29 fleomo.
t iMim t mm*, s. mmti* m
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavfjeu v uprav ništvu prejcmac:
celo leto......K 24*— .     celo leto ...       ... K 22—
poMeia........ 12-—        pol leta .......11 —
četrt leta........6 —       četrt leta........550
ua mesec.......2>?        na mesec.......9 1-90
Dopisi   uaj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CretfBlitvo■ Kcaficva ulica it 5, (v pritličja levo), telefon si. 34.
Iskale vsak dna zvečer izvaeaUi naJelJe ta »vezalke.
Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., zrn trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Lpravfiištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
—_------Paaamemaa številka vali« 10 vinarjev.--------------
ha pismena natočila hrez istociobiu; \ posla tve naročnine te ne ozira. Narodna tiskarna telefon ŠL S5.
I
.Slovenski Narod' velja po pote:
ta Avs4ro-Ogrsko:                                    aa Nemčijo! celo leto.......K 2S-—   ,   četo leto.......K 9*—
pol leta.......• 13* -
četrt leta. na mesec.
650        za Ameriko in vse druge deSete 2-30  I   cdo leto.......K 3fr-~
Vprasanjem glede inseratov naj se priloži ta odgovor dopisnica al! znamki t prevali Ivo: Eaaflova ali ca it 9, (spodaj, dvorišče levo), talalaait t»
me
Milijoni poidejo.
Dunaj, o. lebr.
V vojnem odseku avstrijske delegacije se je včeraj streljalo s težkimi topovi. Pod poveljstvom baronu Schouaicha, skupnega vojnega ministra, je poskusila vlada ugnati nekoliko se zoperstavljajočega nasprotnika — zdravi razum ljudskih zastopnikov v odseku, ki se še ni mogel spoprijazniti s kričečim nesoglasjem vladinoga postopanja, ki v par-iametu odklanja »z ozirom na slabe finance«   vse nujno ljudske potrebe
v delegaciji pa hode sipati neštete milijone vojnemu molohu.
Ni ga argumenta, ki bi dovolj npravičeval to kričečo disonanco — zato je bilo treba na mesto logike postaviti — blufff. In tako so nastopili včeraj štirje najvišji državni dostojanstveniki in eden za drugim je streljal med vedno bolj zmedene delegate z novimi milijoni, eden za drugim je presenečal odsek z vedno £t>-i-ostasnejšiini perspektivami.
V pol nre se je posrečilo baronu Schonaichu naraČunati prestrašenim delegatom polmilijardni vojaški kredit, v par minutak je fin. minister dr. Meyer izpovedal svo-je litanije — da je našel v raznih >Jiritib kotičkih državne blagajne se {tekaj pozabljenih grošev, > katerimi oodenio lahko vsaj za letos poplačali
obresti kolosalnega pumpa za vojne izdaje. In grof Monteeuccuii je koneeno po znanem nemškem »wenn -chon, denn schon« — tudi priznal koneene cilje mornariške reforme, katerih konsek vence bodo sicer nove, velike, trdno oklopljene ladje, rja tudi nove velike luknje v žepih avstrijskih davkoplačevalcev .. .
Vladni listi poudarjajo, da je v prej tako slabo razpoloženem vojnem odseku po včerajšnjih    govorili na-
ts! preobrat in da se je vojni upravi posrečilo   razne   Tomaže prepričati
- »N. Fr. Preske« obeša baronu -honaichu celo terezijanski križee za hrabrost, s katero je včeraj anaga] v delegaciji. Nepristranska poročila pravijo, da je celotni sprejem vojaških zahtev faktično že za-siguran, da niti Poljaki, niti Nemci,
iti krščanski socijalci ne govorijo več o potrebi »črtanja« — kratko, uspeh včerajšnjih govornikov je po-polen, baron Sc h 6 n a i c h in grof Sfonteeuceoli sta velika reformatorja državne obramb, junaka, ki vodita armado in mornarico po-
mlajeno in utrjeno v blestečo bodočnost — delegaciji ne preostaja drugega, kakor da v občudovalneui spoštovanju poje: Amen.
Govora skupnega vojnega ministra barona Se hdn aicha in mor* narišrkega poveljnika grota Motite* c u c e o 1 i sta nad vse zanimiva za to, ker prvič razpravljata nekoliko določnejše o onih velikih vprašanjih, ki tvorijo vsebino avstrijska vojne reforme.
Baron Schonaieh je včeraj povedal, da je generalni štab izdelal operat za brambno reformo, po katerem bi bilo za reorganizacijo armade potrebno na tekočih rednih izdajah letno 120 milijonov, na enkratnih izdajah 355 milijonov, skupaj torej skoro pol milijarde kron« Avstrijska in ogrska vlada s temi horentnimi zahtevami niste mogli soglašati, ter je morala vojna uprava zmanjšati svoje zahteve tako, da se sme redni vojni proračim v teku prihodnjih petih let zvišati za sto milijonov kron, enkratna izdaja pa sme znašati tudi le sto milijonov.
Vojni minister se je tudi precej obširno bavil z nameravano uvedbo dveletne vojaške službe ter je podal v glavnih obrisih skicirano sliko te velike vojne reforme, ki bi mogla biti izvedena najprej z oktobrom 1912,
Prezenčna služba bo po tem reformnem načrtu skrčena pri večini vojakov na 2 leti; le pri kavaleriji, jahajoči artileriji in pri voj. žrebčar-nah bo znašala tudi v bodoče 3 leta. Uazven tega bodo tudi podčastniki v kolikor bo to v interesu zadostnega podčastniškega števila potrebno služili 3 leta. Oni vojaki, ki bodo služili več kot dve leti bodo nekoliko odškodovanj ^ tem, da bo njih rezervna in črnovojna dolžnost primerno skrajšana ter jim bodo tudi glede vojaških vaj dovoljene posebne ugodnosti.
Vojaške vaje lxxlo reformirane: pri dveletni službi bodo obstojale 4. voj. vaje, ki bodo obsegale skupaj 14 tednov (sedaj 16 tednov); oni ki bodo služili 3 leta bodo imeli le 11 tednov voj. vaj. Nobena vojaška vaja ne bo smela presegati 28 dni.
Glede pravice do enoletnega pro-stovoljstva odpade dosedanji takozvani inteligenčni izpit, vse drug" ostane pri starem.
Glede nastopa prezenčne službe bodo omogočene razne olajšave: onim, ki se učijo kake obrti ali umetnosti bo mogoče dovoliti, da odložijo nastop prezenčne službe do jeseni 24. leta .Onim, ki imajo pravico đo enoletnega prostovoljstva, bo mogoče no-daljšati ta odlog tudi čez 24. leto.
Dosedanji pomen žrebanja od pa*
de, v bodoče se bodo čez potrebno število nabrani rek m ti odkazali nadomestni rezervi na podlagi njih rodbinskih in stanovskih razmer.
Ce se uvede dveletna služba bo treba zvišati rekrutni kontingent za 54.000 mož, toda tudi brez uvedbe dveletne službe bo v prihodnjih letih treba zvišati kontingent za 24.700 mož.
Stroški, ki bi bili s to novo reformo združeni,znašajo na tekočih izdajah 64*8 milj. ter 74*0 milj. K enkratne izdaje.
Mornariški poveljnik grof M o n-t e c u e e u 1 i je poudarjal, da izvedba mornariške reforme ne pomenja le enkratne izdaje 312 milj. za dread-noughte — temveč, da zahteva tudi veliko zvišanje rednega mornariškega proračuna: treba zvišati število moštva, oficirjev in inženirjev od 14.000 na 17.000 do leta 1916 in na 20.000 do 21.000 mož v poznejših letih, z drugimi besedami: dosedanji proračun se bode stopnjeval od 68 milj kron na 80 milj. kron v letu 1910. Če računamo k tem rednim izdatkom delne zneske dreadnoughtc-vega kredita 312 milj. zuaša za bodoča leta mornariški proračun ca. 125 milj. kron!
K temu pa pride, 3a nasi dread-noughti seveda ne bodo1 grajeni na j ocMaaal i&h pi*8teMmd^&v<4m^ večne čase: življenska deha teh velikih ladij znaša le 20 let, pri manjših "ladjah 15 let, pri iorpednih čolnih 12 let. Treba torej skrbeti za potrebne I vsote, iz katerih se bodo pokrivale iz-j daje za obnovauje flotile, ne da bi bilo zopet treba izrednih kreditov. V ta I namen je treba letno pripraviti vsaj 20 milj. kron — kar zviša mornariški budget na 145 milijonov!
Odkod ta denar vzeti? Finančni minister, ki je prav brezskrbno privolil v vse to kolosalne zahteve, ve dane* le toliko, da bo letos mogoče še par milijonov izprešati — seveda na škodo drugim socijalnim gospodarskim in kultu hi i ni potrebam — kaj pa bo prihodnja leta f Za to vprašanje ima kratek in enostaven odgovor: n ved ha novih davkov.
danjega naprednega občinskega sveta in svojevoljno in brezobzirno izkoriščali Ljubljano in meščanstvo v svoje strankarske in sebične namene. Tako so se vršili včeraj kar trije shodi, ki so imeli namen seznaniti volil-ce z nakanami klerikalcev.
Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je imelo svoj shod v Frohliehovi gostilni na Trnovskem pristanu. Dobro obiskani shod je otvoril predsednik društva g. Smole ter v kratkih besedah očrta! namen vseh enakih shodov nato pa podal besedo deželnemu poslancu g.
dr. Trillerju,
ki se je bavil v svojem temeljitem govoru z izjavo bivšega klerikalnga poslanca Josipa M a n d 1 j a.
Veliko zadoščenje je dobila napredna stranka s tem, da je izšlo iz klerikalnih vrst priznanje, da so bila vsa izvajanja naprednih poslancev \jo raznih shodih popolnoma in do pičice resnična. Vedno so poudarjali napredni poslanci, da je delovanje klerikalne S. L. S. v deželnem zboru pogubno, in ravno to sodbo je izrekel tudi bivši klerikalni posl. Mandelj. Dočim pa so izlivali klerikalci cele golide gnojnice na napredne poslance po svojih ljubljanskih listih, so ti i isti listi molčali kakor grob, ko je
dat ker mu vest ni pripuščala sodelovati pri odiranju in brezvestnem izkoriščanju dežele. V svojih ljubljanskih listih se ti poštenjaki niso upali blatiti svojega pristaša, pač pa so to storili po štajerskih listih, in ta gonja, ki so jo vprizorili klerikalci ik> i z ve u kranjski h listih, je napotila I Mandlja, da je izdal v svojo osebno i obrambo letak zakaj sem odložil i mandat«, ki se do pičice vjerna z izva-! janji naprednih poslaneev
račili za to centralo proračun za cele 3 milijone in za desetletja bo centra la celo v tako industrijalni deželi, kakor je Nižjeavstrijsko, pasivna. Ko liko bolj pasivna bi   bila taka električna centrala na Kranjskem, kjer niti predpogojev ni za uspe vanje takega centralnega zavoda. Vsaka hi-droelektriena centrala pa potrebuje rezerve v obliki parne centrale in za to bi bila klerikalcem jako po godu ljubljanska elektrarna, ki prinaša se daj mestu na leto 60.000 do 70.000 K čistega dobička.
Govornik se spominja potein Se obrtne šole, ki se je zlasti po zaslugi in prizadevanja bivšega občinskega svetnika Rothla zgradila v tem okra ju. Tudi denar za zgradbo mostu Čez Ljubljanico v tem okraju je že zbran in čaka le občinskega sveta, ki bo vedel ta denar prav obrniti.
Za dr. Trillerjem je govoril deželni odbornik g.
dr. Tavčar.
Pred velikim vprašanjem stojimo volilci za ljubljanski občinski svet. Pri tem pa je treba izpregovori-ti tudi nekaj besed o točki, o kateri se je do sedaj le zelo malo govorilo. Napačno bi bilo misliti, da prinaša občinsko svetovalstvo s seboj bog ve kakih udobnosti, napačno bi bilo si predstavljati občinsko svetovalstvo kot kako razkošje, tmdapolno delo čaka svetovalce, ki bodo prevzeli občino v svoje roke in zato je umestno, da v kratkem začrtamo
naš program.
Pri gospodarstvu   mesta   &e jt ozirati, kolikor mogoče   na vse dele mesta, tako, da bo vsak del mesta pii-erno sodeležen dobrot mestnega gospodarstva.
Zvezda vodnica mestnega gospo-
Volilno jt&onje.
V polnem teku je volilno gibanje in vsa napredna gospodarska, politična in posvetna društva tekmujejo, da posredujejo volilcem resnico o stremljenjih naših nasprotnikov, ki bi radi dobili občinsko upravo v svoje roke, da bi uživali potem sadove mnogoletnega napornega   dela dose-
Govornik se bavi z izvajanji biv- I darstva pa bodi štedenje in zopet šte-
šega klerikaluega poslanca Mandlja in jih primerja z izvajanji naprednih poslancev na raznih shodih. Po Mandljevih besedah je položaj dežele naravnost obupen, dočim so govorili napredni poslanci vedno zelo tolerantno le o slabem stanju deželnih financ. Mnogo ostrejša še je njegova sodba, kakor pa so sodili o položaju napredni poslanci. Koncem svojih izvajanj se dotakne govornik vprašanja hidroelektrične centrale na Gorenjskem. Pet milijonov hočejo porabiti klerikalci za to centralo, izkušnja pa nas uči, da je ta vsota veliko prenizka. Na Nižjeavstrijskem so imeli za deželno električno centralo tudi proračun jenih 5 milijonov, predno pa se je začela centrala delati, so prek nu-
đenje. Časi so taki, da bode morala prihodnja večina v mestnem svetu vse drugače postopati, nego postopa — klerikalna večina, v dež. zborni ci. To se pravi prihodnja večina v mestni zbornici morala si bode dvakrat in trikrat ogledati vsak vinar prej kot ga izda! Tudi se na polju mestnega gospodarstva ne bo smela prenašati nobena diktatura. Stranka, ki bo imela krmilo v rokah, bodi v. celoti odgovorna za vsak gospodarski projekt. S takimi projekti se ne bo smelo upati bruhniti naenkrat na dan; prej nego se to zgodi, morala bo večina resno in temeljito posvetovati se o takih projektih, da postane od govorna večina, ne pa posamezne osobe!
LISTEK.
Uberu nos o malo.
zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel.
(Dalje.)
V refektorju so bili zbrani ooetje, sedeli so okrog dolge mize in napeto pričakovanje se jim je čitalo raz obraze. Skozi zamrežena okna je sijalo solnce v širokih pramenih in risalo po tleh velike štirikotne lise. Težek je bil zrak v refektorju in dišalo je po vlažnosti.
Prior pater Si Iver i j je sedel sključen v svojem naslonjaču vrh mize, na njegovi desni strani je sedel razvite dolge pole. Sedeli so tu še pa-pater Joahim in je imel pred seboj ter Avguštin in Ciril, pater Cahari-ja in pater Hilarij» Fortunat in Bernard, pater Cefirin in Nikomed, Fa-bijan in Polikarp in najmlajši, pater Anzelm. Zraven Anzelma in patra Caharije pa je sedel Ivan Šteberški. Skrbi poln 3e °il nJe^ov Pogled in čelo ubrano v težke gube.
»Libera nos a malo,* je zapel akord pod obokanim stropom.
»Amen,« je odgovorilo zategnje-no in svečano.
Začela se je preiskava.
Dolga in grozna je bila obtožba, ki jo je čital pater Joahim. Bled in bledejši od trenutka do trenutka je prihajal Ivanu obraz. Vzbudila se mu je gotovost, da je za vselej uničeno vse njegovo upanje. Bral je to raz obraze zbranih očetov, slišal je svojo obsodbo iz trdo poudarjanih besed obtožnice. Obtožen krivoverstva in čarovništva pred forom fanatičnih in babjevemih kartuzijauov! Brez-upnost se je polastila Ivana in s široko odprtimi očmi je zrl topo pred se na mizo.
»Ni res, grozna laž je!« je vzkliknil komaj slišno, ko je končal pater Joahim.
»Dokaži svojo nedolžnost,* je pristavil prior Silverij.
»Kdo me dolži teb prokletstva vrednih dejanj!« je vprašal Ivan in tresel se mu je glas notranje razburjenosti.
»Dolži te obtožba,« mn je odgovoril pater Joahim.
»A kdo me je ovadil ?« je vprašal Ivan dalje in pritajena jeza se je čula v njegovih besedah.
»Za to ne skrbi, obdolžitev ni nen temeljena,« se je oglasil zopet pater Joahim. »Ali nisi želel, da bi se
smeli d ti bovni poročiti, in da bi zamenjali tako nebeško blaženost s posvetno razuzdanostjo?«
»Ni to razuzdanost, če občuje človek z ljubljeno ženo,^ je ugovarjal Ivan odločno. »Bog ni ustvaril človeka, da bodi sam, ni mu dal čuvstva in poželjenja, da bi jih zatajil. Ne zahteva, da se bori oni z izkušnja-varai in trpi peklenske muko, ki jim ni kos. Kdor se čuti dovolj močnega, naj zataji svojo človeško naravo, od slabejših tega ne zahtevajte!'?
»Ti nisi zadovoljen z naredbaini cerkve?« je zarohnel pater Joahim.
»Dajte mi posestvo mojega brata, ki mi gre po vseh posvetnih m vseh večnih postavah, in odpovedati se hočem dubovakemu stanu. Kot veren služabnik in branitelj vam hočem služiti, a odvzemite mi breme, ki ga ne morem nositi.«
»Smele so tvoje besede in velik greh pred bogom. Srečnega bi se moral čutiti, da smeš stati v vrstah božjih služabnikov, a strahopetno je tvoje srce, in na posvetnem vise tvoje misli! Zamenjal bi nebeško kraljestvo za posvetno blago,« je žalostno pokaral pater Silverij Ivana.
»Kakor Judež Iškarijot si, tudi on je bil služabnik božji in je prodal svojega mojatra za trideset srebrnikov. Groaen kakor je bil njegov ko
nec, bo tudi tvoj!« je pristavil pater Joahim.
»Anathema sit !<; se je oglasil pater Bernard.
Anathema sit!« je ponovil pater Joahim.
»In ne priznavaš sam, da si ugrabil Elahovim hlapcem Ribičeva dekleta*?« je nadaljeval pater Joahim in brala se mu je sveta jeza raz obraz.
Jezno se je dvignil Ivan s svojega sedeža. »Nisem otrok, s katerim lahko delate po svoje, kakor se vam zljubi. Zbrali ste se tu, kakor bi hoteli soditi o meni, prisvajate si pravice, ki vam ne pristojajo in posebno pater Joahim se vede, kakor bi bil on postavljen za sodnika mojim dejanjem. Tirajte me pred vicedomsko sodišče v Ljubljano »kateremu edinemu sem dolžan odgovarjati, vam pa, kakor ste zbrani tu ne odgovarjam več ker nimate pravice staviti na mene vprašanja.«
Ves rdeč v lica je skočil po konci pater Joahim. »Celo cerkvenim ukrepom se upaš ustavljati!« se je ?adrl, da se mu je glas izprevrgel.
»Ti nisi cerkev!« mu je odvrnil Ivan.
Preplašen in s tresočo roko se je dotaknil prior Silverij Joahima. »Prav ima Ivan Šteberški« mn je za-šepnil na uho »oddati ga moramo vi-cedomakemu sodiaeu.«
»To ne gre, vlačiti cerkvene zadeve v javnost!« se je ujezil pater Joahim.
»Star sem, in razburjenje mi škodi,« se je obrnil prior Silverij do patrov »prepuščam patru Joabimu. da vodi zborovanje.« Obrnil se je in s počasnimi koraki se je bližal vratom.
»Tudi jaz nimam ničesar ve* opraviti z vami«, je menil Ivan in krenil proti izhodu.
»Držite ga!« je zapovedal pater Joahim in že sta ga prijela Caharija in Anzelm vsak na eni strani ter posadila nazaj na stol.
Prior Silverij je stopil sključen skozi vrata na hodnik, v refektoriju pa je vladalo nepopisno razburjenje.
Nadaljevali so preiskavo.
Tiho je sedel Ivan in ni odgovarjal na nobeno vprašanje.
»Odvežem ti jezik!« je zagrozil pater Joahim in se zlobno nasmejal. »Pokliči dva brata, da ga zvežeta in potem doli ž njim v mučilnico!« je zapovedal pater Joahim Anzelmu.
V brezmejni grozi so se razširile Ivanu oči, skočil je s stola in botel pobegniti, a že so ga zagrabile zopet trde pesti in tiščale nazaj na stol, »Vragovi ste!« je kriknil v obupu« Joahim pa se mu je zlobno smehljal.
& takemu gospodarskem a programu nas sili pred vsem tudi klerikalna večina, v deželni zbornici, katere glavna napaka je, da ne pozna vrednosti denarja, in da živi v veri, kakor bi ji denarja nikdar zmanjkati ne moglo.
Ker pa je Ljubljana v deželi prvi davkopačevalni faktor, se nam ne sme očitati, da je naša dolžnost pri agitaciji za mestne volitve molčati o deželnem gospodarstvu, češ, da to gospodarstvo Ljubljane ničesar ne briga. Nasprotno je resnica: nikdo v deželi ni na slabem deželnem gospodarstvu toliko prizadet, kakor ravno Ljubljana. Za pregrehe deželnega dvorca dela Ljubljana pokoro. Zatorej pa je naša dolžnost, da odpiramo Ljubljančanom oči, in ne bojimo se zamere niti pri dr. Lampetn, niti pri pl. Šukljetu. Največja nevarnost sedanjemu rodu preti iz deželnega gospodarstva, kakor so ga klerikalci že deloma dosegli, in kakor ga namera vajo doseči. Kar so dosegli, je izkazano v proračunu za leto 1911, ki izkazuje primanjkljaja 1,200.000 K. Kakor sveti Krištof so, ki nosijo skalo tega ogromnega deficita skozi palud deželnega gospodarstva.
Dasi so že tako obloženi, pa ne mislijo na to, kako bi si prej omenjeno breme olajšali; naši klerikalci hočejo k skali na na rami priložiti še druge skale. Zatorej je tisto, kar ta gospoda namerava, nevarnejše od tistega, kar je dosegla, to je od deficita T .200.000 K.
Dokaz za to so cestni zakon, i u nova dežena posojila, zlasti melijo-račno posojilo v znesku 10,000.000 K, dežena banka z 10,000.000 K ter električna centrala, ki ho stala 6,000.000 kron, od česar ho plačevati samo na obrestih 1,200.000 kron! Kaj pa pomeni to za Ljubljano; da niso oddaljeni časi, ko bo na leto plačevala več milijonov deželnih prispevkov.
Dobila pa za vse to ne bo ničesar! Najboljši dokaz za to je proračun za leto 1911. iz katerega je za Ljubljano vsaka še tako beraška točka iz-črtaua. Vodilo klerikalnega gospodarstva je: bodi skrajno krivičen proti Ljubljani!
Ko pa bi se zgodilo neverjetno, (klici: nemogoče!) da pridejo klerikalci do večine, razšopirila bi se njih bahavost tudi po Ljubljani. Naenkrat bi našli, da ima Ljubljana premalo cerkva in zidali bi cerkve, premalo samostanov bi bilo v Ljubljani in redovnike bi poklicali, škofove zavode bi postavili v Ljubljano in za krščanski zvezni dom bi morda darovali iz žepov meščana kakih 20.000 K.
Zaključujoč svoja izvajanja je bodril govornik k vztrajanju v !k>ju in k podvojeni agitaciji.
* 3
Shod pri Šarcu na Karlovski cesti.
Včeraj popoldne ob 3. se je vršil v gostilni L. Sarca pri Rastoharju jia Karlovski cesti izredno dobro obiskan shod, ; Naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj«. Na shodu so bili navzoči številni somišljeniki, a tudi nekaj pristašev klerikalne stranke, kar je posebno razveseljivo, ker so ti klerikalci slišali marsikatero bridko resnico o klerikalni stranki in o njeni pogubni politiki nasproti Ljubljani in njenemu prebivalstvu. Če bodo ti klerikalni privrženci razmišljali o stvareh, ki so jih čuli na shodu, se jim bodo gotovo odprle oči in uvideli bodo, da ne more noben pošten Ljubljančan, ki količkaj drži nase in ki mu je količkaj ležeče na interesih in koristih Ljubljane in sebe samega, iti pri bodočih občinskih volitvah za stranko, ki je zapisala na svojo zastavo popolno gospodarsko uničenje naše deželne prestolnice. Shod je otvoril predsednik »Naprednega gospodarskega društva za šentjakobski okraj« g. Fr. Boraj a n t. V svojem nagovoru je pozdravil v tako velikem številu došlo vo-lilce in volilke, jih bodril, naj se marljivo udeležujejo volilne agitacije ter končno naglašal, da je napredna stranka v resnici svobodomiselna, ker pušča na svoje prireditve in shode celo nasprotne poročevalce, dočim prirejajo klerikalci svoje zakotne shodiče pod zaščito § 2., ker se boje javnosti in javno kontrole.
Kot prvi govornik je nastopil g. tržni nadzornik
Adolf Ribnikar.
V svojem dobro uro trajajočem govoru se je obširno bavil z občinsko volilno reformo, ostro kritiziral po-samne njene točke in določbe, ki so namenjene zgolj v to, da pripomorejo klerikalcem do moči in vpliva tudi v mestnem občinskem svetu ljubljanskem, ter na praktičnih zgledih iz volilnih imenikov dokazoval, kako absurden in površno je sestavljen novi občinski volilni red za Ljubljano, ki so ga izvarili klerikalci zgolj z namenom, da ž njegovo pomočjo zavladajo tndi v mestni občini ljubljanski. V dokaz, kako krivičen je novi občinski volilni red ljubljanski, je med drugim navedel provornik slučaj, da ima branjevka. ki stanuje v Vipavi in plača 1 K 92 vinarjev obrtnine v Ljubljani, volilno pravico v Ljublja-
ni v II. razredu, dočim sploh nima volilne pravice na primer poštni nad-oficijal Maver, da si je nastavljen v Ljubljani, dasi tu opravlja svojo službo in dasi plačuje tn več kakor 50 kron davka, in to samo zategadelj, ker stanuje v ljubljanskem predmestju. Ta zares drastičen in klasičen slučaj klerikalne volilne — »geometrije« je izzval med poslušalci splošno začudenje in ogorčenje.
Govornik je na to razpravljal o deželnem gospodarstvu klerikalne večine ter na podlagi in s citati iz znane poslanice bivšega klerikalnega deželnega poslanca Jos. Mandlja dokazoval, da je brezvestno klerikalno gospodarstvo pritiralo deželo kranjsko na rob zmotnega propada in da je kritika tega klerikalnega gospodarstva s strani napredne stranke v vsakem pogledu docela upravičena.
Govornik je končno v živih barvah slikal razmere, ki bi nastale, ako bi se posrečilo klerikalcem, da bi zavladali na vsi črti. Na podlagi pisma, ki ga je pisal župnik nekemu učitelju, ki je Drosil za naduČiteljsko mesto v njegovi župniji, je dokazoval, da bi končno vsak gostilničar, vsak obrtnik moral podpisati župniku poseben re-verz, prodno bi dobil svojo obrtno koncesijo, ako bi klerikalci na vsi črti zagospodovali v deželi. Ko je govornik končal, so poslušalci živahno pritrjevali njegovim izvajanjem in mu navdušeno ploskali.
Kot drugi je govoril urednik
Kasto Pustoslemšck.
V svojem govoru je naslikal preteklost klerikalnih voditeljev, dokazal, da so bili svojeČasno vsi sedanji klerikalni kolovodje, ki ierajo sedaj prvo violino v klerikalni stranki in v deželni upravi, zagrizeni napred-njaki, ter orisal, kako so se dr. Su-steršič in Šuklje, dr. Pegan in dr. Zajec levili, dokler niso postali klerikalci in dokler niso zavzeli vodilna mesta v klerikalni politiki. Na podlagi definicije, ki jo je takratni profesor Suklja 1. 1877 zapisal v letopisu »Slovanske Matice«, da je begunstvo iz ene stranke v drugo ali »nasledek duševne plitvosti in površnosti ali pa je posledica grde sebičnosti, nizke časti-lakomnosti, podlosti in nemoralnosti«, je govornik konstatira!, da niso sedanji klerikalni voditelji niti ^duševno plitvi niti površni«, marveč da zgolj »lakota slave blaga vleče pač zajce drugam.«
Govornik je na to razpravljal o doželnem gospodarstvu. Dotaknil se je afere o prodaji podmolniškega gozda klerikalnemu tesarju Pustu, pri čemer bi bila dežela oškodovana za okroglih 25.000 kron, ako bi se naprednemu časopisju in naprednim ix>-slaneein ne posrečilo klerikalni deželni odbor pod pritiskom javnega mnenja priporočati, da je razveljavil s Pustom sklenjeno pogodbo. Nadalje je obširno razpravljal o nežnostih bremenili, ki jih namerava klerikalna deželnozborska večina naprtiti ljubljanskim davkoplačevalcem z novim cestnim zakonom in z 10 milijonskim deželnim posojilom, ter končno pozival »borovalce, naj volijo v občinski svet samo takšne može, ki jim dajejo z vso svojo preteklostjo in sedanjostjo jamstvo za to, da se bodo z vsemi silami zavzemal; za koristi in interese ljubljanskega mesta ter se z vso odločnostjo postaviti v bran, da bi Ljubljana postal satrapija klerikalnih pijavk. Govor je bil sprejet z živahnim odobravanjem in ploskanjem.
Ko je Še g. tržni nadzornik Itib-nikar pozval volilce, naj ne zamude pregledati volilne imenike, je društveni predsednik g. Bergant z bo* drilnimi besedami na somišljenike, naj se marljivo udeležujejo volilne agitacije, zaključil ta vrlo uspeli volilni shod.
G. ključavničarski mojster Pust je na to intoniral pesem »Hej Slovani«, ki so jo zborovalci stoje zapeli. Z zvoki te narodne himne se je končal ta shod, ki bo obrodil gotovo najlepši sad v št. jakobskem okraju.
*
Na popoldanskem shodu naprednega političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj
je izvajal pred vsem
dr. LavrenČič
socijalni program, katerega se bo držala napredna stranka, kakor hitro zasede zopet svoja mesta v občinskem svetu. Ozirajoč se na širokoustno hvalisanje klerikalcev, češ, da so oni pripomogli delavskim slojem do gla- * sov in do zastopstva v občinskem svetu, dokazuje neresničnost te njih trditve, ker določuje § 18. novega volilnega reda za Ljubljano, da volijo v III. volilnem razredu poleg volilcev I. in II. volilnega razreda sc oni, ki plačujejo občinskih doklad letno manj kakor 30 kron in bivajo že dve leti v mestu, potem pa šele oni, ki bivajo že tri leta v Ljubljani. V socijalni program novega občinskega sveta pa spada
zavarovanje   za   starost tn one* moglost,
stvar, ki se je že diskutirala, pa spi spanje pravičnega v žepu dr. Kreka.
I Urediti pa se bo marale tudi rasamerj* med občino In delavstvom s tem, da bo občina pošteno delo tudi pošteno plačala. Korak k taj ureditvi se je zgodil te lani s zboljšanjem gmotnega poloiaja užitninskih paznikov in garancije so tu, da se tudi stražnikom zboljša gmotno stališče kakor hitro pridejo zopet do besede napredni poslanci.
Nadaljnje vprašanje je priložnost sa delo.
Spomniti se je treba pri tem le oddaje mizarskih del produktivni zadrugi in klerikalnih mahinacij proti starem vojaškem oskrbovališču. K ugovoru, da hoče zgraditi dežela veliko deželno hidroelektrično centralo, zadostuje, da le imenujem eno ime, ki ee ga klerikalci strašno boje, to je: Mandelj.
Skrb za delavska vprašanja
je vprašanje, ki zanima zlasti tudi kolizejski okraj, ravno tako
skrb za zdrava in cena živila.
Kakšno pa je v tem oziru stališče naše klerikalne stranke, je znano vsakemu. Končno pride na vrsto poleg neštetih drugih vprašanj skrb za
šolo in izobrazbo otrok.
Znano je stališče, ki je zavzemajo klerikalci v tem vprašanju, ko je vendar pred kratkim izjavil dr. Krek na prošnjo za podporo meščanski šoli v Postojni, da dežela za take šole ne da nič. Ustanoviti se bo morala tudi
posredovalnica za delo
za one delavce, ki so brez svoje krivde brez dela.
Svoja izvajanja zaključujoč je poživljal dr. LavrenČič člane društva, da delajo tudi na to, da izbere društvo zmožnega zastopnika delavstva, ki ga prijavi potem društvo iz-vrševalnemu odboru narodno-na-predne stranke kot kandidata.
Iz izvajanj drugega govornika gospoda
profesorja Reisnerja
povzamemo sledeče:
Z novim volilnim redom so se ustvarile v Ljubljani popolnoma nove razmere, vsilil se je napredni stranki boj, ki ga ta sprejema in ga hoče izvojevata do zadnjega. Krivičen pa je ta volilni red, ker ž njim izgubi Ljubljana oni čisto slovenski značaj, ki si ga je s tolikim trudom priborila, krivičen pa tndi, ker hoče na umeten način iztisniti napredne sloje iz občinskega sveta, če bi šlo po glavi onih, ki so Ljubljani vsilili ta volilni red. Kar se tiče šolstva, so klerikalci faktično nasprotniki šolstva, da pa do sedaj ni«o niti na deželi še toliko škodovali šolstvu, je pripisovati njih bojazni., nastopiti očitno s silo proti šolstvu. Na drugi strani pa je vsakemu znano, da klerikalci niso storili nikjer ničesar za šolstvo. Dokaz za ta stremljenja klerikalizma so nam nižjeavstrijski krščanski socijalisti, ki streme celo za tem, da bi reducirali ljudsko šolstvo, opirajoč se pri tem na to, da kmet ne potrebuje izobrazbe. Napačno je to stališče in kruto bi to občutil oni, ki bi v svojem stanu ne stremil za napredkom. Proti takim nazorom, ki jih propagira klerikalizem po celem svetu, gre naš boj. Nikdar pa ni bila vera oni moment katerega je napadala napredna stranka, samo proti izrabljanju vere v strankarske namene se upira napredna stranka. Klerikalci streme i>o
razcepi jen ju   meščanstva   in dežela nov,
toda krivično in nespametno je tako stremljenje. Kjer se gre za izboljšanje gmotnega stanja kakega stanu, se to ne sme izvršiti tako, da trpi pod tem drug stan. Ce pa mislijo klerikalci, da store kmetu veliko dobroto, če store za njega vse, vpropastijo pa drugO stanove, potem se kruto motijo. Ce se bo godilo drugim stanovom slabo, se gotovo tudi kmetu ne bo godilo dobro in naj mu tudi pomagajo od vseh strani kolikor mu hočejo, ker kmet ne bo našel odjemalca ra-zun kmeta. Napačno je torej stremljenje klerikalcev, napraviti med kmetom in meščanom jarek, ne jarka, mostu je treba, na katerem se bosta srečala na sredi kmet in meščan. Vsak bo moral odnehati v nekaterih stvareh in premostilo se bo tndi to iursprotstvo.
Će si ogledamo še nekoliko natančneje ono h val i sam o zaslugo klerikalcev, da dobe v novem občinskem svetu tudi delavci svoje zastopstvo, naj govore suhe številke.
Vseh volilcev je 9003 po novem volilnem imeniku. Od teh jih voli v L razred 1308 in v II. razred 3439. Izmed 9003 volilcev v IIL razredu ie tedaj is L in II. razreda 4947 volilcev in odpade tedaj samo 4061 gla* sov na one, ki plačujejo manj kakor 30 kron doklad na leto ter stanujejo že dve leti v Ljubljani, in pa na one, ki bivajo že tri leta v LJubljani in ne plačajo nobenih doklad. Med prve je šteti veliko število učiteljev, nižjih uradnikov, slug in drugih uslužbencev, med tem, ko odpade na prave delavske sinje selo optimistično računano, komaj 9000 glasov. In de si
upajo klerikalci navzlic tem kričečim številkam trditi, da so pripomogli delavskim slojem do zastopstva v občinskem svetu, je to naravnost farbanja.
Končno je omenil govornik še izpremembo volilcev v kolizejskem okraju, ki se je zvišalo od 318 volilcev v lanskem letu na 623 volilcev letos, ter poživljal vse navzoče, da vpogledajo za sebe in za svoje prija* telje volilni imenik, ki ga bo razgrnilo društvo v svojem okraju ter naznanilo lokal tekom dveh dni po listih. _
PoIltKio kronika.
O delovnem programu državnega zbora poroča »Vaterland«: Državna zbornica baje ta teden ne bo imela samo ene seje, temveč štiri plenarne seje in sicer v torek, sredo, četrtek in petek. Ravnotako bodo tudi odseki ta teden svoje delo pospešili. Z veliko napestostjo pričakujejo prihodnjo sejo proračunskega odseka, ki se ima vršiti v torek ob 5. popoldne in v katerem se še vedno ne more začeti razprava o državnem proračunu, ker predloga o laški pravni fakulteti le ni rešena. Nemogoče je odstaviti to predlogo z dnevnega reda, da se s tem omogoči rešitev proračuna, ker bi tako postopanje povzročilo obstruk-eijo laških poslancev.
Italijanska vlada je nastopila zoper iredentistično gibanje. Kakor se
»Magdeburger Zeitnng« poroča iz Rima. je. italijanska vlada poslala vsern )>r»*fektom okrožnico, v kateri jim naroča, naj ne trpe nikakoršnih iredenti stični h manifestacij, oziroma demonstracij.
Balkanski komite je zadel z vso silo delovati v prospeh makedonskih kristjanov. »Balkanska Tribuna« je priobčila razgovor s predsednikom balkanskega komiteja Bnxtononi, ki je proglasil, da je balkanski komite ostro obsodil grozovitosti, katere so Mladoturki izvršili nad bolgarskim prebivalstvom. Ker so pa dale velevlasti Mladoturkom dolg rok, se ne more pred pretekom tega roka zahtevati od velevlasti pomoči. Buxton je zaradi tega proti akciji čet, ki bi Ie otežkočila delovanje balkanskega komiteja, namesto da bi ga podpirala. Balkanski komite dela danes živahnejše nego sicer za makedonske kristjane. Buston upa že zdaj, da se bodo dosegli dobri uspehi. Buxton je mnenja, da morejo Bolgari skupno z Grki in Albanci snovati kulturne narodne politične klube in tako skupno delovati. Danes, ko je vmešavanje evropskih velevlasti v turške zadeve nemogoče, imajo kristjanske narodnosti samo edino sredstvo, da se izognejo preganjanju, in to je, sporazumeti se in skušati tudi s Turčijo sporazum.
Na perzijskega finančnega mini« stra Saniel Danlela je bil v ^oboto popoldne izvršen atentat. Napadalca, baje dva Armenca., sta streljala na ministra ter ga težko ranila. Ko so mu prihiteli policisti na pomoč, so napadalci tudi na te streljali ter dva ustrelili. O vzrokih napada do zdaj še ni ničesar znanega. Zdravniki uprtjo ministra rediti.
* c
Novoizvoljeni angleški parlament se danes snidc. Kralj ga bo otvoril s prestolnim govorom. Nekateri smatrajo za popolnoma izključeno, da bi kralj Juri izpremenil dosedanje razmerje perov z imenovanjem novih članov gosposke zbornice, da zajamči s tem predlogo o vetu v gosposki zbornici. Zaradi tega je razširjena vest, da pride v tej zadevi do kompromisa. Kompromis se pa more doseči edinole z uvedbo homerube za Anglijo, Škotsko, Irsko in Velsko.
* *
V srednjeameriški republiki Hondurasu še ni jenjala usta j a. Iz Washingtona poročajo, da hočejo Združene države posredovati, da vendar enkrat prenehajo notranje bo-matije v Hondurasu. Predsednik Hondurasa Davila je poslal predsedniku Taftu poročilo, da ga veseli prijateljsko posredovanje Združenih držav. Nato je predsednik Taft ukazal poveljniku ameriške mornarice, naj skuša doseči premirje.
itolersko.
Iz Trbovelj — Vod. Na Svečnico smo pokopali trdovratnega samomorilca, trgovca v konkurzu Karla Dvofaka. Bil je češkega pokolenja, a se je prišteval med Nemce. Mož je bil udan pijači, igri in razuzdanemu življenju. Zaradi konkurza in zapeljevanja neke 15 letne dekline je bil obsojen na 2 meseca ječe. To ga je tako raz-togotilo, da se je udal še bolj pijači in ie dobil delirij. V svoji blaznosti se je najprvo poskusil ustreliti za navadno lovsko pnSko In si je res odbil pol brade. Ko je ozdravel, ga je bo-
lela občina spraviti v Peldhof, ker je bil celemu okolišu nevaren, a je ušel. Vzel je ponoči ob 2. uri na žel. postaji listek v Celje, peljal se je samo do Zid. mosta in od tam nazaj v Ljubljano. V Ljubljani si je kupil nov samokres in se je pripeljal zvečar nazaj v Trbovlje z namenom postreliti svojo ženo, otroke in še samega sebe. Njegov učenec, ki ga je zasledoval, je bežal domov in je ženi sporočil, da pride sedaj soprog. Žena je v največji naglici na pol naga bežala z otroci v sosedno hiSo. Ko je takoj na to došei mož domov in ni nikoga drugega našel, se je počil sam in je bil takoj mrtev. »Slngerbund", katerega član jc bil rajnki, mu je sicer položil na krstv lep venec z napisom „Ruhe sanft Tri-failer Sangerbund«, a peli mu niso.
Iz Šmarja pri Jelšah. V šmar-skem okraju obrekujeta celjske slov. denarne zavode en župnik, ime Še danes zamolčimo, in sodnijski sel Golčman. Zadnji je menda zato nastavljen, da pride sam s kazenskimi paragrafi v dotiko. Sploh ta mož jako visoko leta ter se mu lahko pripeti, da bo vsled svoje gorečnosti za farov-ško posojilnico v Šmarji jako nizko sedel. Tudi župnik ne ve kje dobiti vložnikov ter na ta način ljudstvo bega. Tolaži se naj pa, da je Amerika velika in da dobi tudi on tam prostor kakor Sorn in drugi.
Prebrisani vojaški begunec. V Mariboru je pobegnil od topničarskega polka št. 3 Josip Kovač, rodom Hrvat in pristojen v neko občino blizu Celja dne 8. prosinca t. I. Kdo bi si mislil, da se izmuzne vsem oblastem ter se še norčuje ž njimi? Bržkone mu je zmanjkalo drobiža ter se je zglasil 23. prosinca pri svojem rojaku na celjskem magistratu. Tukaj je dobil novo obutelj ter potem sme! oditi. Gotovo je imel od polka še dobro obutelj ter je sigurno ono v Celji mu podarjeno prodal, da si je pridobil novcev za daljno „rajžo*.
Dež. poslanec Ivan Pierer umrl. V St. Ilju pri Aflenzu je umrl dež. poslanec Ivan Pierer, kateri je bil v ožji volitvi s pomočjo socijalistov izvoljen kot nemški agrarec proti klerikalcu W61su. Drugi mandat istega volilnega okraja je dobil klerikalec Schoiswohl z — dvema glasoma večine. Pri nadomestnih volitvah — ako ne pride poprej do razpusta staj. dež. zbora — se bo razvil zanimiv volilni boj. Nemški agrarri — bauembundlerji — imajo v staj. dež. zboru sedaj le še dva mandata.
Drobne štajerske novice. Pod-učni tečaj zasad je- in vino-rejce se vrši na mariborski kmetijski šoli od 6. do 18. marca. Javiti se je treba pri ravnateljstvu. — V Konjicah so zaprli delavca Simona Napot-nika zaradi različnih tatvin; med drugim je ukradel delavcu Bleichu v Diemjachu na Zg. Štajerskem 94 kron.
Štajerske dopisnike wS!ov. Naroda pozivamo, da naj pošiljajo vse Štajerskih zadev se tikajoče dopise v Celje na „štaj. uredništvo Slov. Naroda Na ta način se pride raznim nespo-razumljenjem vokom. Štajerski na-prednjaki, širite in podpirajte nSlov. Narod-!
Nesreča. — Ujet uzmovič. V hrastniški kemični tovarni je padel velik apneni kamen rudarju Jermanu tako nesrečno na nogo, da mu jo je hudo poškodoval. — V turniški graščini pod Ptujem je ukradel hlapec Filip Horvat iz Vinice svojim trem tovarišem več obleke in jo je na Svečnico popihal. Prijeli so ga v Piuju ravno ko se je hotel odpeljati domu.
Zlato poroko slavita 7. februarja pri Sv. Marjeti pod Ptujem g. Tomaž in gospa Ana Miki v najožjem rodbinskem krogu. Še na mnoga leta!
Štajercjanci na delu. V nedeljo dne 12. februarja ob 4. popold. imajo štajercijanci »kmečki4* shod pri Neu-holdu v Slov. Bistrici. — V nedeljo dne 19. februarja pa zborujejo štajercijanci ob pol 4. pop. pri Urbanu v Konjicah. — Govorilo se bo o ob-strukciji v štaj. dež. 2boru in so vabljeni, kakor pravi „Štajerc" na oba *h:da tudi nasprotniki, seve „zagrizeni kričači" ne. Škoda, da se „sklica-telji" niso podpisali. Bilo bi malo čudno videti šnaps barone in nemške kramarske oderuhe kot tiste ki hočejo .gmotne razmere kmečkega stanu zboljšati, davčne zahteve znižati in ponesrečeno politiko na Sp. Štajerskem popraviti". Ce pridejo na oba shoda nasprotniki jn bodo zahtevali besedo, pa bode zboroval pod zaščito orožni-Štva in renegatskih polit, uradnikov »Štajercev" — Pressverein. Mislimo, da se bodo voditelji »Kmečke zveze" v Slov. Bistrici in Konjicah že postavili!
KcroJko.
Beljak »najneniškejše« mesto] Beljak šteje po zadnjem ljudskem štetju 19.256 prebivalcev, od teh 1280 vojakov. Po narodnosti ima Beljak 19.189 Nemcev, 57 Slovencev, 5 Čehov, 3 Italijane in 2 Hrvata, tedaj vsega skupaj 67 nenem&kih prebivalcev! K takemu rez nI tat u ae bodo Nemcem gotovo celo krave smejale,
toda kar je, to je, uradno so se do* gnala ta števila in bas ta, — če ugovarjaš — 40 kron globe! Res vzorno to ljudsko štetje!
Državnoželezniške delavnice v St Rupertu. Kakor zatrjuje železniško ministrstvo, delavnic v Št. Rupertu iz financijalnih ozirov do sedaj še niso zaceli graditi, tudi ne more postaviti železniško ministrstvo termina, do kdaj se bode začelo z zidanjem.
Služba okrajnega gozdarskega tehnika, V gozdarsko-tehnični službi politične uprave na Koroškem se razpisuje mesto okrajnega gozdarskega tehnika za gozdarski okraj Celovec s sedežem v Celovcu. Prosilci za to mesto morajo vposlati svoje po § 6 ministrske naredbe z dne 1. novembra 1S95, drž. zak. št. 165, s prilogami opremljene prošnje službenim potom, eventuvalno s posredovanjem pristojnega političnega oblast va, najkasneje do 1. marca t. 1. predsed-nistvu c. kr. deželne vlade v Celovcu.
Primorko.
Ljudsko štetje na Goriškem. V
Gorici je, kakor naznanja goriški municipij po sklenjenem seštevanju, 28297 ljudi. Prebivalstvo je narastlo v zadnjih 10 letih za 4726. Hiš je v Gorici 2375. Družin je 6222. — Revizorji v Gorici so končali svoie delo. Sedaj štejejo na magistratu Slovence in Lahe. Revizorji so število Slovencev že precej skrčili, ali še ni zadosti; na magistratu bi radi še bolj znižali število Slovencev tudi radi tega, da bi se ne videlo preočitno, kako so sleparili pred 10 leti. Politična oblast je pripravljena revidirati one slučaje nepravilnosti, katere ji je naznanil slovenski odbor za ljudsko štetje. Ali to je premalo. Koliko je ljudi, ki sploh niso naznanili nezakonitosti od strani revizorjev, koliko pa je tudi takih, ki niti ne vedo, da so po revizorjevem obisku vpisani za Lahe, ker so revizorji postopali jako prefrigano. Laški listi so jih pohvalili, da so opravili dobro svoje delo, to se pravi, da so pri obilem Številu Slovencev spremenili občevalni lezik \z slovenskega na laški. Dolžnost vseh v to poklicanih faktorjev je, da se izposluje pri vladi revizijo magistralo ve revizije, kajti drugače bodo goriški Slovenci grdo osleparjeni pri ljudskem štetju, kar jim bo v velikansko škodo.
— Občina Cerkno šteje po novem ljudskem štetju 6062 prebivalcev; sami Slovenci. Hiš je v tej občini 1075, goveje živine 3675 glav, prešičev 898, ovac 542 in 134 koz. Sodlo bi se, da je največji kraj v občini Cerkno, ali večji je Otalež, ki šteje prebivalstva 1484, dočim ga ima kraj Cerkno 1063. V Cerknem je 18 društev in zadrug.
— Občina Sedlo na Kobariškem šteje prebivalstva 1 -9, hiš je 174, goveje živine 465, perutnine 940, prašičev 115, ovac 76, koz 28.
Goriški novostrujarji so priredili poučni tečaj S. K. S. Z., ki je bil slabo obiskan, čeprav so vabili in rotili, naj pridejo »katoliški* mladeniči v obilem številu na tečaj. Iz Ljubljane sta prišla pridigat dr. Krek in Kalan. Najbrže sta se močno čudila, da je udeležba tako slaba, ko so jim pa obljubili iz Gorice, da bo jako velika. „Novostrujarija* na Goriškem nazaduje; ljudstvo spoznava farbarje.
Vendar premeščen. Poročali smo, da je bil premeščen profesor goriške gimnazije E. Violin iz Gorice na Dunaj. Potem je bila vest preklicana, ali končno je le res, da je premeščen. V laških liberalnih krogih v Gorici je vzbudilo to nepričakovano premeščenje veliko senzacijo in skrajno nevoljo. Violin je bil v Gorici mestni svetovalec ter je sodeloval pri raznih laških društvih, kar pa ni nič prav ugajalo vladi; zato je bil premeščen. Laški dijaki v Gorici so imeli zborovanje, na katerem so protestirali proti premeščenju ter poklicali na pomoč državnega poslanca Ušaja, ali pomagalo ne bo nič.
Zvitega tatica so vlovili v Renčah na Goriškem. Nastanil se je bil na kašči pri županu Zntdarčiču ter je od tam delal izlete po obširnem poslopju, sedaj v klet, sedaj v prodajalno, sedaj k blagajni. Tam je bil najbrže par dni. Slednjič ga, je zapazila gospodinja in nato so vlovili tatica po dolgem iskanju po kašči; skril se je bil v neko stransko luknjo, iz katere so ga potegnili ter izročili orožnikom. Našel ga je Hilarij Pahor. Tatic se piše Valentin Knez, 20 let star, z Bleda doma.
Deželna norišnica. Vse je v novi goriški deželni norišnici v najlepšem redu. Tako namreč pravi »Corriere«. Za njega je to morda res in privoščimo mu to veselje nad zavodom, kamor spada že davno. To vsaj moramo sklepati iz njegovih izvajanj, da ni daleč čas, ko se bodo zaprla za piscem onih notic vrata norišnice. »Cor-rierov« sotrudnik namreč pravi, da laščina »la lingua ufficiale del pae-se«, tedaj deželni uradni jezik, ter da se tedaj nima nikdo temu čuditi, da je v deželni norišnici vse laško. — V deželno bolnišnico pripeljejo danes iz bolnišnice pri usmiljenih bratih okoli 20 umobolnih, in sicer to za
sedaj »samo sa poakutejo«. — Te dni so se uprli ravnateljstvu norišnice strežniki zaradi pretežkih del, ki jih morajo opravljati in zaradi premajhnega plačila. Večinoma so ti strežniki Slovenci, dočim imajo vse višje in boljše službe v rokah Lahi. Strežniki so tudi zahtevali, da se naj govori z njimi slovensko, ne pa izključno laško. Ravnateljstvo jih je potolažilo z raznimi obljubami, vendar pa se ne ve, če bo te obljube tudi izpolnilo, saj so to samo Slovenci in Slovenci že odnehajo. Vederemo!
Nov slovenski odvetnik. Gosp. dr. Karel Podgornik, dosedaj odvetniški koncipijent pri odvetniku dr. Turni, je dovršil odvetniško prakso in otvori te dni svojo lastno odvetniško pisarno v Gorici.
Policija in maškarada v gledališču Pol i t rama Rossetti«. Lansko leto je prišlo v gledališču »Politeama Rossetti« v Trstu povodom maškara-de v prospeh italijanske šolske družbe do ostrih spopadov med polieijo in občinstvom, ker je hotel neki komisar odstraniti iz dvorane iraško z italijansko trobojnico. Takrat je občinstvo obkolilo komisarja, ga preteplo in mu vzelo sabljo ter jo zlomilo. Letos pa se je policija pripravila bolje na to maškarado, da ne pride zopet do takih izgredov. G0 uniformiranih policistov in mnogo policijskih agentov je bilo pripravljenih in v gledališče ni smelo več oseb, kakor jih gre sicer v gledališče, če je tam kaka predstava, t. j. 3500 oseb. Šele ob 1. ponoči je od jen jala policija od teh strogih odredb.
Italija in Avstrija. V petek so se sestali v Trstu zastopniki socijalno - demokratične stranke iz Italije
in iz Avstro - Ogrske, da se dogovore glede manifestacije, ki naj se vrši v Italiji ter naj pospeši zbližan jo Italije in Avstro - Ogrske, obenem pa se obrača proti oboroževanje obeh držav. Manifestacija naj se izvrši D. in 10. aprila t. 1. v Rimu ali Florenci, kar se prepušča italijanskim socijalnim demokratom.
Največja avstrijska mesta. Kdor tega še ne ve, povemo mu po »Edinosti«, da so največja avstrijska mesta Koper, Piran, Isola in Milje. Tam namreč še do 4. februarja niso mogli končati ljudskega štetja.. Pa je tudi v- resnici težko, ker morajo števni komisarji prav resno študirati, koliko Slovencev smejo našteti, da ne bla-mirajo sebe in majko Italijo.
Tat, ki ne bo imel ničesar od tatvine. G. Angel Stibel, lastnik gostilne v Carduccijevi ulici št. 33 v Trstu, je v petek zvečer ob 9. sedel skupaj v svoji gostilni pri mizi s svojim sinom Karlom in posestnikom Ivanom Punisom iz Ždrenja pri Oprtlju, sicer pa je bilo v gostilni še kakih "20 osrb. Nekaj časa pozneje je Stibel zapazil, da mu je iz notranjega žepa suknje zmanjkala vložna knjižica hranilniee »Cassa di Risparmio,« glaseča se na 20.000 K. Stibel trdi, da je absolutno izključeno, da bi ga bil okradel njegov sin ali Punis. Knjižica je bila seveda takoj amortizirana.
Tatvina. Na Kolodvorskem trgu v Trstu je bil v soboto zvečer aretiran 341etni dninar Ludvik Mlakar iz Senožeč*. Pri njem so dobili vajeti, ki jih je bil ukradel spedieijski družbi »Adriatica«.
Nasilen Ljubljančan. Že več dni
v hotelu »Balkan« stanujo<ega 20-letnega kovača Valentina Derča iz Ljubljane, ki je v ulici di CapiteJli v Trstu z revolverjem grozil dvema prostitutkama in vratarju tolerančne hiše, ter s polnima rokama sipal denar, so aretirali v soboto zvečer. Pri njem so našli še večjo vsoto denarja.
Poskusen samomor. V petek je izpila 411etna Marija Suban, stanujoča v Škorklji št. 669 v hipni blaznosti večjo množino strupa. Poklicali so zdravniško postajo, ki jo je prepeljala v bolnišnico.
Železnica iz Čedada Ho Jesenic.
V nedeljo je bil v Št. Petru ob Nadi-ži v Benečiji shod, na katerem je govoril prof. Masoni. Sprejeli so resolucijo, s katero zahtevajo železniško zvezo iz Čedada do meje, od koder naj bi potem šla zveza po novih nameravanih alpskih progah v Avstriji.
Stavka pomorščakov pri družbi »Dalmatia«. V petek so stavkali, kakor je dobilo namestništvo v Zadru iz Splita obvestilo, • — pomorščaki štirih parnikov družbe »Dalmatia«. Na zahtevo pristaniškega urada so se morali na pritisk |»olStične oblasti že izkrcani pomorščaki zopet vrniti na ladje in brezpogojno, začeti zopet z delom. Eden teh parnikov je kmalu nato odplul, drugi par-niki pa se pripravljajo, da zapuste pristanišče. Med posredovanjem od strani uradov je bil en pomorščak aretiran. Vzrok stavke je bila slaba in nezadostna hrana, zaradi česar so bili pomorščaki ravnateljstvu »Dal-matije« že prej izročili memorandum.
V petek, dne 3. t. m. so bili razpoloženi volilni imeniki za bodoče občinske volitve v mestni svet 1 razpoloženjem Imenikov m mine tndl tnkoj reklama-cljska doba. Somišljenike prosimo, da si gredo pogledat imenike, da se prepričajo, če niso sami ali pa mogoče kak drug naš pristaš izpuščeni iz volilne liste, da se jih takoj rekla mira.
Vsa pojasnila glede reklamacije daje tajništvo narodno - napredne stranke, ki uraduje vsak dan od 9. do 12. dopoldne In od 3. do 5. popoldne v Wolfovl ollcl it. 10, I. nadstropje.
Centralni volilni odbor pa Je strankam na razpolago vsak dan od pol 8. do pol 9. zvečer ln daje vsa pojasnila, ki se tičejo bodočib volitev in vodi vso reklamacijo.
Izvrševaini odbor narodoa-napredne stranke
v Ljubljani.
Dnevne vesti.
Iz deželnega odbora. Deželni zbor bo sklican ali 11. ali pa 18. svečana. Deželni glavar naznanja, da je sklical predstojnike deželnih uradov ter jim naznanil, da sme voliti vsak po ovojem prepričanju, da pa bo vsak, ki se bode vtikal v agitacijo, imel ž njim opraviti! Štajerski deželni odbor poroča, da je železniškem u ministru pisal, da se za proge Gleis-dorf-Harfberg-Pluj.Rogatee-Kogati c-Bnžiee - ZeJtweg - Šoštanj v prvi vrsti poteguje. 8 tem je štajerski deželni odbor podprl tudi kranjsko »transverzalko« in pa progo Kamnik - Žiri. — Kobalova stavba v Idriji se brez pardona podre. Podrl pa jo bo deželni stavbenski urad z orožuiško asistenco. Tako se dela za »ljudstvo«! — Za ubogega Kobala prosila je tudi deželna gostiIničarska zadruga, zategadelj predlaga ar. Lampe, da se naj v bodoče ta zadru-a od dežele več ne subvencijonira. Jr. Lampe umakne končno svoj p: Milog, češ, da je sedaj nepotrebno o tem sklepati, ker zadruga ne prosi za deželno podporo. Deželna zadruga potemtakem lahko slovo vzame — od deželne podpore."Tako se dela za »narod^*! — Meščansko korporacijo v Kamniku bode pregledoval j^seben deželni komisar, ki naj dožene vse tiste poizvedbe, katere je v dež. zboru zahteval dekan Lavrenčič. — Med deželnim odborom in kmetijsko družbo se bode vršila posebna konferenca, da se določijo temelji skupnega delovanja.
-f- Resnici na ljubo konstatiramo i ozirom na prozorno notico v »Slovencu« o sodnem zdravniku dr. Plečniku, da je po sodnem aktu dognano, da je dr. Plečnik preklical svoje mnenje in da se njegovo drugo mnenje n~ strinja s fakultetnim mnenjem v Kleindienstovi aferi. Laž je tudi, da je Plečnikovo mnenje obveljalo pred sodnim dvorom, kajti Plečnik je izjavil, preklicujoč svoje prvo mnenje, da je vzrok Kleindien-stove smrti lahko tudi alkohol ali razburjenje, — tega pa sodni dvor ravno ni ugotovil, ampak ravno nasprotno: da je namreč vzrok Kl?in-dienstove smrti eventualno z*det v zid in z njo združena prškodba in pretres ne pa to, kar trdi dr. Plečnik. Zato »Slovenec« boljše stori, ako molči o »blamaži«; kajti jasno je do-velj za vsakega lajika, kdo se je tukaj blamiral. »Slovenec« trdi, da je hotel zastopnik privatne udeleženke na vsak način napraviti pregrešek po $ 335 k. z., faktično pa je, da je malo manjkalo, da bi bil Kleindienstov zagovornik kmalu napravil s svojim neprevidnim »pribijanjem« in »ugotavljanjem« pričevanja g. Grosa — hudodelstvo — uboja! Zasebna udeleženka g. Helena Praprotnik je ravno dosegla pravično kaznovanje Ivana Kleindiensta in bo dosegla potom civilne pravde tudi brezdvomno primerno odškodnino za izgubo svojega moža. Zato je naibolje za »Slovenca«, da lepo — molči!
+ Za uradnike in učitelje. Pritožujemo se, da vlada preterira slovenske uradnike in da imenuje Nemce z manj službenimi leti in slabejšo kvalifikacijo na višja mes*a. Na take pritožbe nam vlada lahko reče: Kaj se bodete pritoževali, da mi delamo tako, poglejte doma svoje »ljudske voditelje«, kako postonajo! Za izgled vzemite deželni Šolski svet in njega klerikalno večino. Na sestram-
S
redno solo e tremi paralel kam i so imenovali nadučiteljem 241etnega mladeniča z d vem i definitivnim i leti službovanja, preterirali pa boljše in starejše učitelje s 15 do 20 leti. Skoro ravno tak slučaj je bil za Spodnjo Šiško in druge kraje. Nehote se vprašamo: Ali imamo pravico očitati vladi, da preterira in da korumpira, ko se na domačem pragu godi š* grša korupcija in protektorstvo vladajoče nasilne stranke t Razmišljujmo posebno to tikoma pred občinskimi vo litvami, ko klerikalci obljubljajo pravično vladanje na magistratu. Ali ne govore dolge govore o pravičnosti klerikalcev ravno tu našteti slučaji imenovanji Kdo je še tako neumen, da bi verjel klerikalcem na poglavje o pravičnosti 1
-f- »Naj tudi Ljubljana plača,« Piše se nam: Poslušal sem družbo preprostih kmetov, kateri so ravno pretresovali novi cestni zakon. Bilo je šest kmetov, med katerimi je moral biti eden naprednjak, ker je marsikaj ugovarjal svojim tovarišem, le pri razgovoru o cestnem zakonu je molče pritrdil. Glavni refren možakarja, ki je brez dvoma kakšen »cek-mošter« in zvest bralec »Slovenca« in »Domoljuba«, je bil sledeči: »Kaj se bodo Ljubljančani ustavljali temu (cestnemu) zakonu! Koliko bodo neki plačali, saj smo vendar mi največji (!) davkoplačevalci. Mi imamo v gozde in na polje slaba pota, Ljub Ijančani pa imajo gladke ceste, kakor po mizi. Vse mesto je zvečer v luči h, mi moramo pa po temi hoditi. Imajo električno železnico, lepe sprehode in velikanske trgovine in hotele. Mi vsega tega nimamo. In če smo mi dosedaj mogli plačevati pri deželnih davkih za Ljubljano, naj tudi Ljubljana za naše ceste nekaj plača!« Ta razgovor vam pošiljam, da bodete vedeli Ljubljančani, za kaj se spodo bi, da bodete za ceste na deželi plačevali letno par stotisoč kron.
-f- Usmiljeni ljudje. Pod tem naslovom pišejo »Slovenceve<' idrijske novice, da je naprednim voditeljem društvo za otroško varstvo pri srcu, ker se boje zamere pri vodstvu društva, otroci pa so jim deseta briga. To je klerikalna logika, da se bogu smili.    Klerikalne korifeje Osvealda in Arkota smo ožigosali, ker sta reku ri rala    proti    povišanju občinske podpore   za   1000 kron društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v Idriji. Toda mi smo storili zategadel, ker  se   bojimo zamere pri društvenem vodstvu. Prismode! Le zavijajte kakor hočete, svoje grdobije, ki sta jo s tem zakrivila katehet (!) Oswald in dekan Arko, si nikdar ne zbrišeta. Tudi najzabitejši klerikalec ve, da se društvena podpora razdeli edino med revne   sirote,  društveno vodstvo pa nima niti vinarja za vzgledno požrtvovalno delo za vzgojo revne in zanemarjene mladine. Vse ogromno delo vrši društveni odbor popolnoma brezplačno in prostovoljno. Treba je poznati   vso   idrijsko socijalno bedo ravno na tem polju, da se ve prav ceniti delovanje tega človekoljubnega društva. Kaj nam je zamera ali nezamera pri društvenem vodstvu! Zato moramo najnovejšo klerikalno infamijo    odločno zavračati. Prav vsled človekoljubnega delovanja pri društvu eminetne socijalne važnosti visoko spoštuje vsak pošten Idrijean c. kr. sodnega svetnika H. Sturma, ki kot društveni predsednik žrtvuje neprimerno mnogo časa za revne sirote. Vsak mu mora biti hvaležen za njegovo res človekoljubna delovanje. Kdo izmed višjega u radništva je ne glede navzgor ali navzdol spregovoril odkrito besedo o žalostnem soci-jalnem stanju v Idriji in stavil zelo primerne predloge za izboljšanje socijalnih razmer v Idriji?     Tudi — klerikalci   bi   morali   biti hvaležni svetniku Šturmu, saj je gospodinjska šola njegova ideja, in prav to idejo je izrabil Oswald, da je spravil pod Gessmannom   svoje   nune v Idrijo. Kakor vsaki dobri stvari, pa Oswal-dova zloba nagaja tudi društvu za otroško   varstvo in mladinsko skrb, kjerkoli more. S tem pa se ravno dobro razkrinkava ta večni škodljivec idrijskega revnega ljudstva. Sicer pa kaj temu fanatičnemu klerikalcu, če stradajo uboge sirote, če prezeba-vajo, samo da se on neovirano redi.
-j- Odbor Naprednega politične* ga in izobraževalnega društva za Ko-Mzejski okraj vljudno naznanja svojim članom ter volilcem, da leži volilni imenik v gostilni pri »Rusu« na Mar. Terezije cesti na razpolago, da se vsak volilec prepriča, če je uvršten med volilce II. in III. razreda. V slučaju, da je eden ali drugi izpuščen blagovoli naj na drugo stran iste pole zapisati natančen naslov in razred, da se tega volilca pravočasno reklamira,
+ Avstro - ogrska banka. Za cenzorja pri ljubljanski filijalki av-stro-ogrske banke je imenovan ravnatelj stavbne družbe g. Kamilo Pammer.
— Bal v deželnem dvoren. Prvič, kar stoji deželni dvorec, je bil tamkaj v soboto zvečer bal. Ker je mnogočislani g. Šuklje v deželnem dvorcu ta čas hišni gospodar in ima
1 r kot deželni glavar tudi reprerentacij-ske dolžnosti, je pač naravno, da je on priredil ta bal, toliko bolj naravno, ker se doslej za svoje reprezenta-cijske dolžnosti ni čisto nič zmenil. Toda čujejo se glasovi, da tega bala ni priredil Šuklje, marveč da je samo oddal prostore deželnega dvorca v porabo gospe dr. ŠusterŠičevi in da je ta aranžirala ta ples. Povabljena je bila seveda sama pristna klerikalna gospoda. Družba je bila jako majhna, zakaj ni vsak vreden, da bi prišel pred obličje dvornega svetnika Sukljeta in gospe dr. Šusteršičeve. Klerikalci imajo demokratizem sicer vedno na jeziku, v praksi pa ga ne poznajo. Saj ne rečemo, da bi morali vabiti na bal v deželnem dvorcu vrle ženice iz katoliškega konsuma ali možake iz Fabianove kleti. A pri tej priredbi so prezrli vse civilne kroge, kar jih imajo, in povabljena je bila samo smetana klerikalne družbe. Prezrti sb bili krogi, ki se pehajo na vso moč za klerikalizem in ki imajo socijalno in tudi materijalno škodo, ker hodijo s klerikalci. Najbolj poniževalno je to za pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana« in za vodstvo kršč. soc. zveze. Brez teh dveh društev bi klerikalci sploh nič ne šteli v Ljubljani. A nobeden ni bil vreden povabila na ples v deželnem dvorcu. Na tem krvavem ponižanju čestitamo posebno društvu »Ljubljana«, ki hoče veljati za zbirališče najboljših klerikalnih krogov, ki hoče biti elitno društvo, pa je pri klerikalcih tako zaničevano, da še na prvi ples v dež. dvorcu ni bilo povabljeno. Člani in članice »Ljubljane« in »Kršč. sne. zveze« so pač dobri za štafažo, a niso vredni, da bi se zabavali v družbi, v kateri kraljujeta gospa dr. Šusteršie in hofrat Snklje. Upamo, da bodeta društvi »Ljubljana« in »Kršč. soc, zveza« po tej slovesni brci, ki sta jo dobili od klerikalcev, v prihodnje ]>o-nižnejši in se bodeta vedli tako, kakor je primemo za ljudi, ki niso bili vredni povabila na prvi ples v dež. dvorcu.
— Blamaža »Ljubljane«.   S po-
klerikalnjenjem pevskega društva »Ljubljane« je izginil tudi njen renome in inteligenca jo dosledno ignorira. To so britko občutili na konkurenčni veselici proti lovskemu plesu 1. t. m., ko se je sešlo komaj nekaj »klerikalcev« k la Šuklje, da so gledali strasno blamažo praznih Uni-jonskih prostorov. Da bi se potolažili, je sobotni »Slovenec«, za katerem bi ne bilo težko spoznati niegovo domišljavo potenco Tone Svetka, tudi od vekomaj »klerikalca«, priobčil neko zabavljanje proti družabnim prireditvam Čitalnice v Ljubljani in proti reklami za društva z liberalno večino. Glede zadnjega pripominjamo le. da reklama za veselice v »Slovencu« itak nič ne pomeni, ker »Slovenčevi pripadniki spleh niso soosobni za obisk veselic, oziroma nimajo niti smisla, niti potrebne olike in nečejo žrtvovati v še tako naroden namen potom udeležbe na veselici niti vinarja. Ljubljanska čitalnica je pa »Slovencu« zato tako v želodcu, ker ie tu letos naiživahnejs° družabno življenje, v Unijonu pa ie zu>rzuil že sam poskus posnemati čitalnične prireditve. Hinc illae lacrimae.
— Ljudsko štetje. Poleg 38.645 civilnih stanovnikov šte.ie Ljubljana dandanes tudi še 3066 aktivnih vojakov. Skupno prebivalstvo Ljubljane znaša torej 41.711 ljudi.
— Nemško gledališče v Ljubljani. Prihodnjo sezono bodo nemške predstave že v novem nemškem gledališču. Za prihodnjo sezono je gledališče oddano celovškemu ravnatelju Richterju. Predstave bodo štirikrat na teden, opere pa Nemci ne bodo gojili.
— Umrla je v Ljubljani ga. Kristina G 1 o b o č n i k , roj. Toman, fužinarjeva vdova in posestnica. Truplo se prepelje v Kamno gorico, kjer bo jutri popoldne ob pol 4. pogreb. P. v m.!
— Umrl je včeraj zvečer v Ljubljani g. Jožef B i z o v i č a r , bivši mokar. P. v m.!
Iz Lip na Barju. Kljub temu, da nam uniči po voden j skoro vsako leto vse poljske pridelke, prieto v jeseni naš župnik z veliko vrečo in — hočeš nočeš — moraš dati, če ne žita, pa svitle kronce, katerih vsled -slabe letine tudi nimamo v izobilju. Zelo v čudni luči se je gospod Knific pokazal v naslednjem slučaju: Nekoč je bil poklican k bolni ženski, da bi jo spovedal in obhajal. Toda ko ga je prišla neka oseba klicat, jo je prav no domače nahrulil in rekel: »Idi v Ljubljano, jaz nimam zunaj župnije nič opraviti!« Drugega ni preostaja-lo, kakor, ali pustiti bolnico umreti brez sv. zakramentov, ali pa čakati na župnika še celih pet ur. Prišla je jesen, čas »bire«. Sedaj je obiskal gospod župnik, z vrečo v roki, tudi ono hišo, pri kateri, kakor je rekel v poletju, nima nič opraviti. Toda to še ni vse. Se celo sedaj pozimi nas ne pustijo v miru ti »bisagarji«. Pred kratkem se je prikradel k nam v hilo mlad duhovnik, ki je prosit milodare za neko bolnišnico. Ta mož je bil tolikanj zmeden, naj si bo v besedi ka-
93Y
kor v obnašanju, da se mn jo takoj
videlo, da si ja mož že saru svest, da opravlja delo nepravičnega, O priliku kaj več. X.
Uboj. 221 e t nega posestnikovega sina Valentina Sirnica iz Laz v sodnem okraju Logatec, so našli 2. t. in. na okrajni cesti med Planino in La-zami mrtvega. Malo prej so se bili tam stepi i fantje. Mrtvega Simiča so prepeljali v mrtvašnico v Planino. Storilcev dosedaj še niso izsledili.
Terno jc zadel nekega posestnika sin s Potovrha pri Novem mestu. Ko so mu našteli na roko kar 600 svitlih kronic, si je mislil: »ravno prav, bom vsaj imel vesel predpus* « Rečene Storjeno. Povabil je prr korajžnib fantov in par brhkih deklet in hajdi ž njimi v gostilno. Poslal je tudi po godca. Zdaj pa so vsi skupaj kar dvr •dni in dve noči jedli, pili, peli in plesali, da niso šli nič spat. Kronce v žepu pa so se vidoma tajale.
Umrl je v Črnomlju sodni sluga v p. in posestnik Štefan Klein. P. v in.!
Poročil se je v Zagorju ob Savi g. Adolf Ranzinger, uradnik pri rudniku z gospico Pepco Janovo. Bito srečno!
»/Jahta, raztrgana  plahta.« Tz Zagorja ob Savi se nam poroča sledeče: Dne 29. januarja je šel Jakob 3rvar, podomače Pepevnak, iz Poderane pri Zagorju ob Savi, od Šem-lika^   kjer je prodal   par   volov, v <1ružbi  svojega   mladoletnega sina )roti domu. Na poti se je hotel okrepčati ter je vstopil v gostilno gosp. A. *\šiča na Lokah.   Nevede se je tam *ešel z nekim sorodnikom ter ž njim popival. Končno so potem skupno šli "oroti domu. Med potom se je ta prisiljeni spremljevalec prieei na sum-jiv način Brvarju   dobrtkati in ga otipavati po suknjiču, najbrže v nali, da na ta način najložje izvabi od 3rvarja listnico z denarjem, v kateri ,?e bila kupnina za prodanih par vo-lov. Brvar, to opazivši, sune izsiljenega prijatelja od se.be. Ta se je ujezil in pograbil nož. s kateri m je pretil Brvarju, a slednji mu izbije nož iz *ok na tla. Zapretil mu je tudi, da povi iče na pomoč, ako ne bode miroval. Sorodnik je vzel šibice ter iskal svoj iož po tieh.   Nazajgmle se pa pridruži Brvarjevemu sinu ter je z istim ravno tako ravnal, kakor   poprej z >četom,   misleč,   morda ima pa ta Uupnino pri sebi. Prebrisanemu tič-tu se je tudi ta poskus izjalovil, vendar bi bilo dobro, da bi se javna ob-' asi za to pobrigala, koliko je na tem stine.
Prepovedani semnji. Vsled ne-F/arnosti, da se razširi kuga na gobcih in parkljih pri živini, sta prepovedana semnja dne 9. februarja v Zagorju in dne 17. februarja v Izlakah.
Dva nova sejma. V Št. Petru na !Xrasu sta se vpeljala poleg štirih, že Starih, dva nova sejma, ki se vršita dne 15. februarja in 18. aprila. Vs >h t> sejmov velja za kramar je.govedo in <onje. na kar se kupci in prodajalci ^osebno opozarjajo.
Svarilna znamenja za avtomobiliste. C. kr. ministrstvo za javna dela je c. kr. namestništvu v Pragi namočilo, da se morajo svarilna znamenja za avtomobiliste postaviti na levi d ran i vozne smeri, ker je v ondot-uem upravnem okraju predpisano, da se izogiblje na levo in prehiteva nadesno. Svarilna znamenja se smejo tako postaviti, da je njih spodnji rob 2 ' 75 m od tal. K* kor vrnino, so svarilna znamenja za avtomobiliste bela na modrem polju, in sicer na okroglih ploščah, ki imajo 70 cm v premeru, nimajo pa nikakega napisa.
»Glas Naroda« v Novem Yorku.
Uredništvo tega lista je prevzel gosp. Fran Podgoršek.
Kap zadela. Ko je včeraj dopoldne sedel v neki gostilni v Kolodvorski ulici pekovski pomočnik Ivan Hinek, roj. 1873. v Stražišču pri Kranju ter pristojen v Mokronog v krškem okraju, se je nenadoma zgrudil in bil takoj mrtev. Na lice mesta došla policijska komisija je konstatirala, da ga je zadela kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojniku so svoj čas v deželni bolnišnici odstranili štiri rebra.
Mica Kovačeva. Ko sta snoči v neki tukajšnji kavarni nek čevljarski in nek ključavničarski pomočnik napravila čez 1 K dolga, sta hotela oditi, ne da bi bila plačala zaužitek. Ko ju je kavarnar opozoril na plačilo, sta se začela prepirati, drkler ju niso postavili pod kap. Tudi zunaj sta potem toliko časa vpila, da je stopil v akcijo stražnik.
Lepo število. Predvčerajšnjim je prišel policiji in občinstvu dobro znani Ljubljančan Karel Spindler k neki 6tranki na Poljanski cesti beračit ter pri tem izmaknil 14 K vredne hlače. Ko ga je policija Še isti dan izsledila in aretirala, je Spindler tatvino priznal in je imel ukradene hlače že oblečene. Spindlerja so oddali pristojnemu sodišču, kjer ima pričakovati v svojem življenju že 49. kazen. Pač lepo številol
Nerodnem. V soboto ponoči je v neko restavracijo s silo udri nek hlapec ter začel tam brez vzroka razgrajati in bi bil kmalu izzval prepir, ko bi ga ne bili prijatelji pomirili.
Delavsko gibanje, Včeraj ae Je i južnega kolodvora odpeljalo * Ameriko 36 Makedoncev, 18 H^atov je šlo pa iz Zlatara v Stražo na Dolenjskem. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 51 Makedoncev.
Izdnbil je g. Jožef Baraga srebrn ščipalnik. — Sluga Avgust Švajger je izgubil bankovec za 10 K.
— Sprevodnik Fran Majcen je izgubil denarnico, v kateri je imel 44 K denarja. - - Zasebnica ga. Katarina Ovsenarjeva je izgubila nekaj čez 9 K denarja. - Delavka Marija Set-i.ikarjeva je izgubila okoli 200 K denarja v bankovcih. — Sprevodniko-va žena ga. Frančiška Skalova je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 30 K denarja. — Branjevka Jožefa Štefancieeva je izgubila 41 K denarja in račun nekega odvetnika.
— Karolina Predanieeva je pozabila ,* i.eki trgovini dve ogrinjači.
Poročilo o koncertu »Glasbene Matice« in o sobotni gledališki predstavi smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za jutri.
HaroAna obramus.
Družbi sv. Cirila   in   Metoda v
spomin na 7 dan februarja 1910 dal
gosp. župnik Iv. Vrhovnik 5 K. — Iskrena hvala!
Društvena naznanila.
Darilo »Mladiki«. Znani rodo-jnb, goep. R a j k o A r C e , ki je lam podaril dijaškemu društvu »Domovina« po gospe S. L. 100 K, je izročil te dni po isti gospe društvu »Mladiki« zopet 100 K in postal s tem darilom ustanovnik društva Slava požrt vovalnemu rodoljubu!
V soboto, dne 11. februarja priredi »Narodna čitalnica« \ Ljubljani svoj VII. družabni večer. Ti večeri so dosegli v Ljubljani tako priljub-Ijenost.kakor še nobena druga prireditev v manjšem obsegu Od večera do večera raste animirana familijarnost udeležencev, ki se čutijo v prijetni domači zabavi nad vse zadovoljni. VII. plesni in zabavni večer se bo vršil, kakor dosedaj v vseh či-talniških prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani in bo poleg plesa obsegal še krasne pevske točke, od katerih omenjamo Fr. Gerbieev tro-spev za ženske glasove s spremljeva-njem klavirja »Rožmarin«, ki se je izvajal na zadnjem koncertu »Glasbene Matice«. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje, kakor od odbora povabljene dame in gospodje.
Društvo zdravnikov na Kranjskem je pri zadnji odborovi seji sklenilo, da bo odsihdob redno vsako drugo sredo prirejalo prijateljske sestanke, in sicer v Trat ni ko vi restavraciji »Zlata kaplja« na Sv. Petra cesti. Prvi tak sestanek se vrši v sr do, dne 8. februarja ob 8. zvečer. Gosi>od-je kolegi se vljudno vabijo k udeležbi.
Starejšinska    zveza Triglava.
Pravila so od namestnije y>otrjena ter v kratkem odpošlje vsakemu starejšim po en izvod. Iz Gorice nam je poslal naš vrli ustanovnik g. Josip Kovač, c. kr. sodni svetnik v p., listo, s katero prijavlja Zvezi, kol poverjenik, 16 starejšim ki žive razun enega, vsi v Gorici. Iz Celja pa -e je prijavilo po navdušenem starejšini g. dr. Šandor Hrašovcu celo 21 starej-šin iz mesta samega. Zagotovljeno nam je tudi, da pristopijo še vsi sta-rejšine celjskega okraja. Živeli ne-omajani Triglavani!
»Triglavanski« ples. Vabila so razposlana. Posebno zanimanje za našo prireditev je opažati na Štajerskem. Skoro vse starejši ne eo nam obljubili, da se gotovo udeleže in vrhu tega nam je zagotovljena naravnost velikanska udeležba iz Celja. Malenkostne zapreke nas ne omalo-d ušu je jo. Dolga vrsta prijavljenih starejšin nam jamči, da nismo osamljeni. Z združenimi močmi bo-deta delovala od sedaj »Starejšinska Zveza« in »Triglav« v dosego naših ciljev.
Plesni venČek slovenskega trgovskega društva »Merkur«, ki se je vršil v sobcfto, dne 4. februarja t. 1. je uspel nad vse sijajno, ne samo kar zadeva udeležbo, marveč tudi v dekorativnem oziru*. Z bujnim zelenjem dekorirano stopnjišče te je pripeljalo do plesne dvorane, ki je bila tudi okusno z zelenjem ozaljšana. Zopet je pokazala mnogoštevilna udeležba na tem plesu, kake simpatije uživa društvo »Merkur« v vseh slojih prebivalstva Prvo četvorko je plesalo 72 parov,, druge pa se je udeležilo ifi približno 100 parov, tako da bi bilo skoro zmanjkalo prostora v veliki dvorani. Zelo živahno življenje je vrvelo v dvorani do ranih nr. Med udeleženci na plesu smo opazili dvornega svetnika grofa Chorinskega, dvornega svetnika Klimenta, deželna poslanca dr. Tavčarja in dr. Triiler-
* ja, deželno - vladnega svetnika viteza pl. Laachznz, ravnatelja Pakla, ravnatelja Tvkača, tovarnarja Deč-niana, veletržca Kneza, zborničnega svetnika Mejača in Urbanem, dr. Windiscberja, predsednika višjega državnega upravnika Lillega in mnogo drugih odličnih gospodov in dam. V poznih urah šele so »e poslovili udeležniki od tako krasno uspele prireditve. Godbo je oskrbela s priznano marljivostjo »Slovenska Filharmonija«.
Podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev
je priredila v soboto, dne 4. februarja v dvorani hotela »Uniou« plesni venček, ki je zvabil med zvoki c. in kr peš polk a št. 47 veliko število plesalcev na plesišče, ki je postajalo čim dalje tesnejše, ker je bil precejšen del dvorane rezerviran za mize. Med *ideležniki plesa je omeniti dvorne svetnike grofa Chorinskega, Klimenta in Pajka, hladna svetnika viteza pl. Lasehana in pl. Chrona, višjega gozdarskega svetnika Rubbia, fin. prokuratorja Kr. Pessiaka, okr. glavarja dr. Praxmarerja, dež. sodn. svetnika Vedemjaka, okrajnega komisarja barona Lazarinija, odvetnika dr Furlano, jetnišničnega ravnatelja Rabitscha. pis. ravn. Iieskeja, viš-j^g^ drž. upravnika Lillcka, zborničnega svetnika Kregarja in drž. posl. Gostinčarja. Ples, prav intimna in domača prireditev, je trajal do ranih ur.
Zopet enkrat eelo noč dobro in neprisiljeno zabaval se bo vsakdo, ki
poseti v soboto, dne 11. februarja se vršečo VII. veliko mednarodno maš-karado »Strokovno zveze tobačnih delavk in delavce^« v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Ob zvokih »Slovenske Filharmonije« bo le prehitro minul čas vsem plesalcem in neplesalcern;za vse do dovolj zabave in predpustnega veselja. Vstopnice za to maškarado se prodajajo v trafiki ge. Cešarkove v Šelenburgovi ulici.
Slovensko planinsko društvo. Podružnice v Kranju občni zbor bo dne 9. februarja ob 7*/4 zvečer v »Narodni čitalnici« v Kranju.
Akademično društvo »Slovenija« na Dunaju priredi IV. redni občni zbor v torek dne 7. t. m. ob pol 8. j zvečer v lokalu »Zuin Magistrat« (I. Lichtenfelsgasse 3, poleg rotov-ža). Na dnevnem redu so poleg običajnih točk: volitev v odbor in v eksekutivo narodno-radikalnega di-jaštva. Nadalje sporoča društvo, da prireja vsak četrtek ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih (VIII. Brei-tenfeldergasse 20) redna predavanja, dostopna vsem slovenskim dijakom: tačas ima tov. jurist Ivan Sa-jovic ciklus predavanj o socijalizmu.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja, da ima vsako sredo ob 7. zvečer debatne večere o gospodarskih razmerah v slovenskih deželah, ti večeri se vrše v prostorih slovenskega akademičnega društva »Adri-je« v Pragi II., Spalena 20/IIJ. — Kdor se zanima, dobrodošel. — Odbor.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim
sodiščem.
Brezbrižnost. V noči od 10. na 11. t. m. je zapazil tukajšnji policijski stražnik na Tržaški cesti stati prazen voz. Ker ni bilo na njem ni-| kake svetilke in je voz stal v temi, je bila velika nevarnost, da kdo v voz j zadene. Dne 4. t. m. se je moral tedaj zagovarjati lastnik dotičnega voza, Ivan Traven, radi brezbrižnosti. Traven pravi, da ga takrat sploh ni bilo doma in da je moral voz pustiti na cesti neki delavec, ki je pol dne pri njem delal, ki ga pa ne pozna po imenu. V svrho zaslišbe prič se razprava preloži na nedoločen čas.
Razne stvari.
* Velikanska eksplozija dinamita v New Yorku. Kakor poroča wNew-york Herald" je po uradnih poročilih ubitih 23 ljudi, 150 pa ranjenih. Najbrže se je dinamit sam vnel.
* Kuga v Aziji. Zdravnik dr. Michel, ki je zbolel v Pekingu za kolero, se je dal lečiti z Ehrlich Hata 606. Res se mu je izboljšalo izpočetka zdravje, sedaj pa umira. — Iz fudsiad-jana se poroča, da se branijo kitajski vojaki delati službo v kordonu, ker se boje kuge. Na stotine mrtvih leži po poljih. Nekatere vasi so popolnoma izumrle. 4. t, m. so začeli tam sežtgati mrtvece ter jih sežgali takoj prvi dan 700. Kakih 5000 mrličev bodo zažgali še te dni. Ruska vlada je odredila petdnevno karanteno za one, ki prihajajo preko Amurja. Vse mrliče, ki jih pri« našajo reke s seboj, polove in sežgo. — Iz Odese se javlja, da so se dogodili tam novi slučaji, ki dajo sumiti, da se je prinesla tja zopet kuga. Vlada je odredila dalekosežne varnostne odredbe. — Kakor poroča brzojavna agentura iz Petrograda, umre v Kvan-čungču po 100 ljudi na dan ss kugo.
Telefonsko h brzojavna ponflli
Delegacije in državni zbor.
Dunaj, 6. februarja. Vojni odsek avstrijske delegacije ima sejo 13. t. m. Jutri se prično plenarne seje avstrijske poslanske zbornice. Na dnevne redu jutršnje seje bodo tele točke: 1. vladna predloga # nočnem delu žensk; 2. krošnjarski zakon; 3. društveni zakon in 4. poročilo poljedel skih odsekov. V proračunskem odseku se bo nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti
Podaljšanje bančnega provizorij*.
Dunaj, 6. februarja. Avstrijska in ogrska vlada sta se sporazumeli v toliko, da se podaljša bančni provizorij, ki poteče 31. marca t. 1., do J maja, ker se je bati, da bi ogrske zbornica dotične zakonske predlotre ne rešila do konca meseca marca.
Krščanski  klerikalci *n vojaški kredit.
Dunaj, 6. februarja. Krščanski aocijalci bodo v delegacijah glasovali za vojaške kredite samo v slučaju, da se jim dado jamstva, da se uvede 1!letna vojaška služba in da se v avstrijskem parlamentu sprejmo takozvane državne nujne potrebščine.
Bienerth v avdijenci.
Dunaj, 6. februarja. Danes dopoldne je cesar sprejel v enourni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha.
Med nemškimi dijaki.
Gradec, 6. februarja. Nemški svobodomiselni akademični protestni shod radi dogodkov v Krakovu se je vršil včeraj. Po shodu so priredili demonstracijski »bumeb po Karel Ludvikovi cesti, kjer je svirala vojaška godba. Tu je prišlo do spopada in pretepa med svobodomiselnimi in klerikalnimi dijaki. Aretiranih je bilo več nemških nacijonalcev.
Shod moravske agrarne stranke.
Brno, 6. februarja. Tu je imela zaupni shod moravska agrarna stranka. Vdeležilo se ga je 150 zaupnikov. Med napredno in konservativno stranko se je doseglo popolno gpo-razumljenje. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Stanek.
Hrvaški delegat je v peštanskem parlamentu.
Budimpešta, 6. februarja. Ogrska delavna stranka je sklenila, da pošlje izmed hrvaških delegatov v posanine odseke grofa Pejačeviča, škofaSchwiudermannain dr. Spevca.
Provizorij slovenske pravne fakultete v Pragi.
Praga, dne 6. februarja. Včeraj dopoldan se je podala deputacija slovenskega visokošolskega odseka aka-demičnih društev pod vodstvom predsednika tega odseka k rektorju praške češke univerze. V deputaciji sta bila tudi medicinec Jurečka in pravnik Kosi ter se ji je pridružil tudi predsednik zveze češkoslovanskih študentov. Deputacija se je prišla k rektorju dr. Ja-noš.ku informirat o stališču, katero zavzema praški vseučihški senat napram slovenskim zahtevam. Rektor je odgovoril deputaciji, da je senat praške univerze sklenil, se z vso vnemo zavzemati za slovenske vseučiliške zahteve in za provizorij pravne fakultete v Pragi. Senat bo te težnje Slovencev podpiral in če bi se vseučiliškim zahtevam Slovencev ne ugodilo nared-benim potom, potem bo praški senat za to, da se izpremeni praški vseuči-liški zakon. V prihodnjih dneh ima senat praške češke univerze sejo, na kateri bo razpravljal o teh zadevah. Ta odgovor rektorja je dokaz, da so bile vse vesti, ki so krožile tozadevno v zadnjem času po Dunaju, češ, da dela češki akademični senat sam težko-če provizoriju slovenske pravniške fakultete v Pragi, povsem neresnične.
Nesreča pri sankanju.
Semmering 6. februarja. Včeraj se je zgodila tu pri sankanju s sankami bob velika nesreča. Sanke, na katerih so se vozili skupaj dr. Groman z Dunaja, zakonska de Majo, okrajni giavar iz Mtirzzuschlaga dr. Lorrange in neki Forster z Dunaja so se prevrnile. Dr. Groman in gospa De Majo sta bila na mestu mrtva, dva gospoda sta težko ranjena, eden je ostal neranjen.
Umor na Dunaju.
Dunaj, 6. februarja. V Meidlingu je umoril neki podnajemnik svejo gospodinjo s sekiro in ji vzel 70 R. Se po noči se je posrečilo policiji izslediti in aretirati storilca, ki svoj zločin priznava.
Spor med Turčijo In Grško.
Solun, 6. februarja. Obturško-grški meji so se spopadli turški in grški vojaki. Pri spopadu sta obležala na turški strani 2 vojaka mrtva, 5 Grkov pa je bilo ranjenih.
Solun, 6. februarja. Turška vlada zbira vojaštvo in je pošilja na grško
mejo, kjer hoče uprizoriti protidemoti stracijo proti grškim manevrom, ki se vrle ob grško-turški meji.
Kralj Peter v Rimu. Rim, dne 6. februarja. »Giornale d* Italia" poroča, da pride te dni v Rim srbski poslanik Barolli,  da uredi vse potrebno za sprejem kralja Petra, ki pride v Rim 12. februarja. Kralj Peter bo potoval v Rim čez Reko ter ostane pri italijanskem kralju 14 dni. Papeža kralj ^eter ne bo obiskal. Izprememba v francoskem ministrstvu.
Pariz, 6. februarja. S trdovratno-stjo se vzdržujejo vesti, da se vrne bivši zunanji minister Delcasse zopet v ministrstvo ter da pride na mesto sedanjega zunanjega ministra Pichona ali pa da postane naslednik sedanjega ministrskega predsednika Rrianda.
leneralna stavka železničarjev na Španskem.
Pariz, 6. februarja. iz Madrida se poroča, da je sklenil eksekutivni komite španskih železničarjev proglasiti generalno stavko, če železničarji ne dobe zadoščenja za svoje zahteve. x/lada sodi, da je to uprizorjeno po anarhističnih krogih in da je vse te kroge kakor tudi eksekutivni komite strogo nadzorovati.
Vstaja v Mehiki. Pariš Dne 6. febr. Iz New Jorka se brzojavlja, da se vstaja v Mehiki vedno bolj širi. Vstaši so zavzeli že veliko število mest in so predvčerajšnim popolnoma porazili pomožno armado pred mestom Juarezom in mesto samo zavzeli.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Gospodarstva.
— Izžrebane srečke. Glavni dobitek turških srečk v znesku 200.000 frankov je zadela št. 1,876.558. — Glavni dobitek italijanskih srečk rdečega križa v znesku 15.000 lir zadene serija 8370 št. 41, 2000 lir pa serija 3373 št. 9. — Glavni dobitek srečk Herzog Saehsen-Meiningen v znesku 5000 goldinarjev južnon^ra-*kpga kova potegne serija 1541 št. 34, 2000 goldinarjev pa serija 6525 št. 46._
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. januarja: Dragica Sa.1-ler. rejenka, 4 mesece, Emonska cesta 10.
Dne 31. januarja: Josip Kuchler, bivši vrtnar, 63 let, Radeckega cesta 11-* — Ana Zupančič, posestniko-va žena, 62 let, Cesta v mestni log štev. 26.
Dne 2. februarja: Martin Slam-nikar, bivši krojač, 77 let, Japljeva ulica 2.
Dne 3. februarja: Franja Dolenc, delavka, 30 let, Radeckega eo-sta 11. — Ivana Ambrožic, učenka, 16 let, Razpotna ulica 6. — Ludmila Pollak, tovarnarjeva hčerka. 10 let, Dunajska cesta 23. — Ana Lavrin, zasebnica, 79 let, Zaloška cesta 23. — Marija Mariacher, kavarnarjova vdova, 68 let, Japljeva ulica 2. V deželni bolnici:
Dne 31. januarja: Marijana Paj-far, posestnikova hči, 29 let. — Fran Dolar, delavec, 58 let.
siirano mn mMi t liiDlhii.
it 93. (Par). Druit. predat 2097.
V torek, 7. februarja 1911. Ifova opereta 1   četrtič:   Nova opereta i
Baron Trenk
Orereta v treh dejanjih. Ugiasbi! Srećko Albini. Besedilo srisala A. M. Wllner in it Bodansk*. Poslovenil Cv. tolar. Uprizori Jos. Povhe,     Kapelnik Ed. Czajanek.
Blagajnica se odpre ob 7. uri.
Začetek ob ' ,8. url. Konec ob 10.
Prifiednja ireistan bi i Četrtek I. ftbnaija.
f!2iE!lf3 edina slovanska llalllGld, ura za teloradee.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana n t.Mnnf Ljubljana
Metli ti 11. Milil!!! Sv. Fetn nsti
Borzna poročila.
Ortfil karti Jaaajske Hm i. februarja Iti I
mirit.
4* 9 majeva renta .... 42% srebrn* renta . . . • 4% avstr. kronska renta . .
4% ogr. .... 4°/# kranjako deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .
Srečke lx 1 1860 */.   . .
m     n   •» 1864     »   . ,
h ttske ... . „ zemeljske L Izdaje n        **     n. SJ
w    ogrske hI potegne . dan. komunalne
avstr. kreditne . .
ljubljanske  .  . .
„    avstr. rdeč. križa •
*»     Ogf. mm*
,, bazilika .... „   torftke .....
Dsiafos.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne dražbe . Južne Železnice .... Državne Železnice . . . Alpine-Montan .... češke sladkorne družbe . Živnostenske banke.  . .
n
9305 9710
92 95
91 9> 96-94-
214 25
307 — !55 75 29**-287-50
2M -
-38*-
538- I 92-j 88 — i 59— 40- -
2iS25
Valute*
Cekini Marke Franki Lire .
Rtiblji.
482*— l 677-
364 75 ! 13-6° ! 747 75 I 780 50
27 V -
287— j
{
11S6, 117-27
95-— 94 ču! 253^0
9325 97 30
93 15
<T215 <r7 — 96-
22025 313 — 161 75 304 -
993 50 257 -548--i48 -98-
94 -13-41—
2o9'25
486 —
678 -J65 7" 114 60 74H75 7&t-'< 27' 70 287-25
11*39 117 47-95-10 94 70 2M-25
Žitno ©ene v Budimpešta
Dne 6 febru-rja 1911. Termin.
Pšenica za april 1911    . .
» •# oktober 1911. . R2 za april 1911 .... Ko uza za maj 1911 . . . Oves za april 1911    .   . .
Efekti*.
_ Jako trdno.
za 50 kg 11 51 za 50 kg 1095
za 50 kg S 18 za 50 kg 5 8 ' za 50 kg 8-66
Meteoroiogitne porodio.
Čas
Stanje   i £j ^***    baro-    & ^ i  °fii(): I metra
Nebo
-g i »aina
v I M
2.pop. 7428      1 8  slab jug jasno 9. zv. j 741 1 , —3 9 brezvetr.
7. zj.   737 8 ; —7 0 sr. sever oblačno
2. pop. 9. zv.
7. zj.
735 6 7375
2-8 2-5
739*6 -*>4
p. m. jzah. del. jasno si. zahod jasno
sr. Sever megla
Srednja predvčerajšnja temperatura —2*5*, norm. —13° in včerajšnja —2*2 . norm. —1*2\ Padavina v 24 urah CHj mm in 00 m:n
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
Jožef Bizovičar
bivši mokar
po kratki in mučni bolezni, včeraj v nedeljo, dne 5. t m. ob 9. zvečer v starosti 76 let, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil. 500
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v torek, dne 7. t. m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, 6. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naS ljubljeni
soprog in oče, gospod
Štefan Klein
C kr. sod. sluga v p. posestnik itd.
v petek 3. februarja ob *ft 7. uri zvečer po dolgem boiehanju previden s sv. zakramenti preminul.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 5. februarja popoludne. 490
Črnomelj, 4. februarja 1911.
Žarajoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
M_:,;,.v.
Zahvala. -
Za vse dokaze prijateljskega sočutja ob prebritki izgubi našega nepozabnega gospoda
Karla Dvoršaka
trgovoa
bodi na tem mestu izrečena vsem prijateljem in znancem pokojnika, kakor darovateljem prekrasnih vencev naša iskrena zahvala. 492
Trbovlje, 3. februarja 1911.
Žalujoči ostali.
Maprednjakl,
prispevati« sa
Narodni sklad!
Fotografski aparat
skoraj nov, z vsemi drugimi potrebščinami   za   fotografiranje, 00 OOBO proda. 494 pnprašati je Sv. Petra aaoip it 49. I. nadstropje.
Res
Trgovina
s poljskimi pridelki ii viaoa u debel«
m Sp. Štajerskem 485
n Uti r njat nafta* vzne kManitn.
Ponudbe na  upravništvo »Slov. Naroda«.
pripraven za lesno trgovino, prodajalca drv in pr*»rrnga ali tesarja 488
8 odda v nap i HUM eliti 1
v Prešernovi ulici 9 m
.V«
v najem. /.
ki ji je kaj leteče na JI zdravem negovanju kože,
llftttaft 'la>tl kl U0Cir odpraviti 1] |i|II A pege kakor tudi dobiti in flffififi    ubraniti nežno mehko k uzo
UUalfU      se Din,va ,e 1 491
lilijinim mlečnim mi-
Fjioad po 89 v se m    lom s konjičkom ? rsta laianub Jrogfrija (Znamka lesen konjiček). \i irfsvinii s agrfnii. Branam is Ram. C?: •■ s. 1.
v sredini mesta z vodovodom išče »klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani. Ponudbe z vsemi pogoji je poslati na društvo. 468
Dobro vpeljana, zelo obiskana
Aa Gorenjskem
poleg železniške postaje se proda iz proste roke po primerni ceni. Zeiu pripravna, brez konkurence za vsako trgovino. Cena po dogovoru. Polovica kupnega zneska zamore ostati na hiši.
Kdor je kureč, naj se zg!asi pri Antona Pogačniku, posestniku in žapanu v Podnartu, kateri n.u da
natančnejša pojasnila.
46;
vino
staro, graševina, kraljevina in muškat iz lastnih vinogradov, 1600 hektolitrov buko**arskrga, glasovitega po dobroti, prodam na drobno in debelo lastnik
foAkaU) M1LEUSKIĆ v Zagrebu, Maksimir, telefon 352. m
z znamko repate zvezde je najboljše blago
za obleke in perilo.
Namesto vsakega dragega obvestita.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preiaiostno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oz. mamica, sestra, svakinja, teta, gospa 499
Josipina Klopčič
včeraj ob 1 J. uri po noči po daljšem bo!eI:anju, previđena s sveto-tajstvi za umirajoče v 56. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši jutri, v torek ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Zaloška cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ^e polože zemski ostanki k večnemu počitku.
Posmrtnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Petra. Bodi ji ohranjen biag spomin.
LJUBLJANA, dne 6. svečana 1911.
Luđe vit Hiobčič      Tomaž Klopčič
kr. dež. viadni konc. pr. soprog.
Janko Klopčič
Marica Klopčič
hčerka
:tr»nvn
■
a3* w?"
Tranc Olobočnik, c. ki. stotnik, naznanja v svojem m v imenu svoje soproge Eme.roj Povietove in svojega brata Antona Olobočntka, veleposestnika v Železnikih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je na$a najiskreneje ljubljena preblaga matt, tašča in stara mati, gospa
Kristina Globočnik roj. Toman
futlnarjova vdova in poaoatnioa
danes 5- februarja ob E/4 2. tiri zjutraj po dolgem in mučnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v torek, 7. februarja ob *L A. uri popoldne v Kamni gotici, kamor se prepelje naša biaga mati.
Preblaga nepozabna se priporoča v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 5. februarja 191!.
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
Išče se za dobro idočo trgovino
starejšega in aeoienjeoega, v trgovini iaorjenega
kompanjona
s a«kai h«yifl—1
Ponudbe pod      B. 1000**, Eal pri •v. Petro, Kranj.ko. 486
Večji priložnostni nakup!
Spalna soba
iz nrefiovrie, oloktr. lOOtOttO In SVO-
tiljka, cnara aa knjige in atolaio, otroška postelja, nenetn. slike itd, Puckov motor a stranskim vosom
as/l HP se zaradi pomanttc^n-a pro-tora natceneie proda V flrenovl ttllct ŠtOV. 10. % 482
Već lepih
primern'h za -»ile, zasebne kakor tudi delavske hiše, je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne tO tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. Več se izve pri imejitelju
Josipu Perdanu v Ljubljani.
Mesečno soba
s hrano se išče«
Ponudbe z navedbo cene se naj pošljeje pod »Soba" na upravništvo »Slov. Naroda«. 456
Iščem samo pri dobrih odjemalcih na drobno dobro vpeljanega in zanesljivega
potnika
za prodajo moje slivovke, tropinovca, :: tožnika in marclčtiega žganja.::
Ponudbe pod PkiUpp JOSOl Wotu-
leld Novi Sad, Ogrsko. 404
Oddati je
z dvema sobama in kuhinj 3, odnosno z eno sobo in kuhinjo v suterenu takoj alt s prvim majem rodbini brez otrok. Natančneje pri hišnem posestniku na Erjavčevi cesti 24. 477
Kdor zeli kupiti dobrega
1W*
91
nad 100 kl iz glasovitoga vinogorja v Zagorju* naj se obrne
na trgovca:
P. CIGLENEČKI, Sv. Križ-Začretje (Hrvaško), k
— B#
3E
aUalii
neke epohalne novosti
(konsumni predmet) so sprejmejo zmožni in marljivi solventni gospodje v vsakem glavnem in prov nci;ain**m mestu monarhije (izvzemši Dunaj), s stalnim bivališčem ravnotam proti Stalni plači ali proti provizij^ od nekega ve* likega tvorniškega podjetja Gospodje, ki so upeljam pri tovarnah za pohištvo, pri kupčevaleth, stek arjih arhitektih in stavbmkih, imajo prednost. 439 Odgovor z navedbo referenc pod „Concurrenzlos 128£Cy na poštni urad 66, Dunaj IX, Poraeellangasse«
4t. 3960
495
Pri   podpisanem   mestnem   magistratu   se  bodo  vršile  zaradi oddaje
idA del ia dobav za novo m
javno ponudkinske razpravo in sicer za oddajo:
naprave strelovodov in električnih zvonil tac 2o./ebnurja t.L
slikarskih del dne 21. /ebrnarja 1.1.
pleskarskih del du22./ebrurjat.I.
vsakokrat ok 10. uri dopoldne v pisarni mostnega atmvfmega nradau
Načrti, proračuni, poboji in drugt pripomočki so razgrnieni v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne na vpogled.
Ponudbe opremljene s 5% vadijem od preračunjene skupne ponuđene svote, v kater h je navesti posamezne in preračunjene cene v številkah in besedah, je izročiti v zapečatenih zavitkih do določenega časa. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisanim predpisom ali katere bi se pogojno glasile, ter na ponudbe, katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni
magistrat 1
dne 9. februarja 1911.
Ljubljani,
U asMovaije oKinskih spravil mesta Ljaaljaae zacatat pastavijeal c kr. dežefae vlade svetaik*
Lasohan 1. r.
^ 1 ■ ^^iMMaMKJMMM^mm^^fl^^^^saa^MBaaaBamnn ' '^naaaalaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaa
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani«
! D.i.iika itamiM * »»^** Stritarjeva ulica itav. 2. ......mi umt w,»m kM»
"        ~ - -  - 2arajtva*
Sprejema vloge n tojffice tt u tekofi rata ter fh JK 1 oarestajc a) He vloge pa &» |2
Zipaje k praiaji srcBa ta vntaastit paibje O pa aaeviea kana.
09
51
1Y
9E
Stopnice, balu-strade i. t d.
Najnižje cene!
Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od
tvornice cementnih Metkov Jflj. ClhlHf
M. 07,
Cevi. korita
i. t. d.
2809
Najnižje cene!
Gospodična
vešča stenografije in strojepisja, slovenskega ter nemškega jezika zmožna, želi v najkrajšem času kot začetnica službe bodisi v mestu ali na deželi kot taka ali pa v kaki pisarni, kjer se ne rabi stenografija in stro-jepis. — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenskega Naroda.« 377
Zaloga
sukna, platna, :: modnega in :: manufakturnega blaga.
frane Soiivan sin, Ijubljana
Mestni trg štev. 22 in 23.
Največja zaloga
preprog.
Popolne opreme
:: za neveste. ::
2 sobe, predsoba in kuhinja se takoj ali za majev termin odda mirni straaai. 440 Poizve se pri Aleksandru 66tzl, Halfova ulica st. 1 (Marijin trg),
C. kr. & priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljen« leta 1831.
Mf" Jamstveni nakladi znašajo nad 388 milijonov kron. ~^RJ
Poslovni Izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb 2 za zavarovano vsoto . Izgotovljenih polic je bilo a zavarovano vsoto . .
Naznanjene škode znašajo.
meseca lanuarja 1911 1
2154 K 17,807574 26
1765 K 15,016 938 79
K 624S0442
Pivovarna Mengeš
JULIUS STARE
V flTlU Pav««" v Zg. Šiški se odda takoj ali s 1. majem 1911 lepo, moderno
t*
Sprejmeta SO dva spretna slovenska
stavca
v tiskarni J. Blaanika nasl. v
LJubljani. — Kondicija stalna, pača po d* govoru. — Ponudbe sprejema omenjena tiskarna. 429
Ustanovljena leta 1818,
Ustanovljena leta 1818.
Zaloga v Ljubljani,
JUtetelkove alice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Jcie/on štev. 248. telefon stev. 248.
Hotel!
Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljani 1013
Sv. petra cesta štev. 27
v bližini kolodvora. •••   Lepe zrabne sobe.
Priznano fina kuhinja«
Izborno pijačo.
Marke cen«.
Lopi restavracijski prostori.
Velika zaloga
3161
domačih in tovarnišbili čeulieu
Naročila po meri se izvršujejo točno in solidno v lastni delavnici.
MATEJ OBLAK, Kongresni trg št. 6.
C. kr. avstrijske    ffi   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
WeBafaaweMS  ena* 1 aSafaad is L|skl|auao Orni. ioL)
7*04 rJutra). Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rodolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
0-I2 tiepoldne. Osebni vlak v smeri* Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidaoe, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
11 »eO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Trite« lesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
Taja popoldna. Osebni vlak v smeri : Grosuplje, Rodolfovo, St. Janž, Straia-Toplice, Kočevje,
3*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tfiič, Jesenice, Trbii, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
a*35 zvečer. Osebni viak ■ »men; Iriič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Uiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vlissingen, Trbii.
7**ao zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St janž, Rodolfovo, Kočevje.
10MO ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst.
Odkod Is Llabijane (državni kolodf or).
7*28 zjutraj Osebni viak: v Kamnik. 205 popoldne: Meanec v Kamnik. 7*30 zvoeer: Meša..ec v Kamnik
11*— ponoči: Mešanec v Kamnik le ob ne« deljah in praznikih v mesecu oktobru.
•rlnođ v Mnfel|ano (Inin ielssmlo
7*14 zjutraj: Osebni vlak is Jeseni% v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draitan Prafife, Unca, Monakovcga, Solno grada Badgastelna, Beljaka, Gorice, Trrta, Triiea
8*02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ril« dolfovega, Groauplja, St jania.
10*12 dopoldne: Osebni vlak vč. Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Koiina VViesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Soinograda, Inomosta, Ba4ga-steina. Beljaka,
11*20 dopolono: Osebni vlak is Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča.
2*3& popoldne: Osebni viak is Kočevia, Straže - Toplic, Rodolfovegs, Grosupljs, St Janža.
417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, leaenic, Triiča
6 98 zveOer Osebni vlak iz Jesene, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Fra^e, Lin ca, Celovca, Monakovega, Soinograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
8m5 zvečer: Osebni vlak ts beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica.
9*07 zveoer: Osebni viak iz Kočevja, Str**e-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. St Janža,
11*22 ponoči: Osebni vlak tz Trbiža, Ce.otc* Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
Prihod v LJubljano (drlavne ieloznica), zjutraj: Mešanec   iz Kamnisa.
IO*90 dopeldo: Mešanec iz Kamnikx
O'IO z veder: Mešanec ts Kamnita.
IO30 po noći; Mešanec iz Kamnika I2 03 nedeljah in praznikih v mesecu oktobru.
Časi prihoda in odhoda so navedem v sredajd evropejskem času.
ČESALKA
za na dom, z daljšo prakso se radi pomanjkanja znanja tem potom priporoča. — Ponudbe pod „Magda 100"
na upravništvo »Slov. Naroda«.
na Starem trgu št« 30 ii je kakor navadno
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
umetni in trg. vrtnar
Ljubljana, Kolezijske al 16
izvršuje
I
za razne prilike.
Oslo nmetniiko oknsno in po soiiftzuh. cenah.
Prodaja cvetlice, (vemo piMe ii mlala drevesca (Me, jabolka) iti
Naročila na detele hitro ia
Ustanovljena leta 1882.
Ustanovljena leta 1882,
.*. Rezervni zaklad .\ nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog g dvajset milijonov kron.
0
Kmetska posojilnica
rEptrerau zadruga
7 UNSijIDO Z3T9Z0
zastupa zartu
ljubljanske okolice *js
v latim zadrežifa ton | Ljlhljaij gjjgMftjj j
obrestuje hranllae vloge pa čistili
brez odbitka rent-v   /. aga davka. .*.
TeVeten štev. 185 interurtian.
Račun:
pri avstr. pošt hran. št 828.406 pri ogr. post. bran. St. 19.864.
C>
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
MinV
po 5 y4y, brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
Eskomptuje
trgovske menice. ~OJB
1 I 1 — * I  •   « 7 s
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*—
-i—9-'-js-j~ ..as   Z»    .-a as
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno $1*110 dal«
matinsko vino
KOČ
233
najboljše sredstvo«
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 4*—.
Br. Novakovič, Ljubljana«
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova olica št. 1
jm\. Krejči
f jnbljana, Vol/ova al. It. 5.
priporoča svoio bogato isJOffO
najmoderaolsih, nsjfinejslh
kožuhovin, klobukov!
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča Maaj»a*aila proti najnižji ceni. Kupnje tudi vsakovrstne kote att>-}aćiao in jib najbolje plačuje.
Jlagoccno in solidno
Isatel— ia tlak »Neredee takacsac
344990
57
65
4