GEOGRAFSKI OBZORNIK SPELEOGENEZA DIVAŠKEGA K R A S A Irena M r a k V začetku letošnjega leta je pri Založbi ZRC, ZRC SAZU izšla knjiga z naslovom Speleogeneza Divaškega krasa, avtorja dr. Andreja Mihevca, višje- ga znanstvenega sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Avtor v knjigi obravnava razvoj jam in površja na Divaškem krasu, območju med Gabrkom, Vremščico, Vremsko dolino, Brkini in Taborskimi griči. V začetnem poglavju nam predstavi speleološko in morfološko ana- lizo denudiranih jam. Zaradi zniževanja površja so se najstarejše jame že vključile v sedanje površje kot posebne reliefne oblike, poimenovane brezstrope jame. V njih je avtor proučil ponekod še ohranjen skal- ni relief in tudi sedimentne oblike. V nadaljevanju nam na primeru jame Bestažovca poda primer speleoge- neze, pri čemer nas opozarja, da moramo pod spe- leogenezo razumeti nastanek in razvoj jam od razvoja inicialnih - začetnih kanalov, pa vse do popolnega izgi- notja jame, ki je posledica denudacije okoliške kam- nine. Avtor nato predstavi sedanje značilnosti Škocjan- skih jam kot tudi njihovo speleogenezo, pri čemer ugo- tavlja, da je bila predhodnica današnjih jam danes nad njimi ležeča brezstropa jama v Lipovih dolinah. Jame so nastale v neskladovitih apnencih z redkimi tek- toniziranimi lezikami, ob katerih so nastajali začetni rovi. Veliki podzemni kanjoni in dvorane so nastali šele s povečanjem gradienta v krasu in z močnim vrezo- vanjem Reke. Za nastanek Kačne jame je bilo na voljo več inicialnih struktur. Jama ima rove v treh višinah in je ob izjemnih poplavah skoraj v celoti zalita z vodo. Na nekaterih mestih je značilno močno podiranje, tu so nastale velike dvorane, na površju pa velike udor- nice, ki jih avtor predstavlja v nadaljevanju. Večina površja Divaškega krasa je sicer nerazčlenjeno, urav- nano površje, le 1 1 % predstavljajo vrtače in udorni- ce. Od tega zavzemajo vrtače 7 %, udornice pa 4 %. Po prostornini so mnogo obsežnejše udornice. Primer- java deležev kaže na to, da prevladuje na proučeva- nem območju uravnavanje površja kot dominanten geomorfološki proces. Drug pomemben element na površju pa so denudirane jame in vhodi v jame. Zadnje poglavje je namenjeno datiranju sige, pri čemer je avtor predstavil rezultate datiranja sig iz Škoc- janskih jam in Kačne jame ter sig v Matarskem podo- Iju. Uporabil je 230Th/234U metodo datiranja sige. Veliko vzorcev je preseglo mejo 350.000 let. S pomoč- jo datiranja pa je avtor sklepal na številne klimatske spremembe, ki so se dogajale v času odlaganja sige. Sige so nastajale v toplejših obdobjih pleistocena. Avtor ugotavlja, da se je pred 16.000 leti končalo naplav- Ijanje Brkinskih ponikalnic v jamah, začela se je holocenska sigotvorna faza. Pričujoče delo je dobrodošla novost na področju krasoslovne literature, saj nam na razumljiv način pri- kazuje najnovejša dognanja na področju razvoja pod- zemnih in površinskih kraških oblik na območju matičnega Krasa. Knjiga je dopolnjena z nazornimi skicami, diagrami, načrti jam in barvnimi fotografija- mi. Na koncu je dodan izčrpen povzetek v angleškem jeziku ter obsežen seznam literature in virov. DIPLOMANT I DVOPREDMETNEGA PEDAGOŠKEGA ŠTUDIJA GEOGRAFIJE NA PEDAGOŠKI FAKULTET I V M A R I B O R U V LET IH 1 9 9 9 - 2 0 0 0 Milena Petauer Za študij geografije v Mariboru je zadnja leta veli- ko zanimanje. Tako letno študira na dvopredmetnem pedagoškem študijskem programu geografije na Peda- goški fakulteti v Mariboru okoli 250 študentov: v 1. let- nik je vpisanih 90, od tega s prvim vpisom 60, v 2. letnik okoli 50, v 3. letnik okoli 45 in v 4. letnik prav tako okoli 45 študentov. Natančne številke se iz leta v leto nekoliko spreminjajo, saj je poleg tistih štu- dentov, ki se vpišejo v letnik s prvo prijavo, še nekaj takih, ki so pavzirali ali pa se vpišejo ponovno. Vpis v prvi letnik je omejen na 60 kandidatov, tako da v refe- ratu za študentske zadeve izberejo glede na povpreč- ni učni uspeh v 3. in 4. letniku gimnazije ter število točk na maturi od običajno prijavljenih 200 kandida- tov najboljših 60. Na Oddelku za geografijo poleg rednega študi- ja poteka izredni študij. V preteklem študijskem letu so se vpisali na študij geografije tudi študentje v Trebnjem, in sicer 24 slušateljev, poleg okoli 60 vpisanih na izred- ni študij geografije v Mariboru. V študijskem letu 1999/2000 smo začeli izvaja- ti tudi podiplomski študij za področje izobraževanja. V tekočem študijskem letu so vpisani 4 kandidati, zani- manje pa narašča, na kar kažejo vprašanja po elek- tronski pošti, telefonu in osebni razgovori. Primerjava vpisanih študentov v 1. letnik in tistih, ki diplomirajo na geografiji, pokaže, da jih letno diplo- mira razmeroma malo. Razlog za to je v dejstvu, da lahko študent izbere kot diplomsko smer razen geo- grafije tudi drugo smer in na geografiji študij konča le s sklepno seminarsko nalogo, ki je sicer na enakem zahtevnostnem nivoju kot diplomsko delo. Morda je razlog za manjše število diplomantov na geografiji tudi v tem, da smo zaostrili kriterije znanja, kar se nam je zdelo nujno potrebno za višjo kvaliteto študija. Diplomanti na Oddelku geografije na Pedagoški fakulteti v Mariboru si pridobijo naziv profesor/profeso- rica geografije. V letih 1999/2000 je študij z diplom- skim delom na geografiji zaključilo 22 študentov. Največ jih je diplomiralo s področja didaktike geogra- 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK fije. Ostala diplomska dela spadajo že kar na področ- je nepedagoške geografije, saj je pri raziskovalnem delu, kot je diplomsko delo, zelo težko vplesti tudi ele- mente šolske geografije. Sledi pregled diplomantov, ki so v letih 1 9 9 9 / 2 0 0 0 zakl juči j i študij geografije: BEDRAČ, Jasmina: Mestna klima Ptuja. 2000. Mentor: Igor Ziberna. B U T O L E N , Mi lenka: Prsti v Halozah. 1999. Mentor: Ana Vovk Korže. CELCER, Vesna: Problematika okolja v Slovenskih Konji- cah. 1999. Mentor: Vladimir Drozg. DROBNE, Natali ja: Mestna klima Celja. 2000. Mentor: Igor Ziberna. ČUS, Suzana: Učni eksperiment pri pouku geografije. 2000. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. FLOGIE, Jul i ja: Pomen učnih korelacij pri pouku geografi- je - na primeru povezave s slovenskim jezikom in književnost- jo v osnovni šoli. 1999. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. FRECE, B i l jana: Mentorstvo pripravniku pri pouku geogra- fije na osnovni šoli. 1999. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. GORJUP, Mojca: Izobraževanje učiteljev geografije. 1999. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. JELNIKAR, Kr is t ina: Socialno degradirana območja v Mari- boru. 1999. Mentor: Vladimir Drozg. KAMPLET , I rena: Klimatske spremembe v Sloveniji. 2000. Mentor: Igor Ziberna. KOP, Gregor : Ruše - turistični vodnik. 1999. Mentor: Vla- dimir Drozg. KOPRIVNJAK, Lidija: Pomen reke Savinje kot pokrajinotvor- nega dejavnika nekoč in danes. 1999. Mentor: Ana Vovk Korže. PETEK , Bernard: Kmetijsko obremenjevanje okolja v osred- njih Slovenskih goricah v energijski luči: na primeru naselij in katastrskih občin Malna, Spodnja Senarska in Selce. 2000. Mentor: dr. Igor Ziberna. PODGORŠEK, U r ška : Zasnova turističnega vodiča po Celju in okolici. 1999. Mentor: Vladimir Drozg. POTOČNIK , Mel i ta: Učne oblike pri pouku geografije v osnovni šoli: na primeru skupinskega dela. 2000. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. PUČNIK , Mateja: Učni načrti pri pouku zemljepisa v osnov- ni šoli: primerjava med učnimi načrti za osemletno in devet- letno osnovno šolo. 1999. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. PUSTATIČNIK, Jožica: Vpliv meteoroloških elementov in vre- menskih tipov na onesnaženost zraka v Šaleški dolini. 2000. Mentor: Igor Ziberna. SEBJANIČ, Tat jana: Programiran pouk geografije v osnov- ni šoli. 2000. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. ŠKERGET , Jasna: Urbani turizem v Mariboru. 1999. Men- tor: Vladimir Drozg. URBANC, S imona: Temperaturni obrat V Slovenjegraški kot- lini. 2000. Mentor: Igor Ziberna. V E R L E - S A M A S T U R , Silvestra: Aktualne metode učenja pri pouku geografije v osnovni šoli: na primeru geografske opa- zovalnice in učnih metod neposrednega opazovanja. 2000. Mentor: Karmen Kolenc - Kolnik. Z IBRET , Božidar: Vinogradništvo v šmarsko-virštanjskem oko- lišu glede na klimatske in morfometrijske elemente ter njihov vpliv na razvoj vinogradništva. 2000. Mentor: Igor Ziberna. V letu 2 0 0 1 se obeta na geografskem oddelku še več diplomskih del, česar smo predavatelji in asisten- ti zelo veseli. / E K S K U R Z I J E L G D - j a P O M L A D 2 0 0 1 U r £ k a E n i k o T e r e n s k o s p o z n a v a n j e r e g i o n a l n o - g e o g r a f - s k i h z n a č i l n o s t i z a h o d n e S l o v e n i j e • 2 4 . 3 . 2 0 0 1 : S p o z n a v a n j e p r o b l e m a t i k e o b a l n i h e k o s i s t e m o v s p o u d a r k o m n a m o k r i ž č i h i n m e d n a r o d n i h k o n v e n c i j a h (vodi dr. Gordana Beltram) Okvi rna pot: Ljubljana - Ankaran (odlagališče školjk in polžev) - Škocjanski zatok (jezerca, žabe) - - Fiesa - Strunjanski zal iv - Sečovlje (solinarski muzej). Namen ekskurzi je je, da se seznanimo z rabo obal- nega pasu s poudarkom na solinarstvu, krajinskim par- kom Dragonja ter odlagališčem odpadkov v obalnem pasu. • 2 1 . 4 . 2 0 0 1 : K r a s - n a r a v a i n l j u d j e (vodi dr. Andrej Mihevc) Okvi rna pot: Ljubljana - Koz ina - Divača - Lipi- ca - Tomaj - Gor jansko - Kostanjevica - Ljubljana. N a ekskurz i j i se bomo ukvarjali s tipično kraško pokrajino s poudarkom na prsti, reliefu in rabi skoz i tisočletja. • 1 9 . 5 . 2 0 0 1 : G e o g r a f s k a p r o b l e m a t i k a T o l m i n s k e g a in B o v š k e g a s p o u d a r k o m n a t e r e n s k e m d e l u i n d i d a k t i č n i h v s e b i n (vodi dr. Juri j Kunaver) Okvi rna pot: Ljubljana - Cerkno - Most na Soči - - Tolmin - Kobarid - Breginj - Bovec - Ljubljana. Udeleženci bodo preučevali nastanek dolin Idrijce in Soče, geografsko spoznavali pogorja Tolminskega in Bovškega ter se seznani l i s posledicami poledeni- tve Zgornjega Posočja. Cena posamezne ekskurz i je je za člane LGD-ja 3 0 0 0 S I T in z a nečlane 3 6 0 0 SIT. Ekskurz i je so kot seminar objavljene v Katalogu stalnega strokovnega spopolnjevanja za leto 2 0 0 0 / 2 0 0 1 . Kotizacija za semi- nar je 1 5 . 0 0 0 SIT. Prijave sprejemamo na telefonskem odzivniku (01 2 0 0 2 7 3 0 ) , plačilo pa na ž i r o račun LGD-ja ( 5 0 1 0 0 - 6 2 0 - 1 3 3 - 0 5 - 1 0 1 0 1 1 5 - 1 6 2 0 9 0 8 ) . Prosimo vas, da potrdilo o plačilu prinesete na ekskur- z i jo . Spoštovani naročniki! Spremembe naročniških razmeri j (prijave, odjave) sporočite upravniku revije na naslov: Damir Josipo- vič, Inštitut za geografijo, Trg Francoske revolucije 7 , Ljubljana, e-naslov: damir. josipovic@uni- l j .s i . Velja- ti pričnejo s 1. januarjem naslednjega leta, razen za šole, pri katerih se spremembe lahko upošteva- jo tudi s pričetkom novega šolskega ozi roma študij- skega leta. Prosimo tudi, da sporočite morebitne spremembe naslova. Damir Josipovič