava dru`in; te ali one majhne kulturne
revolucije so na~rtovale »spreminjanje vrednot«; kjer so bile uspe{ne, se nekateri
9. Pojem je uveljavila Benita Luckmann, za{el je v javne diskusije, npr. tudi v govore predsednika
Herzoga. Prim. Luckmann, B., 1970.
10. Prim. k temu Analize v Bergerju, ured., 1997.
118 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
ogor~ijo, drugi jih pa pozdravljajo. Povsod po Evropi se nadaljuje zmanj{evanje vpliva
velikih kr{~anskih Cerkva na to, kar ljudje verjamejo. Mislijo in delajo; v zahodnih
dru`bah se je zasidrala nova privatizirana socialna oblika religije. Stare samoumevnosti
izginjajo. Nove se sicer vedno znova vzpostavljajo v »majhnih `ivljenjskih svetovih«
modernega ~loveka, vendar se pogosto sesujejo v obdobju enega samega ~love{kega
`ivljenja.
K potencialni dezorientaciji prispeva {e nekaj drugega: obse`no izgubljanje vere v
smisel zgodovine. Vsaj v zahodni civilizaciji je ta vera dajala ljudem upanje na bolj{e
`ivljenje in bila v oporo, kadar so trpeli zlo. V njej se je najprej pojavila v kr{~anski, z
dobo razsvetljenstva v sekularizirani, kon~no v  marksisti~ni obliki11. Kr{~anska vera je
obljubila odre{itev vsega trpljenja tega sveta v Kristusovem vstajenju. @ivljenju brez
smisla, kateremu naj bi bil izro~en ~lovek v zgodovini tega sveta, je kr{~anska soteri-
ologija naznanila najvi{ji smisel v tostranskem ‘rtvovanju veri v onstranskost. Tostranska
vera v na~rtujo~i um, od svojih za~etkov z devetim termidorjem do Lenina po Oktobrski
revoluciji, od Augusta Comte-a do tistih sodobnih filozofov, sociologov in mened‘erjev,
ki {e vedno pogumno pripravljajo na~rte za urejeno, bolj{o in u~inkovitej{o dru‘bo, je
razvila neko zvrst morale, ki je bila pripravljena sodobnega ~loveka ‘rtvovati, da bi v
popolnoma novem svetu ustvarila novega ~loveka.
Od upanj in pri~akovanj kr{~anske vere se sicer niso odvrnili vsi, ampak vsaj v
Evropi ve~ina ljudi. Institucionalni nosilci te vere so postali obrobni. Ne dosti druga~e
je s sekulariziranimi nasprotniki tega upanja. Sicer je res, da kadar propade ena
»racionalna« utopija, nastopa druga. Pa ~eprav je vera v na~rtujo~i um 12  pre‘ivela v
kak{nem koti~ku, ni nikjer ~utiti stare neomajne vere v »bolj{o« prihodnost. Provizori~ne
to- in onostranske samoumevnosti zaidejo v  celotni ponudbi »mogo~ih svetov« v
nevarnost, da postanejo relativne. V moderni dru‘bi ima posameznik na izbiro celo
vrsto pogledov na svet, od tiskanih medijev in elektronskih mno‘i~nih medijev do lastne
izku{nje na potovanjih. Obratno mu tudi mno‘i~no priseljevanje nudi neposreden pogled
na druge {ege in obi~aje.To je subjektivna stran pluralizma, ki v razli~nem obsegu
ozna~uje vse moderne dru‘be, ~e primerjamo Japonsko in Zdru‘ene Dr‘ave Amerike z
Evropo, vsekakor  zelo razli~nem.
Kot pluralisti~no ozna~ujemo neko dru‚beno formacijo, v kateri sobivajo ̀ ivljenjske
skupnosti z razli~nimi razvrstitvami vrednot13 . ^e izberemo tako ozna~itev pojma,
pluralizem ni nov; zgodnji primer iz na{ega kulturnega kroga bi bil helenisti~ni svet ali
rimski imperij. Ampak pred njegovo moderno obliko je bilo za pluralizem zna~ilno zelo
obse‘no lo~evanje ‘ivljenjskih skupnosti: tako na etni~no-regionalni osnovi, z zapiranjem
v geto, kakor z omejevanjem kontaktov na funkcionalno specializiranih podro~jih
delovanja. S tem je bil vpliv pluralizma na samoumevnosti gledanj na svet in na razvrstitev
vrednot v razli~nih skupinah mo~no omejen. V modernem pluralizmu je to druga~e.
Zapiranje v geto ni popolnoma izginilo, vendar se podro~ja delovanja in ‘ivljenja
11. Prim. Löwith, 1949.
12. Prim. Tenbruck, 1972 in pred tem Burnham, 1945, 1941.
13. Prim. Berger und Luckmann, op. cit., s. 31.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 119
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
razli~nih skupin me{ajo izrazito mo~neje kot nekdaj. Ko odpadajo omejitve, ki
ozna~ujejo »klasi~ni« pluralizem, zgled so primeri me{anih zakonskih zvez, postajajo
kolektivne samoumevnosti ene skupine preprosto zaradi druga~nih samoumevnosti
druge skupine vpra{ljive. Tudi ~e ne pride do konflikta, se izka‘ejo kot relativne. Ena
od posledic je, da je osebna identiteta ~loveka14  v pluralisti~ni dru‘bi bolj kot kdajkoli
prej postala »privatna stvar«15 .
Drugi vzrok za privatizacijo osebne identitete je v tem, da so specializirana insti-
tucionalna podro~ja v moderni dru`bi prevzela razli~ne osnovne funkcije kolektivnega
delovanja. Ta podro~ja, posebej gospodarstvo in dr`ava, sledijo svoji smotrni (ekonomski
ali politi~ni) »logiki«, ki v glavnem ni ve~ podrejena verski. Ta »logika« dolo~a
»objektivni« smisel delovanja posameznika v institucijah, ki predstavljajo dru`beni okvir
njegovega `ivljenja. Ta je pa komaj {e skladen s subjektivnim smislom, ki ga ima zanj v
povezavi z njegovim celotnim `ivljenjem. ^eprav v zapleteni stvarnosti svoja na~ela ne
morejo stoodstotno uresni~iti, te`ijo institucije k izklju~nemu, tako reko~ brezobzirnemu
optimiranju svojih glavnih funkcij. Zato postane delovanje, ki je razdeljeno na vloge po
teh podro~jih, neodvisno od osebne identitete nosilca vloge. Cele poklicne kariere lahko
doumemo kot anonimne poteke.
V arhai~nih skupnostih se je osebna identiteta izoblikovala izklju~no v socialnih
razmerjih, za katere so zna~ilni neposrednost, vzajemnost in intimnost. V tem pogledu
lahko na osnovi etnografsko dokumentiranih »recentnih primitivnih« skupnosti previdno
sklepamo o njihovih najstarej{ih prednikih. V bolj kompleksnih tradicionalnih dru`benih
ureditvah se to ni ve~ dogajalo v enaki meri. Vendarle se je posameznikova osebna
identiteta {e vedno oblikovala v `ivljenjskih skupnostih, ki so bile zasidrane v soro-
dstvenem sistemu pode`elske in kme~ke okolice. To se pravi, da se je oblikovala skoraj
izklju~no v neposrednih, konkretnih in intimnih medsebojnih razmerjih. Socialna
razmerja, ki so temu sledila, so identiteto bolj podpirala kot pa ogro`ala. V veliki meri
je to veljalo celo za  v mestnih sredi{~ih `e deloma formirana  politi~na, gospodarska in
religiozna socialna razmerja. V modernih dru`bah pa se primarna socializacija otroka v
dru`ini in sekundarna socializacija pri vedno bolj anonimnih, tako reko~ »abstraktnih«,
interakcijah v {oli, pri izobra`evanju in v poklicu, razhajajo mo~neje kot pa v
tradicionalnih dru`benih ureditvah16 . V starej{ih dobah ~love{tva nepretrgana zveza
med zgodnjimi in poznej{imi socialnimi razmerji, ki podpirajo identiteto, se pretrga.
Poenostavljeno re~eno, identiteta prehaja v lastno re‘ijo, skladnost komunikativnih
procesov, ki posredujejo smisel, pa se zmanj{uje17 .
14. Osebna identiteta: pomeni ‘e od najbolj zgodnje zveze star{i-otrok v enotnosti telesnega zavedanja
posameznega organizma stopnjo, ki je socialno konstituirana in upravlja delovanje posameznika
dolgoro~no od »znotraj navzven«. Prim. Luckmann, 1980.
15. Prim. Luckmann in Berger, 1964.
16. Prim. npr. Coleman, 1995.
17. Zanimivega poskusa se je lotil Müller, 1987 (povzeto na s. 369-393),  ko je dolo~al pogoje
dru‘bene strukture za razvijanje osebne identitete in njene stabilnosti v primerjavi s  »centriranimi,
decentriranimi in integriranimi sistemi«.
120 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
2. Morala in moralna komunikacija
Na za~etku je `e bilo re~eno, da dru`ba svojim ~lanom pomenskih sestavin ne
posreduje zato, da bi jim ponudila ali samo pasiven pogled na stvarnost ali pa da jim
nasprotno ne nudi ni~ kot posamezne recepte za konkretno ravnanje v vsakodnevnih
zadevah. S tipizacijo narave, dru`benega sveta in posameznika se obenem prena{ajo
navodila za pravilno ravnanje s ~lovekom, z naravo in z lastno osebnostjo. »Posredovanje
smisla« je torej hkrati dajanje navodil za pravilni na~in `ivljenja in je s tem, v {ir{em
pomenu besede, moralna komunikacija. Da bi te`ave pri posredovanju smisla, duhovni
orientaciji oz. dezorientaciji v moderni dru`bi videli v {ir{i povezavi, potrebujemo
nekaj opomb o stanju »morale« v njej.
^e poenostavljeno kontrastiramo moderne in arhai~ne dru`be, opazimo o~itne razlike
v dru`benem stanju moralnega reda. V arhai~nih in starih plemenskih skupnostih so
verske, moralne in pravne funkcije v glavnem opravljale iste institucije. V prenesenem
jeziku: religija, morala in pravo so imeli skupno mesto v dru`beni strukturi18 . Moralni
red je svojo avtoriteto dobival z opozarjanjem na izvor morale v religiozni, ~loveku
transcendentni resni~nosti. Temeljna moralna izhodi{~a so veljala in sodila k samo-
umevnostim kolektivnega ‘ivljenja celo tedaj, ~e niso bila izrecno izra‘ena. Zapovedi in
prepovedi, ki so iz njih sledile, so bile razlo~no definirane, temu ustrezno pa kr{itve
jasno prepoznavne.
Seveda moderne dru‚be ne razpolagajo s tako vrsto moralnega reda. @e stoletja so
razli~ne dru`bene spremembe ogro`ale tradicionalni moralni red, mo~no je bil okrnjen
vse od verskih vojn dalje, {e posebej pospe{eno pa po ~asu razsvetljenstva. Eden od
oddaljenih in posrednih vzrokov je bila lo~itev prava od religije. Ta  se je za~ela `e v
starih civilizacijah Bli`njega Vzhoda, ko je bilo pravo samostojno uzakonjeno, ~eprav
je bilo {e nadalje versko legitimirano. Tudi po osamosvojitvi prava se tesna povezava
morale in religije v ve~ini zahodnih dru‚b19  vsaj do konca 19. stoletja ni pretrgala.
Dolgoro~na posledica funkcionalne izlo~itve institucij v napol avtonomne sisteme20
gospodarstva, politike in prava je bila, da so cerkvam kot nosilkam religije vedno bolj
ostale samo {e tako reko~ poduhovljene verske naloge in ne naloge, ki so vezane na
celoten na~in ‘ivljenja. To je bilo v nasprotju s prvotno, sicer celo v srednjem veku
komaj uresni~eno zahtevo, da naj bi vera in njen zemeljski predstavnik, cerkev, urejala
celotno ‘ivljenje. Pustimo odprto, ali bistvu kr{~anstva bolje ustreza delovanje v okviru
lo~enih, samostojnih dru‘benih sistemov ali pa dr‘avnocerkvena ureditev, ki mora
moralno disciplinirati in ima hkrati »civilizacijsko« nalogo; na vsak na~in je bila to
radikalna sprememba vloge, katere je bila Cerkev vajena v zahodnih dru‘bah od ~asa
Konstantinovega »preobrata«. Toda tudi po teh stalnih omejitvah cerkvene jurisdikcije
18. Redfield v tej povezavi govori o primitive fusion institucij. Prim. Redfield, 1953.
19. Vpra{ljivo je, ali laicisti~na »polovica« Francije kot dedinja zelo moralne revolucionarne »religije
razuma« tu predstavlja izjemo.
20. To pomeni, da so se vodilne ideje pravil obna{anja v teh sistemih v veliki meri osvobodile
raz{irjenih religioznih predstav o vrednostih, in to po dolgih prepirih pravni{ke dikcije, kot npr.
po sporu o zbiranju kapitala z obrestmi in prepiru o investituri.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 121
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
so moralo posameznika {e naprej razumeli kot versko zadevo. [e ve~: oblast je Cerkev
razumela  (samo {e) kot koristno moralno ustanovo. Izjemo pri tem razvoju je predstavljala
tradicija »humanisti~ne« morale, ki je nastala v razsvetljenstvu in se potem prelevila v
moralo zgodnjega socializma.
Kot je za~el vpliv verskih institucij na na~in ~lovekovega `ivljenja slabeti21, so se
majala tla pod nogami tradicionalne morale, ker je ta izgubila podporo in varstvo prej
mogo~ne institucije. Religija in morala sta postali privatni zadevi: religija poduhovljena
v osebno vero, morala pa v vest, kot avtonomno brigo posameznika.
Tudi v tradicionalnih dru`bah je prihajalo do napadov na obstoje~i moralni red.
Vendar so preroki, ki so napadali ustaljeno moralo, v isti sapi predstavljali novo in jo
propagirali kot pravo in prvotno moralo. Tako je postavi stare zaveze po sporu med
judovsko in pogansko kr{~ansko skupnostjo sledila Pavlova postava nove zaveze. Tako
je tradicionalno moralo ancien régima nadomestila stroga jakobinska morala. Tako
radikalnih dvomov o vsaki  institucionalni moralni avtoriteti, kot obstajajo v moderni
dru`bi, pa najbr` nikoli ni bilo.
Glavne ~rte teh sprememb v moralni ureditvi modernih dru‘b so opazili ‘e zgodnji
sociologi. Vendar so gledali na ta razvoj z dveh razli~nih vidikov in jih tudi razli~no
vrednotili. Durkheim si ni mogel misliti dru‘be, ki ne bi imela moralnega jedra v sredi{~u
dru‘bene solidarnosti in integracije. Kmalu bo minilo sto let, odkar je razmi{ljal, zakaj
se kljub temeljnim spremembam dru‘bene strukture {e ni razvila nobena oblika nove
morale, ki bi ustrezala »organski solidarnosti«, ki je potrebna za integracijo modernih
dru‘b z delitvijo dela. Zato se je bal, da moderne dru‘be ogro‘a anomija22 . Skoraj
petdeset let pozneje je Geiger v svojih pravnosociolo{kih raziskavah zastopal nasprotno
mnenje v presoji modernizacije. Potem ko naj bi bili za racionalno organizacijo mo~no
diferencirane dru‘be bistveni deli morale uzakonjeni, naj bi bil razkroj splo{no obveznega
in hkrati vedenjsko specifi~nega moralnega sistema ‘e kar nujen. Umik morale iz
dru‘benih struktur naj bi spro‘il razvoj, ki ga je Geiger imenoval »spiritualizacija«.
Kajti potem, ko so se {e naprej obvezni deli tradicionalne morale formulirali kot pozitivno
pravo, je lahko ostali del, tak je Geigerjev argument,  pre‘ivel le kot privatna stvar, kot
neobvezujo~e prepri~anje23 .
Durkheimovi in Geigerjevi ugotovitvi, da v moderni dru`bi ni ve~ splo{no obve-
zujo~ega moralnega reda, ne moremo prepri~ljivo ugovarjati. Zato se ugotovitev ni
uveljavila le v sociologiji, ampak je postala communis opinio. To seveda ne pomeni,
da se moramo glede na pomen tega stanja in njegovih dru`benih posledic pridru`iti
Durkheimeovemu in Geigerjevemu mnenju. Nimamo razloga, da bi z Geigerjem predpo-
stavljali, da ostanek neuzakonjene morale izpuhti v redkem zraku »~istega« duha.
Hkrati tudi ne dr`i, da je potem ko je razpadla morala, ki je bila povezana  z »mehani~no
solidarnostjo«, in se {e ni razvila nova, ki bi ustrezala »organski solidarnosti«, iz dru`be
izginila vsaka morala in je njeno mesto zasedla splo{na anomija.
21. Prim. Kaufmann, 1989; Luckmann, 1991, Ebertz, 1997.
22. Durkheim, 1893 in 1897.
23. Geiger, 1947.
122 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
Gotovo danes morala, razen v svojih uzakonjenih delih, v dru‘bi ne predstavlja
enoten, splo{no obvezujo~ sistem, ki se uveljavlja s sankcijami. Gotovo je morala
izgubila svojo trdno in opazno institucionalno osnovo. Tudi »moralna ustanova
Cerkev« je namre~ v sodobnem pluralisti~nem polo‘aju postala moralni podjetnik na
razmeroma odprtem »trgu« moralnih »ponudb«, ki ga preskrbujejo z vseh strani. Zaradi
svoje zgodovine je deloma v ugodnej{em, deloma pa dosti slab{em polo‘aju, kakor
drugi sodobni ponudniki. Heterogene morale - ~e je spri~o novega stanja dovoljena
doslej nedopustna mno‘inska oblika besede »morala« - so v sodobnih modernih dru‘bah,
vklju~no z Nem~ijo, posredovane preko ponudbe mno‘i~nih medijev {tevilnih in
povsem razli~nih moralnih podjetnikov, uporabljajo pa jih tudi v {tevilnih oblikah in
zvrsteh vsakdanje komu-nikacije24 . Ali to pomeni, da v modernih dru‘bah ni ni~esar
ve~ skupnega, razen morebitno labilnega »delovanja sistema« in pozitivnega prava,
ostaja odprto vpra{anje. Pri vsej vsebinski razli~nosti ponujenih moral kljub vsemu ne
moremo izklju~iti, da jih ima vsaj en del skupno »streho«. Ta del sebe vidi kot
zagovornika in tudi uporabnika pluralisti~ne morale toleran~nosti, kakor jo namre~
pridigajo v zasnovi »civilne religije«25 . Drugi del, ki ga oskrbujejo »fundamenta-
listi~ni« moralni podjetniki, propagira obvezno, vsebinsko dolo~eno, homogeno
moralo: svojo lastno. Seveda je celo funda-mentalizem v Nem~iji vse drugo kot
homogen26 .
Empiri~no iz tega sledi, ne moremo ve~ zadovoljivo dolo~ati moralne norme z opisom
obveznega institucionalnega katekizma in jih primerjati z vsakdanjo prakso. Za
razumevanje stanja morale v moderni dru`bi jo moramo ubrati v drugo smer. Ta pelje k
raziskovanju moralne komunikacije. Najdemo jo na dveh ravneh: prvi~ v obliki ponudb
moralnih podjetnikov  v mno`i~nih medijih, in drugi~ v razli~nih oblikah neposredne in
obojestranske vsakdanje moralne komunikacije. Na tej ravni moralne ponudbe mno`i~nih
medijev ali ignorirajo ali pa jih  sprejemajo selektivno, jih potem predelajo, sprejmejo
ali zavrnejo. Pri sedanjem stanju raziskav {e ne vemo, kako so te reakcije na  »ponudbe«
razdeljene in {e manj vemo o na~inih predelovanja. Posameznikova izbira in obdelava
ponudb mno`i~nih medijev v komunikaciji s soljudmi poteka na podlagi pri njemu `e
obstajajo~e moralne dr`e. Iz nje ~rpa vsakdanja moralna komunikacija . Ravno tako {e
ni pojasnjeno vpra{anje, kaj so viri te dr`e, v katerih okoljih jih najdemo in od kod
prihajajo. Pozornost pri naslednjih delnih raziskavah bo zato usmerjena predvsem na
komunikativna dogajanja in njihove moralne dimenzije. O enem in o drugem je bilo `e
mimogrede nekaj omenjeno v dosedanjih razmi{ljanjih. Nadaljnje pripombe naj
prispevajo k bolj{emu razumevanju slede~ih raziskovalnih poro~il.
Komunikativna dogajanja so nam poznana in samoumevna v svoji vsakdanji
konkretnosti, kot vpra{anja in odgovori, pripovedi, o~itki, ljubezenske izjave, pogovori
s kupci, svetovanja, dru`inski pogovori za mizo, strankarske razprave itd. O~itno je, da
24. Prim. k temu Bergmann i. dr., v pripravi, 1998.
25. Prim. za to prispevke o »Das Wort zum Sonntag« in posvetno moralno pridigo v Bergmann i.
dr., op. cit.
26. Prim. Ebertz, 1991.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 123
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
pri tem ne gre za poljubne lastne konstrukcije, ki slu`ijo samo na{im osebnim zahtevam.
Imajo svojo »zgodovino« in podvr`ena so zahtevam situacije, katerih se udele`ujejo
drugi kot dolo~ene osebe ali ljudje dolo~enega tipa. In kon~no so pri njihovem izvajanju
v mnogih ozirih naprej oblikovana, od izbora besed, ki naj bi bile razumljive za drugega
(ali bi nanj hoteli napraviti vtis) do (resnega, opominjajo~ega, ironi~nega, {aljivega itd.)
tona in do dialo{ko-strukturnih obveznosti komunikacijske zvrsti, katero uporabljajo
komunikacijski partnerji: opravljanje, {ala, ̀ alni govor, razgovor za slu`bo. V tej konkretni
mno`ici so komunikativni procesi empiri~no oprijemljivi; tako lahko postanejo predmet
raziskave.
Med {tevilnimi pojavnimi oblikami lahko osnovno strukturo komunikacijskih
delovanj27  zajamemo v dveh kategorijah: delovanje je enostransko usmerjeno k drugim
in ne pri~akuje »odgovora« (lahko pa ga v posebnih pogojih vendarle dobijo), ali pa
je obojestransko in pri~akuje in dobi (ponavadi) odgovore. Drugi~ so delovanja lahko
neposredna, ~e se udele‚enci komunikativne situacije nahajajo v medsebojnem telesnem
dosegu, ali pa so posredna, ~e so potrebni drugi nosilci pomena kot lastni glas, gestika
ali pa izraz obraza za prenos smisla »sporo~ila«. Oblike posrednosti so zaradi tehnolo{kih
sprememb od dimnih signalov do interneta seveda postale pestre. Poleg tega lahko
posredne in neposredne, enostranske in vzajemne oblike komunikacije nastopajo
me{ano, npr. prenekateri telefonski posvetovalni programi, ki potekajo med modera-
torjem in strokovnjakom in tistim, ki kli~e, in ob~instvom v televizijskem studiu
hkrati.
[e ena pripomba k moralni komunikaciji. V {ir{em smislu besede so kot moralna
komunikacija lahko razumljeni vsi procesi posredovanja smisla, torej vsaka komunikacija.
Vsako dogajanje, ki se ga ljudje udele‘ujejo, vsak dialog nalaga udele‘encem dolo~ene
obveznosti, npr. glede pozornosti, neke obzirnosti itd. Ali obveznosti vedno tudi res
izpolnimo, je drugo vpra{anje. Na vsak na~in se na~eloma lahko sklicujemo nanje kot
pravila, brez katerih skupno ‘ivljenje ne bi bilo mogo~e.
Vendar to {iroko pojmovanje ne ustreza vsakdanjemu razumevanju, ker ostaja pri
obi~ajnemu poteku komunikativnega dogajanja in socialne interakcije nasploh ta
dialogicna morala v ozadju. Zdravi razum  ima dobre razloge za to, da o morali govori
le v o‘ji povezavi, namre~ takrat, ko je splo{no moralno zakulisje ~love{kega ravnanja
oprijemljivo, izrecno in tako reko~ izto‘ljivo. Tudi analiti~no je zo‘enje pojma koristno.
O moralni komunikaciji bomo torej lahko govorili {ele,  kadar v komunikativni dejavnosti
vrednotimo tuje ali lastno delovanje, ali celo ‘ivljenje, posamezno ali kolektivno osebo.
To takrat, ko vrednotimo po kriterijih, ki so usmerjeni v predstavo o dobrem in zlem. Pri
tem je ocenjevanje lahko eksplicitno ali implicitno. Razlikovanje med eksplicitnim in
implicitnim vrednotenjem, torej med neposrednim in posrednim moraliziranjem,  se je
v primerjalni analizi komunikativnih stilov potrdilo v dolo~enih okoljih, skupinah,
dru‘bah in obdobjih, in se bo gotovo tudi v obravnavanem primeru, v nem{ki sodobni
dru‘bi, izkazalo kot koristno.
27. Prim. Luckmann, 1992.
124 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
3. Vmesne institucije
Na osnovi predhodnih razmi{ljanj o problemu posredovanja smisla in moralne
komunikacije v modernih dru‘bah lahko nekoliko poenostavljeno re~emo, da v
funkcionalno diferenciranih in pluralisti~nih dru‘bah ni samo osebna identiteta, ampak
tudi morala manj jasno in trajno dolo~ena z dru‘benimi institucijami, in da se jo dale~
mo~neje kot v drugih dru‘bah  »prepusti lastni re‘iji«. Posledice, ki jih ima to za dru‘beno
ureditev, posebno za »duhovno orientacijo« neke dru‘be, ne moremo zlahka oceniti.
Vendar ni dvoma, da ‘ivita osebna avtonomija in dru‘bena anomija v nevarnem
sosedstvu.
Privatizacija osebnega ‘ivljenja, raznolikost ponudb smisla razli~nih obratov, ki
ponudbe smisla izdelujejo skupaj s polifonijo s tem povezanih postopkov pri posredovanju
smisla, heterogenost morale: vse to lahko pripelje do dezorientacije v  ‘ivljenju. V
splo{nem sicer pripomorejo ustaljene navade k stabilnosti vsakdanjega ‘ivljenja in dajo
notranjo gotovost. Odpade nujnost, da bi morali enake probleme re{evati vedno znova.
^e to dr‘i ‘e za posameznika, velja {e bolj za kolektivne samoumevnosti. Kolektivne
samoumevnosti so tako reko~ del dru‘benih pomenskih sestavin, ki so postale rutina.
V starej{ih dru‘bah so bile zasidrane v homogenih socialnih okoljih, v konkretnih
»‘ivljenjskih oblikah«28 .  Varujejo jih medsebojno se oja~ujo~e norme socialne institucij.
V modernih dru‘bah je socialna opora teh samoumevnosti iz omenjenih strukturnih
razlogov veliko {ibkej{a kot v prej{njih dru‘benih redih29. Ta okoli{~ina je {kodljiva
trdni orientaciji v dru‘benem  svetu. S tem pa {e ni nujno, da se dezorientacija  v tak{ni
dru‘bi  zares epidemi~no raz{iri30. Na obseg in na socialno razdelitev dezorientacije
lahko vplivajo druge okoli{~ine. Med njimi so tudi  take, ki vzrokom za dezorientacijo
lahko celo nasprotujejo. Med temi sta zelo pomembna obstoj in na~in delovanja vmesnih
institucij. Pri zanimanju, ki je motiviralo dela za to knjigo, so v sredi{~u pozornosti.
Tudi kompleksne in individualisti~ne moderne dru`be, v katerih se je osebna identiteta
v veliki meri umaknila v zasebno podro~je, niso sestavljene iz neposredne vzporednosti
ali celo nasprotovanja skupka posameznikov, »zaprtih«  v njihove majhne `ivljenjske
svetove na eni strani in  velikih »abstraktnih« institucijah,  predvsem gospodarstva in
dr`ave, na drugi. Med posameznikom in velikimi, kompleksnimi, anonimnimi
institucijami moderne dru`be, z raznolikimi sistemi posebnih znanj, delujejo vmesne
institucije. To raven prostora lahko razumemo strukturalno, pa~ kot vmesno raven. S
takim razumevanjem vklju~uje vmesna raven vsako obliko kolikor toliko institu-
cionaliziranega ravnanja oz. vsake organizacije, skupine in vsako socialno okolje, ki
obstaja med »velikimi« dru`benimi institucijami in posamezniki.
28. Da bi navezali na Borstov pojem iz mojstrske analize srednjega veka , 1973.
29. Osnovna potreba ~loveka, od njene izpolnitve je navsezadnje odvisna varnost in gotovost, je
nepokrita: tehni~ni kulturi ne uspe stabilizirati ‘ivljenjskega prostora, ravno tako v majhni meri
kot stabilizirati »socialni prostor«. Gehlen, op. cit., s. 53.
30. Poleg tega moramo razlikovati med dejansko raz{irjenostjo kriz orientacije in kulturnokriti~inimi
(neko~ predvsem v Nem~iji) diagnozami kriz intelektualcev. Prim. k temu predvsem Greiffen-
hagen, 1997. Poseb. s. 23-39.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 125
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
Z vpra{anjem, kaj se dogaja na tej ravni, se na{a pozornost usmeri k funkcijam teh
institucij. Kar koli drugega {e sodi k njihovim nalogam, glavna funkcija, tako so vedno
domnevali, je posredujo~a, ne glede na razli~ne oblike posredovanja. Pomenske sestavine
lahko te~ejo enostransko od »zgoraj navzdol«, kot npr. pri vmesnih stopnjah in srednjih
»nadstropjih«, kot se pogosto zgodi pri natanko vodenih, strogo hierarhi~no organi-
ziranih cerkvah, politi~nih strankah, gospodarskih podjetjih in sindikatih31. Poleg
komunikativnih postopkov v katerih posredujemo va‘ne dele pomenskih sestavin
dru‘be, lahko te~e posredovanja smisla tudi v nasprotni smeri, tako da vodi marsikaj,
kar izhaja od posameznika, preko vmesnih do »velikih«, anonimnih institucij. V
specifi~nem pomenu besede, ki je v rabi od Durkheima dalje, so »intermediarne« le
tiste institucije, ki zagotavljajo posredovanje smisla v obe smeri. Teoreti~ne in ideolo{ke
predpostavke so tako razumljenim, »smisel« v obe smeri posredujo~im vmesnim
institucijam prinesla precej{en ugled. Dru‘ba, ki ima take institucije, tako je argume-
ntirano, poseduje tako reko~ »imunski sistem«, ki prepre~uje dezorientacijo, ki akutno
ali kroni~no grozi zaradi strukturnih sprememb v dru‘bi. Zadostna mre‘a intermediarnih
institucij bi lahko prepre~evala dru‘bi, da zapade v stanje anomije. Dejavnosti takih
institucij naj bi posameznika varovala pred tem, da bi se mu pomenske strukture njegove
kulture zdele kot da nimajo ni~ opraviti z smislom lastnih izku{enj in lastnega delovanja
ali  da bi jih do‘ivel kot nezdru‘ljivo s seboj32. Zavirale naj bi potencialno vedno
ve~jo lo~itev anonimnih birokrati~nih aparatov »velikih« institucij od njihove
»osnove«. Posebno pa mislijo, da so vmesne institucije bistveni sestavni del »civilne«
dru‘be. Njihov delni izpad ali odsotnost v celoti bi ogrozil vzpostavitev oz. obstoj
zdrave demokracije33. [e bolj pozitiven smisel povezujemo v dru‘boslovju s pojmom
socialni kapital, ki je soroden intermediarnim institucijam34. Prav tako soroden, ~eprav
nekoliko bolj oddaljen pojem »intermediarne stopnje« pa se uporablja ve~inoma kot
deskriptivni strukturni pojem35.
31. Razprave o »vplivu baze« v politi~nih strankah, v gospodarskih podjetjih o »decentralizaciji«,
v cerkvah (npr. v katoli{ki Cerkvi od »reakcije« na Drugi vatikanski koncil) o sinodalni ureditvi,
pobudah vernikov itd., lahko razumemo kot pogovore o tem, ali so ali pa naj bodo te institucije
»intermediarne«.
32. Prim. Berger in Luckmann, op. cit., posebej s. 76 sl.
33. To je npr. vodilna misel raziskovalnega projekta Nem{ke raziskovalne skupnosti ( DFG )
(»Intermediarne organizacije in demokrati~na stabilnost v vzhodnem delu Srednje in v jugo-
vzhodni Evropi med obema vojnama 1918-1939/41«) pri Seminarju zgodovine (Wolfgang
Höpgen) Univerze v Leipzigu.
34. Putnamove analize so pokazale, da so raz{irjena pripadnost dru{tvom, cerkvi, politi~ne aktivnosti
na lokalni ravni itd. od blizu povezani z razli~nimi pozitivnimi posledicami, npr. z ni‘jo stopnjo
kriminalnih dejanj, in da so se s takim in podobnim indeksom razumljene forme oblikovanja
skupnosti v Zdru‘enih dr‘avah Amerike zmanj{ale v nekaj desetletjih. To ugotovitev  so zelo
upo{tevali v ameri{kih socialnih in kulturnopoliti~nih razpravah. Prim. Putnam, 1995, in isti (v
projektu ustanove Bertelsmann Stiftung, ki {e poteka [publikacija je v pripravi za leto 1999]). O
pojmu socialnega (in kulturnega) kapitala prim. tudi Colemann, op. cit., in Bourdieu, 1983.
35. Prim. Kaufmann, izdajatelj, 1987.
126 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
Vsekakor moramo opozoriti, da razvijem metaforo naprej, da vmesne institucije
zbirajo socialni kapital na razli~ne na~ine in ga »dobro« ali »slabo« potro{ijo ali
investirajo. Lokalne karitativne dejavnosti malte{kega reda imajo posledice, krajevno
omejene in celotno dru`bene, ki so druga~ne od desno- (ali levo-) radikalnih krajevnih
sekcij; ku-klux klan pomeni nekaj drugega kot zdru`enje star{ev in u~iteljev;
prostovoljno gasilsko dru{tvo je nekaj drugega kot lokalna mafija. Kaj torej sestavlja
intermediarne institucije v dru`bi, ne moremo ugotavljati le iz inventarja vmesne ravni
v dru`benemu prostoru; pa tudi formalna analiza eno- ali dvostranskosti procesov
posredovanja smisla {e ne pove zadosti o na~inu delovanja in njihovem moralnem
zna~aju36. Da bi ugotovili, kak{en pomen gre pripisovati vmesnim institucijam v dru‘bi,
ali, in kako, si nasprotujejo na krajevni ravni, v konkretnem socialnem okolju, v
morebitni dezorientaciji na celotni dru‘beni ravni, potrebujemo temeljite empiri~no
raziskavo »osnove«, ki komunikativne postopke posredovanja smisla podrobno
opisuje. Tako bomo morda razlikovali prave od ponarejenih »kovancev« socialnega
kapitala, ki je v obtoku.
Ni potrebno pojasnjevati, zakaj bi bila raziskava vseh dru`benih formacij, ki sodijo
k vmesni ravni socialnega prostora, naloga, ki bi bila preve~ zahtevna celo za najve~je
dru`boslovne raziskovalne zmogljivosti. ^eprav je popolno zaznavanje stanja
nemogo~e, lahko bolj natan~en pogled na strate{ko izbrane institucije na tej ravni
osvetli celotni polo`aj.
Katere institucije bi najbolj slu`ile temu namenu?
Dru`ine so ̀ ivljenjske skupnosti, v katere otroci vstopijo z rojstvom ali s posvojitvijo
in zakonca z institucionalizirano zvezo. S pomo~jo tradicije, razli~nih pravnih ureditev,
z ekonomskim pritiskom in afektivno vezjo - dele`i teh pogojev  niso povsod enaki -
so (do neke mere) zavarovane proti samovoljni razpustitvi. Zanje je zna~ilno redno se
ponavljajo~e,  neposredno medsebojno37  ravnanje v okviru trajne in ob{irne38  socialne
zveze. V modernih zahodnih dru‘bah so iz njih nastale ‘ivljenjske skupnosti, ki so
najprej v svoji me{~anski razli~ici in potem malodane splo{no ravnale po kulturnem
predpisu ljubezenske zveze zakoncev in se pri tem zna{le v napetosti s predpisi trajnosti
zveze.
Po obi~ajnem pojmovanju seveda dru`ina ni to, kar ozna~ujemo kot vmesno
institucijo. Danes se morda zdi, da je tako reko~ bli`je posamezniku, oz. privatni zvezi
posameznikov kot dru`beni, ~eprav »samo« vmesni instituciji. Ampak v tradicionalnih
dru`bah posameznik ni u`ival tako visoke stopnje od dru`ine neodvisne posameznosti,
kot mu je priznana kot  posledica strukturalnih sprememb v moderni dru`bi. Kamorkoli
pa smo pripravljeni uvrstiti dru`ino v sestavi dru`benega prostora,  je nedvomno od
nekdaj prevzemala najpomembnej{o vlogo v posredovanju med zgodovinskim
36. Prim. k temu tudi Then, 1997.
37. Recipro~no ravnanje, vendar je v tradicionalnih in zgodnjih modernih dru‘bah z oziroma na
socialno mo~ ve~inoma zelo asimetri~no, v slab{i polo‘aj postavi ‘enske.
38. Ni enako ob{irno v vseh dru‘benih tipih in oblikah zakona.
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 127
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
dru`benim redom in med vsakim novim primerkom vrste homo sapiens. V dru`ini so se
na otroka prena{ale temeljne pomenske sestavine neke kulture. Za dru`beno repro-
dukcijo je bila najpomembnej{a `ivljenjska skupnost.
Bila je vsekakor do najnovej{ih ~asov. Ali je {e vedno?
Kulturno- in dru`beno-kriti~ni glasovi so se posebej intenzivno - od 19. stoletja
dalje - prito`evali nad propadanjem dru`ine. Tudi danes sli{imo vedno znova, da je
dru`ina v te`ki krizi. Torej ni ni~ novega, da moralni podjetniki, posebno, vendar ne
izklju~no tradicionalisti~no obarvani, `e vidijo zaton starega reda in vseh vrednot,
prav posebno tistih, ki jih predstavlja dru`ina. Zdaj, ob koncu drugega tiso~letja na{ega
{tetja, v obdobju splo{nega milenarizma in intelektualnih fantazij o postmoderni, to ni
ni~ prav posebej presenetljivega. Vendarle priljubljenost tak{nih jeremijad {e ne pomeni
nujno, da to`e~i glasovi nimajo prav. Ali niso tiste, ki so vedno znova po krivici kri~ali
»volk«, na koncu  po`rli ravno volkovi? Pojasniti moramo ne le spekulativno, ampak
tudi empiri~no39 , kako pomembna je dru‘ina kot ‘ivljenjska skupnost v moderni
dru‘bi, kako otrokom posreduje pomenske sestavine in temeljno obna{anje, razjasniti
ali v njej otroci {e razvijejo kolikor toliko stabilne za~etke osebne identitete, in ali
lahko podpira osebno identiteto zakoncev40. Eksemplari~no preu~iti to z analizo komu-
nikacije v dru‘ini je naloga prvega delnega poro~ila v knjigi41.
Nazorske skupnosti  se izoblikujejo, kadar nazor, vklju~iv{i videnje sveta ne le
tako kot je, ampak kakr{no naj bi bilo, ki ga deli ve~ ljudi, motivira skupno ravnanje.
Kolektivno ravnanje v slu`bi skupnega nazora zahteva skupno `ivljenje, vsaj v omejeni
obliki. Nazor pa je lahko tudi take vrste, da nasploh, brez omejitev obvezuje k `ivljenju
v skupnosti. Nazorska skupnost postane obenem `ivljenjska skupnost, torej prav tako
kot dru`ina trajna socialna zveza, ki jo zagotavlja redno se ponavljajo~e, neposredno
medsebojno ravnanje. ̂ e se obra~a navznoter, se v splo{nem nagiba k osamitvi navzven
z razli~no radikalnostjo, kot npr. v nekaterih versko-komunisti~nih naselbinah v 19.
stoletju v Ameriki, v izraelskem kibucu, v ezoteri~nih skupnostih. ^isto druga~e se
razvija nazorska skupnost, ~e iz prepri~anja narekuje, da se obrne navzven, in »osvoji
svet«. Gibanje o`ivlja misijonarska vnema in v dolo~enih pogojih preko solidarnosti
39. Naloga, s katero se soo~a obse‘na knjiga Nem{kega mladinskega instituta (Deutsches Jugen-
dinstitut), ki jo je izdal Bertram, 1995. Med drugim lahko upo{tevamo Burkartovo, 1995,
(posebno s. 423 in 424) kritiko neto~nosti in pretiranosti empiri~no utemeljene teze indivi-
dualizacije v mnogih sociolo{kih teorijah.
40. Glede na mo‘nost empiri~ne raziskave takih vpra{anj prim. npr. metodolo{ko integrativno
zasnovo pri Bronfenbrennerju, 1979.
41. Raziskava seveda ne orje popolne ledine, ampak povsem raziskano podro~je. Rezultati in
njihovo tolma~enje so si vsekakor nasprotujo~i, kot bo pokazalo delno poro~ilo. ^eprav se je
zdelo, da daje znaten del {tudij vsaj deloma prav kasandram, so ravno novej{e raziskave
osvetlile nov pogled na stanje dru‘ine. Tako je najnovej{a objavljena kompaktna in ob{irna
predstavitev (Bertram, 1997) kulturnokriti~ni neuspe{nosti dru‘ine izrazito nenaklonjena;
podobno, blizu podatkom, Hill in Kopp, 1997.  Prim. tudi metodolo{ko popolnoma druga~e
zasnovano [tudijo o dru‘ini v sedanji Nem~iji: Allert, 1998.
128 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma‘ Luckmann
svojih ~lanov lahko povzro~i spremembe v organizaciji dru`be. Te spremembe v~asih
lahko ustrezajo programskim ciljem gibanja; kar pogosto pa so nenamerne in
nepredvidene.
Dru`bena gibanja so intermediarna v posebnem smislu. Prototip dru`benega gibanja
je protestno gibanje, za katerega je zna~ilno, da programati~no nastopi proti »velikim«
institucijam. Torej niso vnaprej{nja ustanova civilne dru`be, ki obojestransko posreduje
smisel, kot bi morda ustrezalo idealisti~ni predstavi o vmesnih institucijah. Po svojih
zgodnjih obdobjih nastajanja se dru`bena  gibanja neizogibno sre~ajo s te`avo, kako
najti trajnej{e oblike organizacije. ^e pristajajo na dolo~eno hierarhizacijo organizacije
in birokratizacijo postopka, spremenijo svojo moralno »karizmo« v vsakdanjo, in se
institucionalizirajo v dru{tva, stranke itd.. Tako se te`ava premesti. Kako lahko zago-
tavljajo »stik z bazo«, {e naprej zadovoljivo zastopajo notranje prepri~anje pripa-
dnikov, in hkrati tako re{ujejo svoje konflikte z dr`avo in gospodarstvom, da bi njihove
nasprotne instance poimenovali pav{alno, da se ne preobrazijo v nevplivne, obrobne
sekte? Z drugimi besedami: Kako lahko postanejo »prava« vmesna institucija?
V zahodnih dru`bah je eksemplari~no zanimiv primer sodobnega protestnega
gibanja. »Ekolo{ko gibanje lahko velja za primer zgodbe o dvojnem uspehu: za samo
gibanje, pa tudi za prilagodljivost politi~nega sistema«. Tako ocenjuje prav pozitivno
Franz-Xaver Kaufmann nem{ko razli~ico42. Zdi se, kot da bi bilo ekolo{ko gibanje
dober primer moderne vmesne »institucije« v o‘jem, pozitivno vrednotenem pomenu
besede. Bolj natan~no gledano pa ni niti »institucija« niti strnjeno gibanje. Oznaka
obsega ve~ tokov, ki te~ejo v isto smer, tvorijo vsepovprek meandre in se delijo v
stranske rokave. ^eprav ni institucija v strogem pomenu, vsebuje »gibanje« nekatere
deloma in raznovrstno institucionalizirane skupine in okolja. Odprto je vpra{anje,
kateri deli gibanja smisel dejansko posredujejo »od spodaj navzgor« in hkrati »od
zgoraj navzdol« in katere oblike moralne komunikacije se udele‘ujejo teh procesov
posredovanja. Pojasnjevanju tega vpra{anja se posve~a druga posami~na raziskava v
tej knjigi.
Med sestavinami moderne dru`be, ki jih pogosto pritegnejo k razlagi  dezorientacije,
zavzema vidno mesto »nejasnost sveta«. Resni~nost se ~loveku zdi - predvsem zaradi
»eksplozije znanja« in »tehni~nega veka« - tako zapletena, da ne more nih~e ve~ imeti
pregleda nad njo. V kulturnopoliti~ni areni so mnenja o posledicah bliskovitega kopi~enja
najrazli~nej{ih vrst znanja v temeljnih znanostih in uporabni raziskavi deljena. Mnenja
so mo~no moralno obarvana. Niso predmet slede~ih razmi{ljanj. Ta se nana{ajo na
spremembe same, na spremembe dru`benih zalog znanja v moderni, katere obto`ujejo
za dezorientacijo modernega ~loveka. Zaslu`ijo si kratek opis.
Vzemimo, da je za poenostavljeni idealni tip strukture dru`benega znanja v arhai~nih
skupnostih zna~ilno, da je skoraj vse znanje, potrebno za `ivljenje v tak{ni skupnosti,
za vse enako in vsem enako dostopno43. Dru‘beno zalogo znanja je potemtakem
sestavljalo splo{no znanje, torej znanje, ki so si ga delili odrasli in se je do neke mere
42. Kaufmann, 1997, s.182.
43. K temu nazorno Redfield, 1956 (posebno s. 72 sl.).
Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130 129
Dru‘beni pogoji duhovne orientacije
enako preneslo na naslednjo generacijo. Model je seveda preve~ preprost: skoraj povsod
so obstajale zasnove posebnih znanj, npr. {amanskega zdravilstva in vedenja o
onostranstvu. @ivljenjske izku{nje mo‘ in ‘ena niso v nobeni dru‘bi (popolnoma)
identi~ne, in otroci  sprva vedo manj od odraslih, ~e popolnoma odmislimo to, da se
razli~no hitro in dobro u~ijo. Delitev dela po spolu je bila razli~na ‘e v zgodnjih
kulturah, ko so bili ljudje lovci in nabiralci, posledica je npr. v znanju o lovu in
rastlinstvu. ^eprav gre dejansko za poenostavitev, model poudarja zelo pomembno
bistvo: neenake porazdelitve znanja, s katerokoli funkcijo ‘e, arhai~nim dru‘bam ni
vsilila sama strukture znanja. Kjer se je neenaka razdelitev znanja razvila iz drugih
vzrokov, so jo pogosto vzdr‘evali s konkretnim sistemom oblasti. Dolo~ene dele znanja
so {~itili v obliki tajnega znanja. Model, koristen kot kontrast pri opisu strukture zalog
znanja v moderni dru‘bi.
@e v starih civilizacijah so se oblikovala posebna znanja, teoreti~na (npr. verska in
astronomska) in prakti~na (npr. rokodelska). Dru`bena porazdelitev znanja se je {e
dodatno zapletla zaradi razvoja splo{nega znanja, tj. znanja, ki je bilo posredovano vsem,
v razli~ne variante. Vzrok za to so bile v najve~ji meri razli~ne `ivljenjske razmere, ki
so jih pogojevali kasta, stan ali pripadnost spolu, in tem pogojem odgovarjajo~em
razli~nem posredovanju in u~inku verskih, filozofskih in zgodnjih znanstvenih teorij.
Od renesanse dalje je diferenciacija znanja stalno nara{~ala. Raznolikost sistemov in
podsistemov posebnih znanj se je posebej hitro {irila od 18. in za~etka 19. stoletja,
dodatno pospe{eno pa v zadnjih desetletjih. Za posameznika je ostajala vsakodnevna
resni~nost {e bolj kot prej pregledna le v omejenih prostorih dogajanja njegovega
»majhnega `ivljenjskega sveta«. V drugih dru`bah so nepregledne in potencialno
nevarne vidike resni~nosti premaknili na simbolno-religiozno raven. V moderni je
postala nepreglednost konstitutivna za vsakdanji svet.
Po koreniti spremembi poklicne strukture v »storitvenih« in »informacijskih
dru‘bah« v drugi polovici tega stoletja postaja v vedno ve~ji meri vsak ~lovek stro-
kovnjak  za nekaj, vendar za nekaj v razlo~no za~rtanem opravilu: nadzor strojev za
polnjenje mleka v steklenice, vratar v profesionalnem nogometu, dav~no svetovanje
za obrtnike, biokemi~ne raziskave za farmacevtsko industrijo. Tako kot je vsak sam
strokovnjak  vsaj v svojem majhnem prostoru, imamo druge strokovnjake - tudi tam,
kjer sami sploh nimamo pregleda. ^e gledamo znanstveno, je bil pri preprosti dru‘beni
razdelitvi znanja prevladujo~i socialni tip nestrokovnjak, »laik« da uporabimo izraz
anahronisti~no, kajti kjer smo komaj imeli strokovnjake, tudi ni bilo laikov. Ta je bil
pri razre{evanju te‘av, na katere je naletel v vsakdanjem dogajanju, obi~ajno popolnoma
kompetenten. V moderni dru‘bi pa komaj {e najdemo koga, ki bi bil pristojen na
razli~nih podro~jih, pa naj bo samo vsakdanjega ‘ivljenja. Pa tudi ~e bi bil, bi se spri~o
velike ponudbe strokovne kompetence sam upal po~utiti kompetentnega44. Od nege
dojen~ka do poprave pokvarjenega televizorja, od vzgoje otrok do pravilne diete, od
po~itni{kega veselja do ljubezenskih te‘av, vedno bolj smo odvisni od »stroko-
vnjakov«, oziroma mislimo, da smo. Prizadevanja, da bi sami postali tako reko~
44. Prim. Uvod k Luckmannu in Sprondlu, 1972.
130 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 113-130
Toma` Luckmann
nepoklicni strokovnjaki, od vzgojitelja vrtnic do specialista za Mallorco, od doma~ega
mojstra do »alternativnega« psihologa, gotovo niso nova. Njihova mno‘itev in velika
{iritev je pa najbr‘ povezana z globoko vznemirjenostjo laika glede svojih zmo‘nosti45.
To je tudi ozadje profesionaliziranega46 svetovanja strankam, ki si ga pred pol
stoletja sploh ni bilo mogo~e zamisliti v takem obsegu47. Svetovanje posreduje najra-
zli~nej{e vrste znanja, med drugim tudi vedenje o znanju, ki je pomembno za »klienta«.
Razvije se celo strokovno znanje o tem, kje in kako lahko prejmemo znanje na dolo-
~enem podro~ju. Kako to poteka, katero vrsto »smisla« in moralnega »prepri~anja«
posredujejo v svetovalnih ustanovah, ali sploh sodijo svetovalne ustanove oziroma
katere k »dobrim« vmesnim institucijam in prepre~ujejo desorientacijo, to so vpra{anja,
o katerih vemo {e razmeroma malo. Da bi izvedeli ve~ in da bi bilo to, kar bomo
izvedeli, zanesljivo, je cilj tretje raziskave.
Prevedla Brigita Stele
Strokovni pregled Toma‘ Luckmann
45. Prim. Hitzler in Honer, 1988.
46. Tradicionalno dajanje nasvetov med sorodniki ali prijatelji je seveda ‘e vedno obstajalo. Vpra{anje,
ali ga je {irjenje profesionaliziranega svetovanja potisnilo v ozadje, je {e odprto. Sicer je »profe-
sionalizirano« sinonim za  razli~ne stopnje, recimo, tujega svetovanja, ki temelji na posebnem
znanju razli~nih vrst ali se vsaj sklicuje nanj.
47. V {ir{em pomenu besede lahko sem {tejemo tudi svetovalno literaturo. Pot skozi najbli‘jo
knjigarno bo ponazorila obilico ponudbe in njeno skoraj neverjetno raznolikost. Ravno tako
pregled kataloga knji‘nega kluba. V enem samem mese~nem dopisu npr. priporo~ajo izdajo
eksercitij sv. Ignacija Lojolskega: kot »odli~no osnovoza vsakogar, ki si i{~e bolj{e razumevanje
Boga in verske dinamike«, poleg tega, {e tako reko~ v isti panogi, Tao Te Chinga, nekaj strani
dalje, »Direktno od CEO« (Chief Executive Officer), kjer »vodilni poslovne‘i svetu odkrivajo
ideje, ki bi jih lahko potreboval vsak mened‘er«, potem knjige za u~enje eroti~ne masa‘e, za
upravljanje ra~unalnika, seksualna priporo~ila »za nebogljene«, kuharske knjige, joga proti
bole~inam v kri‘u itd.