Stev. 33 -- Leto VII. PTUJ, w. avgusta 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj "ESmSTVO K omtA PTOJ PRESEKNOVA 1 — rELePOM STF^ i 68 CEKOTNI KACUM PKI N&KODNI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ STEV !i43 1 20f 0I8JOJB intEDNiSK) ODBOR - ODOOVORN' UREDNIK VRABL JOZ» BOKOPISO^ KB nuCAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA umu NAROČNINA aOO on. POLLETNA 250 DIN. CFTRTLETNA 125 DIN Cena din 10.— 2adnle dni po S¥etu Zadnjo dni močno preseneča vse napredne ljudi v svetu tr- do\Tatno zadržanje male in ne- pomembne Portugalske do in- dijske zahteve po priključitva portugalsrke kolonije Goe k ma- tični državi Indiji. Vse kaže. da se Portugalska in njen fašistični diktator Sa- la&ar nistA niičesar naučila iz irJcušenj Nizozemske, Anglije in Francije, kako je treba korist- no reševdti kolonialno vpraša- nje. Odločno zavračajo misel o umaknit Vi iz te kolonije, ka- mor v zadnjih dneh ix>šiiljajo nove čete. Posr-bno zanimivo je, da v tej siJd kličejo na pomoč boga, ki naj bi jim poma*gal 5e naprej tlačiti indijsko prebivalstvo. V ta namen i>rirej ajjo ne^tevilne procesije in molilne dneve, na katfrUi govorijo kardinali in žkofie o portugalski pravici do koloni?! In ega tlačen j a in izže- manja tujega ljudstva, ki »proti božji volji«: zahteva svobodo. Seveda bi bilo čudno, če jim Vatikan v »teh težkih urah« ne bi pošiljal papeškega blago- Blova. *■ Grika vlada je sklenila po- slati tajništvu OZN zahtevo, rjaj se na letošnjem zasedanju ge- neralne skupščine OZN razprav- lja o priključitvi Cipra (otoka v Sredozemskem morju — se- daj angleška kolonija) h Grčiji. Zupani vseh ciprskih občin so na skispnem sestanku sklenili, da bodo zavrnili vsak osnutek ust.ave Za C!x>er, ki ga priprav- ljajo Angleži, da bi vsaj za ne- kaj časa potolažili grške rodo- ljube. ★ Pogodba o Balkanski r\'ezi, ki so jo 6. avgusta na Bledu podpisali zunanji ministri Ju- goslavije, Turčije in Grčije, je bila v vsem svetovnem časo- pisju ugodno komentirana. Tu- di reakcionarno časopisje na Zapadu tega dejanja ni smelo obsoditi ali kakorkoli oblatiti, saj bi se s tem razkrinkalo kot neiskren pristaš miru, za kar pa danes nihče v svetu noče ve- ljati, ker je vsakomur jasno, da si množice s\'-et3 želijo mimo sožitje med narodi. ★ V zadnjih dneh je prervanje okrog EOS (Evropska obramb- na skupnrost) postalo posebno živahno. Francoski ministrski predsednik Mendes-France, ki 6i je zadal nalogo, da bo tudi to vpra^nje v kratkem času re- šil, je za sedaj dosegel torko, da je vlada sprejela kompro- misno stališče med pristaši in nasprotniki pog,odbe. Kompro- misni predlogi se nanašajo v prvi vrsti na cdnose z Nemči- jo. Zadeva se bo razčistila (ali pa tudi ne) na sestanku zuna- njih ministrov šestih držav, ki bo v Bruxellesu (Beigija). Glavni kamen spotike v dis- kusiji okrog EOvS jo soudeležba Nemčije, za katero je znano, da je sprožila že dve svetovni voj- ni in dvakrat napadla Francijo. Zdaj naj bi se bivši napadalec in napadeni pod isto sreho pri- pravljala na borbo s tretjim napadalcem — Sovjetsko zvezo. Mnogi ljudje v svetu se tudi epražujejo, aLi je ta evropska vojska namenjena res samo obrambi m:ru, ali lahko prej ali slej postane napadalec? Vse- kakor obstaja tudi druga mož- nost, saj je znano, da za EOS stojijo ZDA, ki v zadnjem času kažej/D. da jim misel na agre- sijo ni povsem tuja. Trelfa ptulslici okrajno g0«i^tioclarska razstava ho med najboljšimi v SloTenifi Hitro Se približujejo dnevi, ko bo zopet Ptuj zaposlil velik del našega ljudstva z razmišljanjem o III. okrajni gospodarski raz- stavi, ki ima svoj sloves po Slo- veniji, v Hrvatski in drugod in, ki jo že vsi z veseljem pričakuje- mo. 2c dvakrat ■smo se ob ptuj- skih gospodarskih razstavah pre- pričali, da se življenjska trdo- živost kaže na celotnem ptuj- skem kmetijskem okraju, zlasti pa volja našega ljudstva storiti vse, da bi Tiaše roke, naši stroji, naše bogastvo in naše znanje ter izkušnje služile enemu smotru — storiti čimveč za boljše življenje nas vseh. Po zgledu II okrajne gospo- darske razstave, ki je bila od 2. do 16. septembra 1951 v Ptuju (78.000 oblikovalcev) in glede na izkušnje drugih poznejših raz- stav v Sloveniji bo letošnja III. okrajna razstava manifestacija našega gospodarskega in kultur- noprosvetnega napredka, razsta- va vsega, kar in s čim ustvarja- mo, obenem pa priložnost za ku- povanje in naročanje pridelkov in izde'.kov našega poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, indu- strije in obrti. Zelo okusno pripravljeni pla- kati, ki so te dni razobcšem na vidnih mestih v okraju in raznih krajih Slovenije, opozarjajo na bližnje dni ptujske razstave ter vabijo delavce, nameščence in kmete, mladino in odrasle iz vseh strani Slovenije, iz bratskih republik v Ptuj, kjer so bih ved- no dobrodošli in od koder so od- hajali z mislijo na skorajšnji po- vratek S časopisjem, plakati, po radiu, s kolektivnimi in osebnimi vabiH ter po množičnih orga- nizacijah je javnost opozorjena na zgodovinski Ptuj s slikovito gospodarsko razstavo. Razstavni odbor, kj mu glede na velike vsestranske izkušnje .zopet pred-eduje tov Mirko Ogorelec, ima zopet polne roke de'a. 2e več mesecev se sestaja, razpravlja, sklepa in ustvarja zopet nekaj novega, zanimivega, domačega, prijaznega, ne da bi mislil na napore in težave. Po treh letih zopet predstaviti jav- nosti ptujski okraj v vsej njego- j vi življenjski volji, moči in j ustvarjalnosti ni lahka stvar. Misli, predlogi in pripombe go- stov, ki so ostale v spominu ali v spominski knjigi II. razstave, so sedaj upoštevane. Odlična ocena ptujskih gospodarskih raz- stav mora ostati ptujska tra- dicija. Na razstavišču, v Mladiki in okrog nje, je zelo živahno. Vra- ta razstavnega odbora se stalno odpirajo in zapirajo. Podpreds.! odbora tov. Jurica Zadravec Je vedno prijazen, čeprav mu polni- jo glavo neštete skrbi, vprašanja, naročila, zapiski in telefonična sporočila predsednika in ostalih članov odbora. Notranje prostore Mladike pri- pravljajo za razstavišče izdelkov industrije in obrti, prosvete in kulture, zunanji prostor (nad 2 ha) pa bo posvečen vsem pano- gam kmetijstva. Na njem bo imela primerno mesto kot gost »Agrotehna« s številnimi kme- tijskimi stroji in napravami, ki si jih želi vsako naše kmetijsko gospodarstvo in s katerimi že imajo mnoga dobre izkušnje. Trgovski paviljonj bodo razme- ščeni po kostanjevem drevoredu. Oder za nastope in prireditve, gledališke predstave in koncerte je že končan. Telovadnica Mla- dine bo urejena v moderno zaba- lako smo aačeu pred leti razstav aati višče po zamisli tov. Slavka Furmana, gostinskega strokov- njaka. V njem bodo nastopi umetnikov. Skratka, vse je tako razdeljeno m premišljeno, da si bo lahko vse ogledati po vrsti zanimivosti in gospodarske moči okraja, nazadnje pa se razveseli- ti in razvedriti v družbi znancev in prijateljev ob zvokih glasbe, petju zborov in na koncertih. Gostje si bodo lahko ogledali ptujske zgodovinske zanimivosti v treh muzejih, od katerih je za vsakogar najzanimivejši muzej > gradu, ki bo ob tej razstavi raz- svetljen Prav tako bo mogoče gostom iz bolj oddaljenih krajev obiskati Bori, Dom ob Dravinji (Statenberg) Vurberk, Gomilo z razglednim stolpom in iruge iz- lctn'ške točke v okraju, ki jih je največ v Halozah. Za prevoz bo skrbelo oodjctje SAP Maribor, ki bo po potrebi odprlo nove avtobusne proge ter bo s poseb- nim avtobusom opravljalo sku- pinske vožnje izletnikov po okraju Novost v letošnjem kulturno- prosvetncm programu jc, da bodo pred množico nastopale sposobnejše godbe in igralke skupine iz okraja, ki bodo s tem prestale pred širšo javnostjo iz- kušnjo svojih talentov, kar bo nedvomno v veliko pobudo za njihovo bodoče javno delo. Na- stopi umetnikov v zabavišču, ki bodo gostovali iz drugih krajev naše domovine, bodo prav tako svojevrstna novost. Dnevi do otvoritve rarstare bodo hitro minili, marsikomu, ki ima v zvczj z raastavo še mnogo dela, prav gotovo še prezgodaj, zato bo potrebno do otvoritve še precei dobre volje, požrtvoval- nosti in vztrajnosti, da bo Ptuj 5. septembra svečan in ponosen sprejel prve obiskovalce razsta- ve in jim ustvaril občutek, da so res videli in doživeii, kar jim je z voljo pripravilo in s pono- som razkazalo naše delovno ljudstvo. V. J. OBVESTILO Uprava Vinarskosadjarske sole v Svečim pri Manboru obvešča absolvente letnikov 1952 in 1953, da bodo od 9. do 12. septembra t. I. strokovni praktič- ni izpiti za dosego kvalitikacije, zato naj vsi absolventi pošljejo prijave na upravo šole najpozne- je do 30. avgusta 1954. Priložiti je treba strokovno oceno delodajalca. Prošnje za sprejem v redno šolo šolskega leta 1954-55 bo sprejemala uprava do 20. avgu- sta 1- Interesenti naj vložijo prošnje takoj, ker je prostih le 10 mest. Uprava šole Priprave za Ostrožno Kot drugod t Sloveniji, zla- sti na Štajerskem, se tudi v ptujskem okraju pripravljamo na velik zbor štajerskih brigad, ki bo 19. septembra na Ostraž- nem pri Celju. 2Uasti zadnje dini 6» so zamudniki, predvsem podeželski štabi, temeljito loti- li dela. Po podatkih, ki so na razpo- lago Okrajnemu štabu, je do- slej prijavljenih za Ostrožno iz ptujskega okraja 9230 oseb, vendar kaže, da še vsi občinski štabi niso poslali svojih poro- čil, tako da je število prijav- ljenih v resnici večje. Po šte- vilu prijavljenih pa se da skle- pati, kje so v občinskih štabih ljudje. kS se zavedajo odgovor- nosti in kje jih ni. Kjer so začeli z zbiranjem prijav in de- narja za voznino, s popisova- njem borcev, aktivistov, talcev in ostalih žrtev kmalu po for- m'iranju štabov, uspeh ni iz- ostal* Tam so kmalu vedeli, koliko ljudi bo odpotovalo 19. septembra na Ostrožno, koliko izmed njih bo ob teh sveča- nostih odlikovanih itd. 21a bolj- šo izvedbo dela so na primer v Ptuju poleg mestnega štaba še terenski štabd, ki so se vsi več ald manj lotili dela. S iXK>isom borcev In aktivistov je bilo olajšano delo Okrajnega odbo- ra ZBNOV, M je zbiral pred- loge za odliko\'anja. Z zbira- njem prijav, denarja za vczni- no in s prodajo znakov je oži- vela agitacija za veliko zboro- vanje na Ostrožnem, kamor bo pohitela večina rodoljuoov, ki Se zaveda pomena zborovanj v Dolenjskih Toplicah in na govomnosti. Tam bodo morali ttf dni ix)hiteti, da bodo nado- knadili zamujeno. V 160 predlogih za odlikova- nja, ki jih je dal Okrajni odbor ZB NOV, gotovo niso zapopa- deni vsi borci in aktivisti iz vseh občin v okraju, ki jim od- likovanja prijMdajo, ker jih ob- činski Štabi niso popisali niti niso dali glede njih mkakega tozadevnega predloga. Gomje šitevilo predlaganih potrjuje, da se v mnogih občinah brigajo za borce in aktiviste in da bo- do te občine dobro zastopane na Ostrožnem. Med 51 prijava- mi Izseljencev manjkajo števil- na imena rodoljubov, ki so preživeli vse grenkobe okupa- torjevega nasilja. Tudi to šte- vilo potrjuje, da povsod štabi niso opravili svoje naloge. Do. slej je pTx>danih nad 3000 znat- kov za OstTX>žno. V štabih so marsikje ostali le prj zbiranju prijav za udeležbo, pozabili pa so na prodajo znakov. Nekateri štabi še sedaj teh niso dvigniS prj Narodni banki v Ptuju (C!r- kulane, Juršind, Leskovec, PodHehnik, Stai^. Trnovska vas, Videm, Zavrč in Zetale). Po zgornjem vidimo, da je treba te dni resno prijeti ra delo. kjer je odlašanje in ne- aktivnost članov štabov krtva, da ljudje niso seznanjeni s po- menom zbora na Ostrožnem. Okrajni štab je zato v zadn^ dneh skliceval sestanke občin- skih štabov skupno s predstav- niki množičnih organizacij v krajih, kjer se je bilo treba z vsemi političnimi delavci te- me! i ito pomeniti o nalogah, Idi sept. na istrožno OkroglioL Ob zbranih 1500 pri- javah se je videlo, kdo je se- znanjen z Ostrožnim m koga je bUo treba o tem šele seznaniti, koga opravičiti, da ne more od- iti na Ostrožno in komu še pu- stiti čas za premislek. Najbolj so se poleg ptujskega štaba potrudili štabi v občinah: Hajdina (719), Gorišnica (634), Rogoznica (506), Središče (320), Ormož (450), Cirkulane (315) in Le,šje (570), ki jim sledijo osta- li štabj z manjšimi številkami. Med občinami s prav nizkimi številkami prijav so Starše, Lovrenp, Podgorci in Dester- nik, kjer kaže, da je štab za- mudi] z odlašanjem precej ča- sa, kolikor lahko govorimo, da jrre v njem za člane, ki se za_ cdajo prevzetih nalog in od- jih bodo morali z zamudo izvr- šiti v zvezi z zborom brigad na Ostrožnem. Storiti moramo vse, da bo število Se naraslo in da bo odšlo iz ptujskega okraja na Ostrožno tako število ljudi, ki bo odraz zavesti našega delov- nega ljudstva, da cenimo žrtve in napore vse naše domovine za to, da bi živeli po tako kr- vavi vojni dolgo v miru, svo- bodi in neodvisnosti ter v pri- jateljskem sodelovanju z vse- mi miroljubnimi narodi v sve- tu. Pohitimo, še je čas, da ne bo- mo s številom udeležencev, z okrasitvami po okraju in v osta- lem zaostajali za drugimi okra- ji Slovenije, kjer se temeljito pripravljajo na Ostrožno. Pp Ker bosta Okr zveza borcev :n Mestni muzej v Ptuju 3. ok- tobra t. 1. razširila oddelek na- rodnoosvobodilne borbe — ima- ta v načrtu, posvetiti padlim borcem, talcem in žrtvam faši- stičnega terorja po ječah in ta- boriščih iz ptu.-skega okraja del razstave —, se obr ičata na svojce vseh žrtev za svobodo, dp oddajo v pisarni Mestnes^a muzeja v Ptuju njih fotografi-e z glavnimi življenjskim^ podatki do 31. avgusta! Z enotnimi fotografijami in kratkimi življenjepisi padlih bosta muzej in ZB postavila v narodnoosvobodilni zbirk- vsem padlim zaslužen in trajen spo- menik, zato naj ne bo svojca za svobodo umrlega sorodnika, ki bi ne poiskal fotografije, ka- tera je lahko tudi skupinska in jo oddal muzejo. Po p-efotogra- firanju bo uprava slike svojcem vrnila, na željo tudi povečane — Na beograjsko univerzo .^e bo po dosedanjih ugotovitvah vpisalo v novem šolskem etu 13.000 študentov Na povečan e števila novih slušateljev bo vplival odlok Zveznega izvršne- ga sveta, ki omogoča vpis na univerzo absolven-tom srednjih strokovnih šol brez poprej šn ga praktičnega staža — Jugoslovanske tovarne za izdelavo vagonov v Kraljevu. Kruševcu Smedorov.=;ki Palanki in Slavonskem Brodu so doba- vile turškim železn:cr.m 2000 to- vornih vagonov Turki so z i goslovanskimi izdelki z.idovoljni in želijo sklenit: oznati razno- vi-slnoot naše proizvodnje ter delovni polet naših delavcev po tovarnah, ki .zaslužijo s svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo vso pozornost, priznanje in spo- štovanje. Pri ogledovanju de- lovnega procesa in proizvodov v Kranju v Iskri, Tiskanini in Savi, v Tovarni emajlirane po- sode v Celju ter v Tovarni Ko- nus v Konjicah, so ptujski od- borniki spoznali razne delovne pogoje, stroje in naprave, storil- nost in kvaliteto izdelkov. To poučno potovanje sicer ni dolgo trajalo, vendar je obogatilo ptuj- ske odbornike za šte\alna nova spoznanja, ugotovitve in dogna- nja, da je v naših tovarnah, pri naših strojih delavstvo, ki je voljno in sposobno ustvarjati in upravljati s tovarnami in celot- nim gosfpodarstvom. Preveč bi bilo opisovati vse, kar je odbornikom LOMO Ptuj ostalo v .sp>ominu ob ogledu celj- slcega gledališča in kulturnega doma v Konjicah ter tovarn v omenjenih krajih, vendar jo lahko reči predvsem to, da v vrsti ptujskih odbornikov nc bo nikogar, ki ne bi cenil ustvar- jalnosti naših delavcev in kme- tov ter delovne inteligence, ki ne bi odobraval delavskega sa- moupravljanja in ki ne bi pod- piral predlogov delo\'nih ljudi občine Ptuj, ko gre za naš ce- lotni napredek in razvoj, za izboljšanje naše produkcije in SkupiiiA odbornikov LOMO KraoJ in Ptuj pred tovarno Iskra za pravično razdelitev družbe- nih bremen in dolžnosti. Ko bodo prišli gosti iz Kra- nja. Celja in Konjic v Ptuj na obisk, bodo prav tako deležni vse pozornosti LOMO Ptuj in jim bomo po njihovem vzgledu prav rade volje razkazal! vse, kar ustvarjajo naši delovni ljudje v naših skupnih naporih za zgraditev socializma. VJ. V prihodnjih dneh umik štirih ameriških divizij s Koreje Washlngton, 19. avg (USIS) Ameriško obrambno ministr- »tvo je sinoči objavilo sporo- čilo, da bodo ZDA v prihodnjimi mesecih umaknile z Južne Ko reje štiri divizije in jih razpo redile na drugih področjih. ZDA imajo na daljnem V/hodii šest divizij kopenskih sij ter dve di- viziji pomorske pehote. Od '.e- pa jc v Južni Koreji 5 pehotnih divizij in ena divizija pomorske pehote. — Pred proslavo štalerskih brigad na Ostrcžnem bo izšla Ljubljani zbirka partizanskih novel Roka A'^iha. Janeza Gra- dišnika. Vlada Habjana. Cvetka Zagorskega in Rada Zakonjškc Pictev strniščnega korenja v Spuhlji Bernarda Pere (Nadaljevanje) Prve dni bivanja v Londonu sem porabila za ogled tega naj- večjega evropskega mesta in njegovih številnih znamenitosti, pozneje pa sem vse dni presede- la ali v arheološkem mstitiitu pri predavanjih in predvsem pri strokovnih knjigah, v laboratori- jih pri raznih raziskavah, ki jih pri nas še ne poznamo in v arheoloških muzejih, kjer so na- kopičene mnoge znamenitosti in redkosti iz vseh dob in vsega sveta. Velemestni vrvež me je v za- četku prevzel in potegnil s seboj. Stanovala sem pri znancih — angleških kolegih, ki so se lan- sko leto udeležili arheoloških raziskovanj pri nas v Sloveniji — v tipični predmestni ulici Londona, v kateri se vrstijo več- nadstropne, izredno ozke, popol- noma enake neometane hiše iz rdeče opeke. Spredaj vodijo v hišo tipične stopnice; zadaj je pa obvezni vrtiček za nekaj rož, mogoče tudi drevo. Stalni gostje teh vrtov niso otroci, temveč predvsem m-ačke in psi, ki so v Londonu tako številni, da sedaj pripravljajo nov zakon, s kate- rim bo dovoljeno le omejeno število teh domačih živali, ka- ] tcrim posvečajo Londcnčani da- nes toliko pazljivosti. Hrano jim kupujejo v posebnih konscrvah (baje tudi ljudem niso škodljive); servirajo jo na več krožnikih; če gredo na dopust, jih dajo v posebni prehodni dom. Ko sem prvo jutro pogledala ?.kozi okno v megleni dan, je spodnja stran- ka prine&la na sveži zrak na vrt na šestih blazinah šest rejenih mačk . .. Takoj mi je postalo jasno, za- kaj se angleški romanj in filmi začenjajo po navadi v sivi, ne- prozorni metjii na pusti ulici z j enoličnimi hišami — to je nam- reč tipičen vsakdanji videz pe- rifernega Londona. Za promet skrbijo v Londonu poleg neštetih taksijev hitrj dvo- nadstropni rdeči avtobusi; zeleni pa vežejo okolico z mestom. Podzemeljska že'eznica, katere omrežje stalno razširjajo, preva ža dnevno okrog 4 milijone pot- nikov iz okolice v sred šče Tu- jec s karto avtobusnih prog in linij podzemeljske železnice se težko spozna pri številnem pre- stopanju in raz'.ičn'h postajah. Cesto sem se v začetku morala poslužiti pomoči policajev, ki tujcu radi pomagajo. (Tiidi žen- ske opravljajo to službo!). Navadno si tujec v Londonu najprc) ogleda staro trdnjavo Tower na bregu Temze, ki jo je postavil Viljem Osvajalec. Ob- stala sem pred veličastnimi zi- dovi te večstoletne zgradbe. Srednjeveško ob'ečeni vratarji in vodiči se popolnoma skladajo s 'temno sivino zidov V teli silnih stavbah je bilo precej časa bi- vališče kraljevskih rodbin; po- zneje pa so del spremenili v dr- žavno ječo; človeka prime groza, ko hodi po teh strahotnih tem nicah. Na zidovih so tu in tam še ohrarieni podpisi in tudi želje po maščevanju marsikaterega zgodoviri.kn znanega človeka. Tu so stoletja umirali nasprotni- ki imperija . . Približno sto let je, odkar so del teh groz.nih ječ spremenili v vojašnico, skladišče orožja in znamenit vojni muzej. Tu človek lahko vidi na primer vse tipe orožja in vse številne bojne opreme, ki so bile v sred- njem veku v uporabi š'rom po Ev- ropi, zanimive so tudi bojne tro- feje, ki so jih angleški vojaki do- bili na svojih osvaja^nih pohod'h v Aziii. Afriki itd. Pred po'-eb- nim oddelkom, ki hrani kronske dragulje, je vedno velika gneča Turisti iz Amerike kaj radi gle- dajo to, za njih tako veliko atrakcijo, Angleži radi poudarja- jo, da Amerikanci zelo radi obi- skujejo njihovo državo zaradi stare kulturel Tik ob trdnjavi je znan dvižni Toweriki most čez Temzo, prvi od morske strani sem. Zelo zani- mivo je, posebno z grajskega ob- zidja se dobro vidi, kako se prič- ne most dvigati, da lahko zaplo- ve po Temzi večja ladja. Temza je temna, kalna, široka reka. Ob njej je še velik del starej.še indu- strije; vidne so stare temne stav- be, razna skladišča in pod. Pisk ladijskih siren odmeva v megli. Vse b; seveda imelo prijaznejši videz, če bi bil dan sončenj megla in pusta siva svetloba pa samo poslabšata videz. Se enkrat sem se ozrla nazaj na to silno trdnjavo, toda že mo- ram v prometnem vrvežu, v kate- rega sem zašla, povečati previd- nost. Hitro Sem prelistala svoj vodič po londonskih znamenito- stih, ki mi je bil stalen spremlje- valec, in ta mj je povedal, da je v bližini cerkev sv. Pavla, tretja največja krščanska cerkev na svetu. Zopet sem imela vtis sred- njega veka: v trdnjavi, ki sem jo pravkar videla, so zapirali človekovo telo. tu pa je bila ječa človekovega duha. Hipoma sem sj zaželela ven iz te mračne stav- be! 2e sem stopala po prometnih in življenja polnih ulicah zna- menitega središčnega dela mesta — Citv of London —. Se vedno so vidni sledovi vojne. Tu so bile pri bombardiranjih uničene cele ulice. Ponekod šele sedaj (!) pospravljajo ruševine in zidajo. Ulica Fleet: tu so vsa založni- štva, tu sc tiskajo milijonske naklade angleških časopisov. Tu se dela noč in dani (Dalje prihodnjič) kulturnih prireditev Okrajnega festivala Ljudske prosvete v okviru IIL gospodarske razstave 4. SEPTEMBER: Okrajno gledališča: ob 20. url v gledališču: VESELI VECER. 5. SEPTEMBER: Okrajno gledališče: ob 15. uri v gledališču: VESELI VECER, Ob 17. uri na razstavTiem pro- storu: Koncert godbe na pihala Svoboda Ptuj (dir. Jakob Stucl). 6. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru Obrez: Spevoigra NEZAŽELENI ZET, tambura,§ki zbor (vodi I. Haupt). Središče: Pevski koncert (dir. EU Stoki). 7. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: Pevski ■ zbor Muretinci (dir. Ciril Ka- ' fol); tamburaška sekcija iz Za- gojičev (vodi Janez 2upec). Me- ščani zbor iz Podgorcev (dir. Slav- ko Grajfoner). Ob 20. uri v gle- dališču: VESELI VECER. 8. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: Poje pevski zbor iz Ormoža (dir Jel- ka Veselic in tamburaški zbor iz Ormoža. 9. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pevski koncert moškega in mešanega zbora Svoboda Ptuj (dir. Jože Gregorc) Ob 20. uri v gledali- šču: VESELI VECER 10. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški Ml mešani zbor iz Starš (dir. Jože Colnarič) in liarmoni- kaši Svobode Ptuj (vodi Andrej Baša). 11. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklor, skupina s Huma »Praz- nik žetve« (vodi Mimica Pišek) in mladinski tamburaški zbor Svobode Ptuj (vodi Franc Hri- bernik). 12. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pojejo združeni moški in mešani zbori s spremljevanjem godb na pi- hala (dir. Jože Gregorc). 13. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklorna skupina Svobode Ptuj (vodi Fred; Vajsbaher) in godba na piha.a iz Središča. 14. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor iz Hajdioe in nastopi folklorna skupina iz Cirkovec (vodi »Vinko Korže). 15. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: kurento- vanjo in plesi: nastopi folklorna skupina iz Markovec (vodi Jože Strafela) in koncert godbe na pihala Svobode Ptuj (dir. Jakob Stucl). 16. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Goriš- nice (dir. Stane Stanič) in fol- klorna skupina iz Makol (vodi Julij Lončarič). 17. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor Svobode Kidrifevo (dir. Branko Rajšter) ^n koncert godbe na pihala Svobode Kidri- čevo (dir Jože Skok) 1«. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Vidma in tamburaški zbor iz Vidma (vodi Maks Vaupotič). V.se prireditve na rarjstavr.cm prostoru bodo od 17. do 19 ure. Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo nastopata na razstaviiC n prostoru Marulek in Matj^šck 8 »prleškim gučcm«. V združenih /borir. nastopajo: Gorišnica Hijdina, Kidričevo, Muretinci. Ma^šperk. Podijarci, Ptuj. Obrez Ormož, Starce, Srrdi'če. Vc' '*'"d." a Videm in 2ctale. Nedavno so končno bile izda- ne dolgo pričakovane naše nove frankovne znamke z motivi ju- goslovanskega redkega živalstva. To so brez dvoma naše najlepše znamke, ki jih je do do sedaj iz- dala ne le naša država, temveč menda najlepše znamke Evrope obče. Izdelala jih je v trobarv- nem tisku renomirana tiskarna znamk »Courvoisier« v Švici in .sicer v velikosti 26X36 mm. Serija teh znamk ima 12 vred- not z naslednjimi motivi: 2 din s podlasico (kunico), 5 din z ri- som, 10 din z jelenom, 15 din z medvedom, 17 din z gamsom, 25 din s pelikanom, 30 din s pla- ninskim orlom, 35 din z orja- škim krešičem, 50 din s Panči- čevo kobilico, 65 din s črnim martinčkom, 70 din s človeško ribico in 100 din s postrvjo, s skupno nominalo 424 di.a. Za IL jugoslovansko filatell- stično razstavo znamk, ki je bila v Ljubljani od 29. julija do 8. avgusta 1954. je izšla ena na- ših najlepših znamk po osnutku umetnika Tanasijc Krnjačiča, Znamka je po zunanjem izgle- du slična, kakor je bila ona za I. jugoslovansko filatelistično razstavo v Beogradu leta 1952. Naklada znamk je 50.000 koma- dov. Od tega se je na razstavi sami prodalo le 5000 komadov. Pošte teh znamk ne prodajajo. Nominala znamke je 15 din. je pa bila vezana na vstopnico na razstavo ki je znašala 35 din, prodajalo so jo tedaj p>o ceni .^0 din. Slika znamke kaže Ljubljano v XVII. stoletju. Na znamki je prikazan pogled na ljubljanski grad, v ospredju vidimo Šent- jakobsko cerkev, izza nje cer- kev sv. Florijana, v ospredju pa je Sempetrsko predmestje. Strokovnjaki smatrajo osnutek kot mojstrsko delo. Za »ban republike« bo izdala GPD v Beogradu spominske Znamke s slikami Lisinskega, Kačiča-Miošiča, Vege, Jovana Jovanoviča-Zmaja in Višnjiča ter bo obsegala vrednote 15, 30, 50, 70 ter 100 din, skupna nomi- nala tedaj 265 din. Ta spominska izdaja je na- menjena v spomin kulturno zgodovinske preteklosti jugoslo- vanskih narodov: 100-letnica i smrti hrvatskega skladatelja V, j Lisinskega, 250-letnica rojstva hrvatskega pisatelja A. Kačiča, 150-letnica .smrti slovenskega matematika Vega J.. 50-le1,nica smrti srbskega pesnika Jovana Jovanoviča-Zmaja in 120-letni- ca smrti srbskega pesnika F. Višnjiča. V septembru t. 1. izide dalje za 150-letnico prve srbske vsta- je spominska serija znamk z motivi: 15 din zastava vstaje, 30 din top, 50 din pečat takrat- nega sovjeta in 70 din iik Kara- djordja s skupno nominalo 165 din. Po zagrebški »Filatcliji« po- snemamo, da se vrše že tudi priprave za izdelavo naših no- vih frankovnih znamk in tudi novih avionskih znamk, ki bo- do prišle v promet v toku leta 1955. Na novih frankovnih znam- kah bodo prikazani motivi na- ših glavnih mest in tudi nekaj večjih ostalih mest. na novih avionskih znamkah pa slike na- ših turističnih krajev, letovišč in okrevališč. Združevale bodo tedaj praktičen smoter z uspeš- no tujskoprometno propagando, če bodo talco precizno in z umetniškim okusom izdelane, kakor smo to videli pri neka- terih zadnjih izdajah. V zoni B Svobodnega trža- škega ozemlja pa so bile izdane naše sedanje avionske znamke v spremenjenih barvah s pre- tiskom »VUJNA-STT« in sicer vse vrednote razen one za 500 din. Naklada znaša 30.000 kom- pletnih serij. Enako so bile izdane tamkaj naše prekrasne frankoznamke z motivi jugoslovanskega red- kega živalstva prav tako v spremenjenih barvah in s pre- tiskom »VUJNA-STT«. Vidimo torej, da je naša Glavna poštna direkcija filate- liste z blagom izredno bogate založila z res kvalitetnimi iz- dajami znamk. To bi bilo sicei drugače vse hvalevredno, če nc bi bile nominale posamezni! serij tako obupno visoke, k skromnejšemu zbiralcu in pose- bej še naši mladini silno otežko- I čajo zbiranje znarrik, tega lepe- i ga in posebno za mladino tak( ' poučnega športa. KMETOVALCI, POZOR! V *2 E L E Z N I N 1' ob Dra- vi v P/u/u dobite na vse kmetij- ske stroje (brzoparilnike, škropil- nice, pluge itd.) od 20—50% po- pusta. KAJ JE REPNI SETVI POTREBNO? Repa mora zrzLsti v treh mese- cih, zalo potrebuje mnogo gno- ja, če hočemo debelo repo. Ko- ličina repe, kj se pri nas pridela na 1 ha površine znaša 100 do 200 q, niso pa redki tudj večji pridelki (300 do 600 q). Količina pridelka sc ravna po vremenu, gnojenju in plevelu na njivi Hlevski gnoj mora biti prepe- rcl. Sveži slamnati gnoj mora v zemlji zoreti 90 do 120 dni, zato ne more koristiti repi. Ropa rabi gnoj. S svežim gnojem smo gno- jili za naslednjo rastlino, zato "ic ne čudimo, če je repa drobna, i^oličina in vrsta umetnega gno- jila in gnojnice je navedena v prejšnji številki Tednika. Samo redka repa postane de- bela, zato jo redčimo, ko zrasle 5 do 6 listov. V 14 dneh rep- no setev pKmovno prcbranamo oziroma okopamo. SOVRAŽNIKI REPNE SETVE V suhem vremenu napadajo repne sadike bolhači in gosenice mrharja. V vlažnih letih objeda- jo lističe rope polži in gosenice repnega in zeljnega belina. Na manjših površinah obiramo jaj- čeca in gosenice, na večjih pa prašimo s pantakanom irs drugimi DTT preparati, k: uničujejo vse mrzlokrvce. Seveda ne gremo nad škodljivce s strupenimi pre- parati, ker bi s tem pobijali domače ž vali, za katere repo pridelujemo. ^___________, KDAJ SPRAVLJAMO REPO? V splošnem pred nastopom večjih mrazov in zime. kar je vsako leto drugače. Dokler so na repni sadiki zeleni Usti, vre- me dovolj toplo, v zemlji do- volj vlage in gnojil, repa vedno pridobiva, raste. Rast repe pre- neha ob mrazu in poma-n.kanju ostalih pogojev za rast. Ko rep- ni listi porumene, je repa zrela. Pri spravljanju repe, gomolj očistimo zemlje, cimo takoj po- krmimo pomešano med suho krmo, ker sicer povzroč- drisko. Gomolje spravimo na varno pred mrazom in gnitjem. Zmrz- njeno repo je dobro odtaliti in šele nato porabiti. Na njivi na- puljena repa zmrzne preko noči in je potrebno pustiti, da se na zemlji odtali in šele nato jo spravimo v skladišče. KRMNA VREDNOST REPE? Uvodom-, smo rekli, da je re- pa del naše prehrane in ima svojo krmno vrednost za gove- do in prašiče. Za primerjanje redilne vred- nosti repe nasproti drugim pri- delkom za krmo navajamo pri- mere, koliko gramov redilnih e«ot je v 1 kg navedene krme. suh. snovi beljak, škrob koruznica zeleno požeta 860 15 260 pšenic otrobi 860 90 440 koruza zrno 860 80 800 Količina prebavljivih belja- kovin in škrobna vrednost so ravnata Po količini gnojenja, vermenskih prilikah, v kateri je rastlina rastla, in po času in načinu spravljanja pridelka. Na- vedene številke so prikaz vred- nosti repe napram drugi knni, da moremo z računom ugotoviti gospodarsko vrednost repe. Nuj- no pa je. da dobi živina poleg suhe krme v zimskem obdobju krmljenja dodatek sveže krme. Gospodarstvom, kjer primanj- kuje dobre silaže, pese. itd. je nujno potrebna repa ne glede na njeno krmno vrednost. KAKO DAJEMO REPO V KRMO? Gomolji repe, z.a.sti drobni, se morajo sekljati ozirom^ re- zati z reporeznico, da se izogne- mo zadavljenju. CJovedu je ved. no repo rezati in pomešati med ostalo suho krmo. Mešanica re- zane repe do 35 kg dnevno na veliko žival, pomeiana s pleva- mi, slamo, koruznico in krepko krmo, polito s slano vodo, daje odlično krmo za vso molzne ži- vali. Količina repe se ravna po težini živali in po okusu mleka. Cim dobi mleko grenak okus po repi. je količino dodate repe zmanjšati in zvišati del ostale suhe krn-ie. Enako je ravnati pri drlskavi živali. Pitanim prašičem je dodatek repe le kot regulator teka. Vsej ostali živini pa je repn poživilo in izziva mlečnost. Cim večjo količino repe živalim da,:emo, tem večja naj bo skrb za rud- ninske snovi, to z ki''no apno in sol. France Novak Ptuj, 20. avgusta 1954 Stran 3 B8TC8 ova Milena iz Središči e podlo m d oii^u mori- boise^a sodišča Velikokrat se spomnim žene, ki nam je bila vsem. ki smo jo poznali, vzor. Kdo n. na Borlu poznal Ber- cetove Milene? Vem. da bo vsak, ki je bil leta 1942 na Borlu, z žalostjo v srcu pomislil nanjo in da mu bo hudo, ker je ne bo nikdar več videl. Tudi ona je ena izmed mnogih, ki so padii na dvorišču mariborskega so- dišča. ^ Ko sem oktobra 1941 dobila od prof. Kerenčiča letake, ki so pozivali na borbo proti okupa- torju, mi je tov. Janko (tako je bilo Kerenčičevo partizansko ime) točno n.irisal pot do hiše v Središču, kjer moram oddati letake V Sred-.šču je bila nemSko- madžarsko-hrvatska tiomeja. Bi- lo'je toliko vseh mogočih uni- form, da se mi je kar meglilo pred očmi, ko sem izstopila iz vlaka. V roki sem imela velik mesarski cekar, nabito poln le- takov. Vojaki so pozivali ljudi, naj odprejo kovčke, košare in torbice — jaz pa sem tekla mi- mo njih. Vedela sem, da moram svojo nalog«.' opraviti v redu. Srečno sem prišla na cesto, od tu pa sem šla ob potoku. Pot je vodila do glavne ceste in nekaj pred njo je ob potoku stala Bercetova hiša. Bilo je še precej zgodaj. Pri Bercetovih so razen stare ma- me še vsi spali. Srečna, da sem prišla na cilj. sem vprašala za Poldeta in Mileno. V sobi sem jo prvič videla. Velilce modre oči so me toplo ix)zdravljale» Njeni pepehiatoplavi lasje so bili še v neredu in preprosto se je smehljala, tako prijazno, da me je minila prejšnja skrb. Po- vedala sem ji, 2iakaj sem prišla in hotela oditi naprej, saj me je v Jastrebcih pri Kerenčičevi mami čakala topla beseda in izdaten zajtrk, pa tudi material sem morala še oddati v Vodran- dh in na Kogu Milena me je povabila, na;! sedem. Prinesla je icavo, sirove pogače in mi pri- pravila kolo za nadaljnjo pot. Ko sem opravila svoje posle, sem vrnila kolo, dobila pribolj- šek Za pot in se odpeljala proti Radgoni, kjer me je čakal tov. Kerenčiič. Pet mesecev po tem dogodku je drvel policijski avto z menoj preko drav5ikega mostu proti Borlu. Preiskovalnega zap>ora je bilo konec — šla sem v tabo- rišče. Bilo j«j konec februarja. Soba je bila topla, povsod je viselo mokro in na pol suho perilo. Po tleh in na slamnjačah So sedele ženske. V prvem tre- nutku se mi je zdelo, da jih je zelo veliko. Tu je bila mama Cebularjevega Zdravka, ki je pozneje padel v Pohorskem ba- taljonu, Iršiceva mama iz Mi- slinja. Vrata sc se zaprla. Poli- cist, ki me je prignal, je odšel. Vsa zmedena od toliko znanih obrazov — saj sem kot kurirka poznala mnogo ljudi — sem ob- stala. Bala sem se, da je vmes kdo, ki bi lahko odkril naše po- znanstvo in nas izdal Nemcem. Nikogar nisem hotela poznati. Takrat pa sem zaslišala ob sebi prijazen glas: »Si lačna... Ka- ko dolgo si bUa v zaporu?« Pred menoj je stala Milena — tista prijazna Milena iz Sre- dišča. Zvečer, ko so vse spale, je prišla k meni. Pogovarjali sva se dolgo v noč... Kako je prišla v zapor, kje je njen mož, kako so mene zaprli.. . Pove- dala je, da so ji moža odpeljali v Maribor. Zelo ga je imela ra- da. Ko smo se v sobi že bolj spoznale, nam je ob večerih še- petajo pripovedovala, kako sta se že v stari Jugoslaviji borila Za pravice delovnega ljudstva in kako mu je pomagala pri ilegalnem delu. Nekoč m -e rekla: »Mislim, da bi Polde več koristil narod- no-osvobodi^^ emu gibanju kot jaz. ker je sposobnejši Včeraj sem bila ^" pisarni in prosila, naj me po^liejo v na"hu^še ta- borišče v Nemčiji, zato pa naj njega pošli-'o sem. Tu bo že nekako pobegnil...« Velikokrjjt sva spomladi ko Je začelo pcranjat- prvo listje, sloneli za ž-čnimi mrežami na oknu in ob sončnem zatonu gle- dali na Ponorje. ki je žarelo ob rdeči sonči.-: luči. Dejala mi je: «Vidiš. ka^-o lepo je Pohorje! Ali se ti ne zdi. da t- temni goz- dovi skrivajo naše rojstvo?« Potem je prišla druga polovi- ca r^~'''r, V- -^---t-vč'm obr":'i lepak Na rdečem papirju so bila z rfiastnm '':rnim^ črkami na- tis smrt Le enai v sobi naš^v-^ dogovora ni sli'* šala Opoldr e ko smo iedle gnil krompir ir -elje ter govorile ve? ko* drug krati samo da bi Mileno prit'.;in:le v pogovor, je pritekla v sobo: »Lepak je na dvorišču!« Milena ]e odvrgla skodelico in tekla :z sobe. Dve sva pohiteli Za njo. Preskakova- la je po štir stopnice, potem pa obstala pre.-" strašnim rdečim kosom papirja. Molče brez vzklika bre? diha je stala gle-* dala — in n^nadom;^ omahnila Po tleh Zvonec je zazvonili k apelu Prijeie smo jo pod roko m odpeljale la apel. Stala je v prvi vrsti Berce Milena,« je zaklical Ner «»c — potem še en- krat - nič - in še enkrat Sta- '.^ sem zf> nlo Niene velike mo- dre oči s<- ?*rmele skozi okno. Le kdaj p? kdaj ji je zdrsnila po licu solzp in padla na tla. Globoke v Mileninem srcu so se podirale posledn:e sonje o Pol- de^ovi in n^<^n' sreči . Tri dni stt-o v sobi hodile po prstih, tri dr> smo se pogovar- .isle šepeta-f tako smo spošto- vale njent bol. Četrti dan pa je zjutraj vstala in se prijazno in toplo poeovarjala z nami. Bili sva skut,>aj v skupini, ki Je čistila travn 'dmestja so privedli cigane, ki so mrtva trupla ot>e- sali za svarilen vzgled na kan- dclat)er sredi trga. Malokdo se je ozrl nanje ... 2e prej so med racijo po me- stu pobili nekaj ljudi. Niti eni niti drugi pa niso bili partiza- ni, ampak ljudje, ki se niso utegnili pravočasno umakniti ter so jih zajele patrulje. Po oprav- ljenem delu so se nemški krv- niki vrnili v Kruševac in tam sporočili, da so akcijo uspešno izvršili, saj so pobili kalcšno desetino pravih pravcatih »ban- ditov«. Življenje v mestu se je umi- rilo, razen običajnih nenaških patrulj nI bilo več na pohode niti partizanov niti oddelkov nemške vojske. Navdajale pa so nas zle slutnje, da še osveta nasifnega olcupatorja ni kon- čana. In zgodilo se je... (Nadaljevanje sledi) Nekaj o ž vljenju v laborišžn na Borlu Na robu severovzhodnih Haloz v Cirkulanah ob Dravi se dviga prijazen borlski grič. Proti Dravi strmo pada in je na enem delu skalnat. Ko so gradili glavno cesto, so morali prebijati živo skalo, d-a so speljali cesto med gričem in reko Na najvišjem mestu griča, kjer je najbolj skal- nat in trden, so pred več stoletji zgradili mogočen grad K^ot dru- ge gradove, so tudi tega zgradili revni okoliški ljudje, tlačani svo]im qrofom. ki so tukaj udob- no živeli, obenem pa bili dobro zaščiteni pred turškimi in razni- mi drugimi vpadi. Kronika tega gradu, o kateri so se časopisi ^že večkrat razpi-^ali. je zelo bogata in pestra. Ljudstvo se najbolj živo spominja nepopisnih grozot, ki so se tukaj odigrale v zadnji vctovni vojni. Posebno poglavje Hitlerjevega »novega reda« so bila koncentra- cijska taborišča Tu so bile mo- derne množične mučilnice kot so Dachau Buchenvsrald Mat- hausen Ravensbriick itd. Tu so jih množično uničevali, zato so jih tudi imenovali, zlasti pa zati- rani narodi, uničevalna taborišča. V teh taboriščih je Hitler upo- rabljat svojo rasistično teorijo o čisti arijskj rasi ki uči, da so Nemcj nadljudje to je »Herren- voik* vsi drugi narodi pa so duševno manjvredni in nespo- sobni, da bi sami živeli, zato jim morajo Nemci zavladati. Početja gcstnpovcev so bila poživinjeno zverinstvo. saj jetnikov niso smatrali za ljudi, ampak za drhal (Gosindel) in tmnditc. Bori je pomeni! sicer prehodno tabo- rišče kjer mučilna sredstva niso bila tako izpopolnjena kakor v taboriščih v Nemčiji vendar tudi Bori beleži težke zločine. Jetniki, ki so jih pobesneli gestapovci pripeljali na Bori, so najprej doživeli tako imenovani lorlski »krst« V prvem nad- stropju na dolgem odprtem hod- niku so jih postrojili pred gesta- povskimi pisarnami. Najhuje je bilo pozimi, ker so morali v za- ledenelih hodnikih čakati tudi po več ur, Minjo so hodili obse- deni gestapovci in tolmači. Z vso silo so jetnike klofutah in suvali. Njihovi udarci so zamol- klo odmevali po temačnem gra- du, in so z grozo navdajali vse jetnike. Na tem hodniku so se redno zbirali zmučehi jetniki in čakali na nova trpinčenja. Po vrsti so odhajali v gestapovske • pisarne, to je v mučunico. Cim 1 je jetnik vstopil, sp nanj navalili i poživinjeni gestapovci in ga za-j Čeh mlatiti z bikovkami, raznimi j predmeti m pestmi. Žrtev jc bila ! kakor žoga, ki so jo poganjali s I silovitimi udarci iz kota v kot, včasih je zletela tudi pod mizo. i Jetnike so pretepali do onemog- losti. Med pretepom so jih straš- no zmerjali s prokletimi svinja- mi, banditj in s podobnimi ne- človeškimi izrazi. Tako so se jetniki vačali iz gestapovskih pisarn okrvavljeni in zatečeni. Jetnike so klicali trikrat na dan k apelu. Zbrali so sc v vi- , teški dvorani (Rittersaal) ali pa j na dvorišču. Povsod so se nasta- | vili gestapovci in klofutali mi- moidoče jetnike, da so se opote- kali po stopniščih Ker je bilo dosti jetnikov, je apel dolgo tra- jal Po navadi so morali stati mirno v vrsti Zaradi izčrpa- nosti mnogi jetniki tega niso zmogli, zato so prestopali z no»Wasserkommando« jc so- čusvovalo okoliško ljudstvo in se zgražalo nad Nemci, ki v 20. sto- letju vozijo vodo z ljudmi kot z vprcžno živino. Tudi okoličani so podpirali »NVa^sscrkommando«: z raznim materialom Poživinjeni gestapovci so večkrat sod z vodo v gradu prevrnili in jetniki so morali znova po vodo. Vendar Sc s tem gestapovci niso mašče- vali nad jetniki, kot so mislili, (Nadaljevanje na 4. strani] Tudi Vilhelma Alberta in Nade ni več Starejši Ptujčani se živo spo- minjajo, da je bilo ptujsko gle- dališče v stari Jugoslaviji zelo razgibano in da je želo tudi lepe uspehe. Bilo je v.glavnem tudi napredno, saj je sodelovalo precejšnje število komunistov in simpatizerjev. Posebno pa je zaživelo ptujsko gledališče v le- tu 1937, ko je postal režiser Franjo 2ižek (sedaj i^ežiser v mariborskem gledališču). Začel je uveljavljati tako imenovano avantgardLstično gledališče, -ki je bilo edino v Slovenji in je dvignilo v gledaliških' kr6'gih mnogo prahL\. Za Žižkove prerl stave so se Ptujčani zelo n;. vduševali, zlasti pa skojevsl. mladina, ki je potegnila za s( boj večino ostale mladine. Režiser Žižek je bil mojster tudi v iskanju najboljših igral- cev. Med hišnimi delavci Ma- riborske tiskarne je odkril v Albertu Vilhelmu svojega naj- sposobnejšega igralca. Albert Vilhclm je po rodu iz Opčirt pri Trstu. Živel je v Trstu, kjor so ga preganjali kot zavednega Slovenca. Okoliščine so nareko- vale, da je leta 1930 pobegnil v Jugoslavijo. V Mariboru so je preživljal s težaškim delom Najbolj ga je zanimalo gleda- lišče in je vodno želel, da bi postal gledališki igralec. Konč- no ga je odkril mladi režiser Zižck. 2e .sama Vilhelmova siina postava, dobre Icretnje, čisti* in prijetni glas so kazali, da bo s svojim nastopom napravil na občinstvo dober vtis. Režiserju Zižeku je uspelo, da je Vil- helmove . prirodne sposobnosti za gledališče izredno izpopolnil. Po \'^M predstavi je vse mesto živahno razpravljalo o.. Vil- helmovem uspelem nastopu. Vsi so se veselili premier, v katerih je Vilhelm zopet nastopal v glavni vlogi. Na odru se je po- javila tudi njegova žena Nrda, Id je tudi odigr£Qa razne vloge v splošno zadovoljstvo. • Tako sta na^stopala v p,t.ujskem gle- dališču od leta 1937 do 1941. Občinstvo se še danes rado spo- minja iger, v katerih je imel Vilhelm glavno vlogo: To ."^o v glavnem te: Matiček se ?.cni. I,epa Vida, Detektiv Megla, Edip, Deseti brat, Martin Krpan, Strast pod bresti. Jezični dohtar, Beneški trojčki. Nevarna igra . in Pokojnik, Ptujska partijska 'organizacija je vzgojila v Vilhelmu in Nadi zavestria in predana komunista. Na odru sta znala poudariti vsako napredno misel. Sodelo- vala sta tudi pri raznih akcijah, kot pri raztresanju komunistič- nih letaliov. in,pisanju napred- nih parol po ptyiskih ulicah. Vilhelm jo.hodil igrat tudi v ptujsko »Svobodo« in je bil tudi zaprt zaradi" neko vloge, ki jo je tukaj prcVeč »politično« igral.- Leta 1941 so oba zaprli na Bori m nato izselili v Srbijo. Nekaj časa sta živela nekje pri Kruševcu, nato pa sta šla oba v partizane. Nado so ujeli čet- niki in jo z noži razmesarili in zaklali. Vilhelm je sodeloval v neki kulturni skupini. Nekega dne je zadela skupino, ko sc je peljala na kamionu, večja bom- ba, ki je raztrgala večino igral- cev, med njimi tudi Vilhelma Vsi Ptujčani, ki so ju poznali ne bodo nikoli pozabili svoi^« Vilhelma in Nade. V nedeljo, 19. septembra 1954 gremo na OSTROŽNO zato, KER SMO SLOVENCI! Okupator je uporabljal v.sa najbolj zločinska sred- stva, da bi zbrisal slovensko ljudstvo s sveta, obenem pa je vpil v svet, da na Strjerskem Slovencev sploh ni. Toda kmalu jc občutil na lastni koži, da smo tu in da bomo tu ostali. To naj vedo vsi, ki bi še kdaj hoteli stegniti svoje prste po slovenski zemlji in naši svobodi. Svobodoljubno, borbeno in enotno ljudstvo je nepremagljivo, KER SMO PONOSNI NA ZMAGO nad vsemi mračnimi silami, ki ,so nas hotele uničiti in na uspehe, ki smo jih dosegli po osvoboditvi na vseh področjih našega življenja z dosledno borbo za socializem, KER SMO HVALE2NI * , herojskim borcem in vsem žrtvam, ki so dale svoje ži>Ijenje za svobodo in pravico. KER SMO ČLANI SZDL, zavedni in pošteni ljudje, ki se radi zbiramo, tova- riško pomenimo in v veselem razpoloženju manife- stiramo našo enotnost in povezanost z vsemi napred- nimi silami sveta! Tovariši, tovarišice. da ne zdrkne kdo med tiste. >icer zel« redke, omahljivce. ki so že od nekdaj vajeni reči: T>Počakajmo. da vidimo, kakšno bo vreme!« Stran 4 Piuj. 20. ovgn<=fa 1974 FIZ^ULTURA IN ŠPORT ..Krava" na lurnir u v Mariboru Na turnirju za pokal »Mari- borskega tedna«, ki se ga je udeležila ženska ekipa »RK Drave« nam je ponovno poka- zal napredek ženske ekipe. Nastopile so ekipe Kartonaža, —Zagreb. Tekstilac—Varaždin,, Drava—Ptuj in domača ekipa Branik. Drava je igrala prvo tekmo. Kartonaža—Drava 1:1 (0:1) v tej tekmi so mlade Drava- Sice presenetile nasprotnika s svojo igro in i>o Murkovi prešle v vodstvo. Po uspehu Drave so Zagrebčanke začele s koristnej- šo igro in uspelo jtm je v dru- gem polčasu rezultat izenačiti. Do konoa tekme sp skušale Dravašice rezultat zvišati, zato so stalno ogrožale vrata Zagre- ba, toda ni jim uspelo. V drugi tekmi sta se srečali ekipi Branik—Drava 3:0 (1:0) Za srečanje z Dravo so se igralke Branika močno pripra- vile. Morale so • oprati poraz iz Varaždina, kj jih je stal prvo mesto, saj bi tudi tokrat| ako bi uspelo Dravi zmagati, pre- prečile prvo mesto. Drava Je bila enakovreden nasprotnik, le rutina in prisebnost Branikovih napadalk je rodila sadove, ka- terih pa še napadalke Drave Botulinova, Murkova, Vajsba- her jeva in Bezjakova ne znajo izkoristiti. Tekom časa bodo tudi to lastnosti pridobile. Na zadnji tekm^ sta se sre- čali ekipi Res je, da je moška ekipa na- zadovala, s tem pa n^ propadla. Vrsto, ki so jo sedaj tvorili igralci: Golob, Haber, Vihar, Tomanič, Žemljic in drugi, ki odhajajo na nadaljnje študije ali v JLA so sedaj izi)olnili no- vi mladi igralci, ki bodo ob vest- nem treningu častno začeli za- stopati svoje barve. Ženska ekipa se je kljub ne- razumevanju nekaterih odbor- nikov SD Drave izvlekla iz po- vojev v trdno ekipo z začetnimi uspehi. Zeli si še novih moči, novih igralk Poglejmo te mlada dekleta, ko ob torkih in četrtkih vestno trenirajo. Kdo jim je kaj nudil? Niso zahtevne. Z vsem so zado- voljne. Ali že ni čas, da jih po enem letu »oblečemo«? Poglejte jih, odborniki Drave! Drese ima- jo od moške ekipe, hlače imajo svoje, trenirajo pa v svojih ma- jicah. Vem, da se SD Drava bon z finančnimi težavami, da požre največ denarja nedokončani ob- jekt (tribuna) na stadionu, toda ali naj bo ženska ekipa še dalje v takem stanju. Sekciji je po- trebna pomoč, da bo lahko de- lala. Cemu nam bo ta krasen ob- jekt (stadion), če ne bo ekip, ki bi se na njem borile in zasto- pale športnike Ptuja. Ali naj dopustimo, da pride tako daleč, kot je danes v nogometni sek- ciji, ki stoji pred pričetkom tekmovanja za prvenstvo Slo- venije, pa nima dovolj izvež- banega naraščaja za močno prvo moštvo. Vprašam, ali je kdo skrbel za mladino in pionirje, za trening in vzgojo. Bodo Ptujčani zadovoljni z neusi>ehi? Verjetno se funkcionarji in odborniki SD Drave tega ne za- vedajo. Na njih lež- odgovor- nost, ali dosegajo moštva uspehe ali ne. Vredno bi bilo razmisliti o stanju, k-: je danes v SD Drava. Odbor naj čimprej začne de- lati In gledati na vse sekcije enako, dajati pomoč in jih vo- diti k uspehom. ♦ NA TRADiaONALNEM TURNIRJU NK KOVINARJA ALUMINIJ IZPADEL Letošnji nogometni tuinhr za pokal NK Kovinar je bil doslej najmočnejši. Letos ni sodelovala ptujska Drava, dvakratni finalist tega tekmovanja, pač pa le Ala- minij iz Kidričevega. Pričakovali smo, da bo Aluminij dosegel boljši piafiman, toda t prvem kolu j« moral kloniti šele po 15 enajstmetrovkah prireditelja tekmovanja NK Kovinarja. Rezultat tekme je bil: NK Kovi- nar: SD Aluminij 0:0 (0:0) — 13:12. Pokal je drugič zaporedo- ma osvojilo moštvo Jcdinstva iz Cakovca, ki je odpravilo mari- borski Branik s 4:1. Nekaj o življenju v taborišču na Borlu Nadaljevanje • 3. frtrani am.pak so jim proti svoji volji napravili u-slugo, saj so jetniki imeli med potjo nove stike s svojci in ostalim ljudstvom. Najhuje jc bilo na Borlu ta- krat, kadar so gestapovci pri- pravljali v Mariboru nova stre- ljanja. Talce so jemali tudi na Borlu. Ce je na Bori pridrvelo več večjih avtomobilov, je bik» to znamenje, da bodo zopet ne- kaj jetnikov odpeljali na stre- ljanje. Navsezgodaj so jetnike postrojUL Padale so \uA svinec težke besede »izsledi« (Austre- tcn). Te, ki so izstopili so vklenili ▼ težke verige in jih suvalj v avtomobile. V avtomobilih so jih straži! i gestaipovcj z brzostrelka- mi, ki so i\h držali pripravljene na streL Izbrane žrtve so od- pelJAli v Maribor na streljanje. Ce« kakšna dva dni so v no- tranjem dvorišču borlskcga gra- du razobesili veliki rdeči pla- kat z imeni ustreljenih talcev, med katerimi so bili tudi jetniki z Borla. Ob mučenju jetnikov so si gestapovci izbrali tudi takšne fK>scbno»tl, da so na Bori pri- peljali mater, sina pa so isto- časno, ki je bil doslej zaprt na Borlu, izpred materinih oči od- peljali v Maribor na streljanje. Takšnih tragičnih dogodkov je bilo več. Tako je Slo skozi taborišče na Borlu na tisoče Slovencev iz se- verovzhodne Slovenije. Prestali so strašne muke. Prav bi bilo. da bi bil ves slovenski narod, zla- sti pa mlajši rodovi, čimbolj po- Sola v Markovcih bo luieia nov studenec učen o strahotah, ki so jih Nem- ci zganjali v naših krajih, zato da bodo znali tembolj ceniti z^** to svobodo, ki je bila priborjcna s tolikšnimi žrtvami. Ostrožno bo veliki narodnj praznik, ko se bodo preživeli jetniki srečavali in se živo spominjali raznih težkih dogodkov na Borlu, zato gremo takrat vsi na Ostrožno. Rudi Ilec Za dobro vol^o SREČEN PES Mali Jožek je rekel domače- mu psu: »Oj Perun, Perun, ka- ko je tebi dobro! Ni se ti treba umivati, ne česati, pa tudi v šolo ti ni treba hoditi!« ZAMUDIL JE ŠOLSKI POUK Učitelj dečku, ki je prišel prepozno v šoLo: »Tako? Ali je šele zdaj čas priti v šolo? Dobro bi b:lo, če bi te pozneje pridržal še eno uro tukaj!« Učenec: »Oprostite, tovariš učitelj, ravnio sem hotel iti v šolo, ko so miličniki v na&i va- si prijeli tatu, pa so mi mama rekli, naj grem gledat, kje je naš očka!« RIBIČEVE TEŽAVE A: »Ce pomislim, koliko me stane ribiška karta, rlbiiska oprema, koliko zapravdm na lo- vu, koliko raztrgam obleke in obutve in koUko zamudim do- ma, me stane vsaka riba, ki jo i ulovim 200 din!« B: »Bodi vesel, da jih tako malo dobiš!« NEKAJ V 2ELOMO, NBicvj i PA V GLAVO I Pijanec je padel s klopi in zaspal, ker se je preveč napil. i Ko se je zbudil, je vprašal krč- marja, koliko je dolžan. Krč- mar je zahteval plačilo 6 litrov v:na. »To ni mogoče!« je rekel stre23ijeni gost. iMoj želodec drži samo pet litrov!.< »To je prav,« je odvrnil Itrčmar, j>zato pa vam je šel šesti liter v glavio!« Gost se je nasmejal, plačal in od.3eL NELOJALNA KONKURENCA i Metlar: »Ne gi'e mi v .glavo, j kako ti je mogoče prodajati i metle še ceneje kot meni, ki j ne plačujem protja za metle!« i Trgovec: *Jaz pa ne plaču- .lem napravljenih metel!« Drava—Tekstilac 3:1 (2:0) Dravašice so vso tekm^^ imele igro v svojih rokah. Po uspehu Murkove in Botulinove so od- šle na odmor. V drugem pol- času so Varaždinčanke uredile svoje vrste, toda Botulinovi je ponovno uspelo prekaniti vra- tarko in vodstvo povišati. Tekstilke so nekai pred kon- cem zabile časten gol. Barvo Drave So zastopale: Jelinek, Toplak, Murko Bezjak, Vajsbaher. Vimer, Botulin. Pod- gomik, Vodopivec, Bernard, Vindišman. Najboljša je bila vratarka Toplakova. ki je po- stcda tudi najboljša vratarka himirja. branilki Jelinek. Vi- mer in napadalka Botulinova Moštvo ie bilo v celoti homo- geno in vse igralke so dale od sebe vse, kar so mogle. Ostali rezultati- Branik—Tekstnac 4:4 Kartonaža—Tekstilac 4:0 Branik—Kartonaža 2:1 Lestvica: Branik 3 2 1 O 9:5 5 Kartonaža 3 11 1 6:3 31 Drava 3 11 1 4:5 3 Tekstaac 3 0 1 2 5:11 1 V zvezi s tem bi hotel omenit- probleme in težave, s katerimi se bori rokometna sekcija. 1. Športni teden v GorišnicI! Od 9. do 15. avgusta so štu- dentje in dijaki iz Gorišnice or- ganizirali v svojem kraju 1. športni teden. Ta fizkulturna manifestacija je dosegla tudi ve- lik odmev pri vaščanih, od kate- rih je marsikdo sklenil sodelo- vati na prihodnjem športnem tednu leta 1955. Kljub mnogim oviram Je bilo doseženih dokaj dobrih rezul- tatov, od katerih važnejše objav- ljamo: Tek na 100 m-: 1. Sugman Z. 12,2; 2. Sugman R. 12,3 itd. Met krogle: 1. Feguš S. 9,61 m itd. Streljanje z zračno puško: 1, Miki R. 74 krogov (od 100 mož- nih) itd. Največje zanimanje je vladalo za prvenstvo v namiznem tenisu. Prvak Gorišnice ze leto 1954 je fKJstal Rajko Sugman, ki je pre- magal vse nasprotnike in do- segei 18 točk. Sledijo: F. Donaj (14 točk). R. Miki (14), S. Feguš (12), Z. Sugman (10), Bezjak P. (10) itd. Med ženskatni je osvoji- la prvo taesto M. Ivkovičeva pred I. Sugmanovo, Fričevo in Staničevo. Želimo, da bi se šport v Go- rišnici čim uspešneje uveljavljal in z veseljem pričakujemo še več sličnih prireditev. on Pridite na Pobere na oddih! Kdor še ni bil na dopustu ali na sobotnem in nedeljskem pri- jetnem izletu naj se odloči za Počitniški dom » Miloš Zidanšek« na Pohorju, kjer se bo temeljito spočil in okrepil ob vsem ugod- ju v domu ob izdatni in okusni hrani, v lepi okolici, ob izletih na bližnje izletniške točke. Dnevna preskrba s tremi obroki stane 400 dinarjev. v sobah je topla in mrzla voda. v domu je kopalnica s prhami in kadmi, toplo in mrzlo vodo. Lep razgled na Dravsko polje, Slovenske go- rice in Haloze Ptuj in Ptujsko polje privablja goste iz vseh stra- ni. Za prijetno vzdušje in razpoloženje v domu skrbi upravnik tov Ivan Beribak iz ptujskega okraja. Pridite in se spočijte ter razvedrite na prijaznem in sončnem hočkem Pohorju Dobrodošlil Uprava doma. Za naše gospodinje o pr pravah zelenjave za zimo Izkoristite vsako možnost za pripravljanje sadja, zelenjave ^ in gob za zimo. Ce v vasi še I nimate večje sušilnice, kjer bi vi lahko posušili razne pridel- ke, Si napravite preprosto su- šilnico sami. Na lesen okvur v velikosti 60X90 cm napnlte kos pocinkane mreže. Na 6—8 ta- kih lesah lahko posušite 7 do 20 kg sadja, zelenjave ali gob. Take lese lahko uporabljate za sušenje nad pečjo ali ognji- ščem. Postavite jih drugo nad drugo, vmes pa na krajih kos opeke, da bo med posameznimi lesami dovolj zraka. Pazite pri tam, da plošča na ognjišču ne bo preveč vroča, ker bi se po- tem na zelenjavi ali sadju na prvi lesi prekmalu napravila zunanja skorja, v notranjosti pa bj še ne bila posušena In bd «e zato kmalu pokvnr!Ia. Iz- koristite zh •!?u5enje tudi sončno toir>*n'o. Kakor za vlaganje sadja in zelenjave, je treba tudi za su- .senje uporabljati samo zrelo in dobro očiščeno sadje aU zele- njavo. Za sušenje morate večje pridelke, kakor so na primer korenje, koleraba, glave zelene, korenine peteršilja, gobe in dru- go narezati in naložiti na lese tako, da se koščkj ne dotikajo. Liste peteršilja, špinače, ze- lene itd. je treba enakomerno razprostreti po lesi in večkrat obračati. Ce nimate les, potem napnite močno nit na zračnem In pred padavinami zaščitenem prostoru in na ta način posušite kar se le da za zimsko zalogo. Pri shranjevanju zelenjave v .^oli upoštevajte, da je treba v v^sakem litru prekuhane vode raztopiti okoli 4dkg soli ali 10 dkg soli za 1 kg očiščene ze- lenjave, ki jo mislite vložiti. v slanj vodi lahko vložite manj- še, toda zrele in čvrste para- dižnike, paprike, stročji fižol in kumarice. Pred uporabo jih mo- rate potem dalj časa pustiti v veliki posodi s čisto vodo, da se bo izločila odvečna sol. V kisu vlagamo kumarice, pa- prike, zelene paradižnike, če- bulček, gobe, stročji fižol in grah, peso in mešano zelenjavo za srbsko solato. Primemo raz- redčen kis za vlaganje dobite v trgovini. Pred uporabo ga pre- kuhajte z dodatkom žlice stoli na vsak liter kisa. Potem ga ohladite in nalijte na priprav- il eno zelenjavo. Kumarice, papriko in drugo zelenjavo najprej Za nekaj ur namočite v čisti vodi, potem dobro obrišite in v pološčeni (ne kovinski) skledi dobro oso- Ište in pustitie tako čez noč. Naslednji dan jih znova obri- šite s čisto krpo in vlagajte v pripravljene steklene kozarce. Dodajte koperc, lorber. vi.šnjeve liste, nekaj zrn popra in druge dišave po okusu. Na tesno vlo- ženo zelenjavo pa nalijte popol- noma ohlajenega kisa, kozarce zavežite in spravite v hladnem prostoru. Paprike, napolnjene z zeljem. Zelene paprike operite in do- bro obrišite ali posušite na re- šetu. Medtem drobno narežite zeljnato glavo kakor za solato. poselite in pustite nekoliko ča- sa, da se omehča. Od priprav- ljenih paprik odrezite vrh pri peclju, iadočite semenj e in na- polnite jih s pripravljenim ze- ljem. V velik steklen kozarec jih vlagajte tako, da bodo stale s konico navzdol. Nalijte nanje kakor zgoraj povedano skuhan in ohlajen kis m po vrhu še za prstno debelino visoko olja Pa- zite na to, da bodo paprike zme- rom pokrite s tekočino. Ce bi vsrkale preveč kisa, ga morate doliti toliko, da bodo z njim vsaj za 1 do 2 cm na visoko pokrite. Ta solata vam bo še prav posebno prav priš.a pozi- mi, kadar boste klali in ne bo časa za pripravljanje drugih .solat h kolinam. Kis iz odpadkov saija Iz sadnih odpadkov lahko na- redimo prav dober kis. Olupke stresemo v lončeno posodo in polijemo z vrelo vodo. Na to- plem naj stoji 8 dni, nato pa vsebino precedimo v drugo po- sodo. Na 10 litrov tekočine do- damo četrt kilograma kvasa ter košček praženega črnega kru- ha. Posodo pokrijemo s pokrov- ko ter postavimo na toplo, da zavre. Po enem mesecu bo kis upo- raben. Zdaj ga precedimo in napolnimo steklenice. Lahko ga še očisfmo z zdrobljenim lesnim ogljem. To se pravi: na platneno krpo damo nekaj košč- kov oglja in skoz nJo prece- dimo kis. Ce temu kisu doda- mo še nekaj rožmarina, tropot- ca. mlade trte, janeža, potem tak kis ni samo izvrstna zač'm- ba ampak je tudi zdravilen. ★ Z mlekom lahko takoj poga- simo goreči petrolej. Cene na ptujskem živilskem trgu: v sredo, dne 18. avgusta 1954 za liter kilogram ali komad Čebula 30, česen 50. fižol lu- .ščeni 30 do 40, fižol stročji 15 do 25, krompir 10 do 15, paprika 50, karfijola 40, kumare 10, ku- mare Za vlaganje 25, peteršilj 40, pesa rdeča 30, solata endiv. 30, solata v glavah 30, špinača 60, zelje 20 do 25, zelje rdeče 25, korenček 40. ohrovt 25, paradiž- nik 40. Ječmen 20, koruza 18, pšenica 30. Maslo surovo 400, zaseka 250, mleko 20, smetana 100 do 120, sir 40 do 70. Kokoši 250 do 400, piščanci 200 do 400. Breskve 60, grozdje 120, hruške 30 do 40. jabolka 20 do 30, slive 10 do 30. ringlo 40. Jajca 15. MESTNI KINO PTUJ predvaja sledeče filme: Od 20. do 23. avgusta 19.54 švedski film »Z-aradi moje lju- bezni« s tednikom »Vojni po- zdrav vrhovnemu komandan- tu Od 24. do 26. avgusta 1954 italijanski film »Vrag vzemi slavo« s tednikom »V dolini Cabra«. Šivanje gumbic Navadne gumbnice delamo ta- kole, blago prerežemo v smeri niti in šivamo od leve proti de- sni. Vbadati moramo gosto in niti dobro zategmti. Na obeh krajih pa naredimo zapono iz treh niti, ki jih tudi z istim vbodom in na gosto obšijemo. Gumbmce na oblekah delamo prav tako kakor navadne, samo da jih na enem koncu zaokroži- mo Tudi vbodi niso tako gosti. Krojaške gumbnice šivamo od desne na levo Da je gumbnica močnejša jo podložimo z debe- lejšo svileno nitko alj s prejico in jo gosto obšijemo Vbodi mo- rajo biti enakomerni in vsi ena- ko globoki. Na obeh straneh na- redimo tudi zapono Pri svili, musiinu in blagu, ki se rado cefra, moramo gumbnico, preden )0 prerežemo, najprei z nitko pošiti Vložene gumbmce delamo iz istega, lahko pa tudi iz drugo- barvnega blaga, Takšne gumbni- ce so v prijeten okras obleki ali plašču Iz blaga poljubne barve urežemo pravokotnik in ga pri- šijemo na lice 2 mm od gumbnič- ncga roba, potem prerežemo po sredi in na obeli krajih postrani do robov potegnemo blago na narobno stran, zapognemo in ob- šijemo Gumbnice moramo dobro prelikati z mokro krpo. Objave in o,glasi DE2URNA TRGOVINA V SOBOTO, DNE 21. AVGU- STA 1954. od 16. do 18. ure. Trgovina »Izbira«, poslovalnica ^Specerija«, Krempljeva ulica 1 — Vse gospodinje lahko zadovoljimo s prvo^rrst- nim špecerijskim blagom in solidno ter točno postrežbo. IZPITI V JESENSKEM ROKU NA PTUJ.SKI GIMNAZIJI Popravni, razredni in privat- ni izpiti bodo od 30. r.vg. do 4. sept., sprejemni izpiti za V. razred gimnazije 2. in 3. sept., matura od 31. avg. do 4. sept. Naknadni vpis v I. razred bo 1 sept., v preostale razrede 6 sept. Proslava in razvrstitev po oddelkih bo 9. septembra. Ravnateljstvo Prostovoljno gasilsko društvo Gorišnica bo priredila v nede- ljo, 22. avgusta, ob 13. uri, pred gostilno Ivana Horvata VELIKO VRTNO VESELICO s sledečim ■sporedom: 1. sprejem sosednih čet; 2. desetina starejših članov bo prikazala napad na gorečo hišo, kakor se je to delalo pred nekaj leti; 3. napad na gorečo hišo de- setine mlajših članov, oprem- ljene z dajiašnjo opremo; 4. polževa dirka s kolesi. Po sporedu bo prosta zabava s plesom. Igrala bo Rodeževa godba. V primeru slabega vre- mena bo veselica prihodnjo ne- deljo. ; Vabljeni! OD PTUJA DO GRAJENE sem izgubila torbico z vsemi do- kumenti na ime Ljubeč Ma- rija, Grajenščak 25, p. Gra- jena. Naprošam najditelja, da jp proti nagradi vrr;e na gor- nji naslov. 200 LITROV JABOLCNIKA prodam. Naslov v upravi lista. DOBREGA KNJIGOVODJO sprejme takoj Kmetijska za- druga Zetale. Nastop 1. sep- tembra. Ponudbe pošljite na upravni odbor Kmetijske za- di-uge 2etale. STANOVANJE v Ormožu za- menjam Za stanovanje v Ptuju. Naslov v upravi. veCje Število prašičev (nemške plemenite pa^me) v starosti od 7 tednov naprej prodaja KmetijsJco gospodar- stvo Ptuj. ISCEM posojilo 35.000 din. Jamstvo in obresti PP dog'>- von.!. Na.slov v upravi lista. Hišo z gospcdiirsk'm poslop- jem in 4 ha zrmlje prodam. Pobrežje 77 pri Ptuju. Denarnica mi je bi'a ukradena v kopsli.šču v Pt.u:u z v.semi dokumenti na ime Slavko Bedrač, Ptuj, Krempljeva 6. V primeru, da je bila kam od-^/ržcna, se napro';a na'di- telja, da jo vrne na gornji naslov. Protitubcrkulorni di'spanzpr v Crmožn dela od 1. septem^rri 1954 da^je samo enVrat te- densko, in sicer vsak tortk od 13. do 17. ure. volneni PULOVE^l br-" --i- kavov iem izgubil v nedeljo od Ptuja do Zabovcev. Na.idite- Ija prosim, da mi gT ^-otj na- gradi vrne. ' -'ika, Ptuj.