V e s t n i k. Učiteljski konrikt: Gosp. Fran Ban, faktor Katoliške Tiskarne v Ljubljani 5 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osobna rest. Nadučitelj v Št. Jerneju, gosp. Janez Saje, je dobil za 401etno vzorno službovanje kot učitelj jubilejsko častno svetinjo. , Izboljšanje učiteljskih plač. V deželnetn zboru gališkern se je sprejel predlog, da se izboljšajo uoiteljske plače s 1. prositicem 1900. Deželni šolski zaklad se bo obtežil za 344.373 gld. Moravski deželni zbor je določil za izboljšanje uoiteljskih plae 600.000 gld. \n štajarski deželni odbor pa predlaga v ta namen 405.666 gld. (Glej dopis s Štajerskega! Ured.) Dosedanje plačo v teh kronovinah so znašale 1. v Galiciji: 900 in 800 gld. (v Lvovu in Krakovu); 700 in 600 gld (v drugih večjih mestih); 600 in 500 gld. (mala mesta in trgi); 450, 400 in 350 gld. (v kmetiških občinah); podučitelji so imeli 250 gld.; vsi so imeli lO°/o stanarine in pet petletnic po 50 gld. — 2. Na Moravskem: 750, 650, 600 in 550 gl.; poduoitelji pa 450 in 400 gld.; petletnice po 50 gld, — 3. na Štajarskem: 900 gld. (v Gradcu); 800, 700, 600 in 550 gld.; podučitelji 8O°/o učiteljske plače in 60—70°/o brez izpričala učne usposobljenosti; petletnice so znasale do sedaj po lO°/o od plače. — Učiteljske plače se bodo regulovale letos tudi na Geškem, v Šleziji, v Istri in na Goriškem. Na Kranjskera utegnejo uzeti letos v pretres pokojninski zakon in petletnice. Pokojninski zakon bi dežele ne obreinenil preveč, ker bi učiteljst.vo prav rado plačevalo v pokojninski zaklad po 4°/o namesto dosedanjih dveh odstotkov. Precej bodo pa obremenile deželo petletnice, ki so dosedaj najmanjše v Avstriji, in je torej povišanje neizogibno. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. raestnega šolskega sveta, katera se je vršila v torek, dne 14. m. m., smo prejeli nastopno poročilo: Potem ko proglasi predsednik sklepčnost, porooa zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Za razpisano učno raesto na mestni nemški deški petrazrednici se predloži deželnemu šolskerau svetu terno-predlog. Franji lllerschitschevi, učiteljici na nemški dekliški šestrazrednici, se pripozna druga, Luki Jelencu, učitelju na I. rnestni deški petrazrednici, pa tretja službeno-starostna doklada, obe od 1. sušca t. 1., prvi v znesku letnih 50 gld., drugemu v znesku letnih 40 gld. Sklene se prošnje treh mestnih učiteljev za novčno podporo deželnemu solskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev. Mestni magistrat se naprosi, naj pri občinskem svetu izposluje, da se vodstvu rokotvornega tečaja v šoli na Barju s prihodnjitn letom zviša remuneracija na letnih 100 gld. Porooilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, profesorja Franč. Levca o nadzorovanju obrtne pripravljalnice na I. raestni deški petrazrednici se vzarae na znanje, se odobre z njimi združeni nasveti in se sklene, da se ima to poročilo predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Nek vnanji učenec se sprejme v raestno šolo, drugemu tukajšnjemu pa izda izpustnica. Radovoljka Helena Tekavčičeva se premesti na mestno dekliško osemrazrednico, na njeno raesto vstopi pa na mestni nemški dekliški šestrazrednici kot radovoljka izprašana učiteljska kandidatka Tekla Hubadova. Potera, ko se reši še par internih zadev, se vzame končno na znanje še poročilo predsednikovo o stanju vprašanja radi nove zgradbe za mestno dekliško osemrazrednico pri sv. Jakobu. Zareza slovenskih učiteljskih društev. Zahvala in priporooilo. Slavno ravnateljstvo banke ,,Slavije" v Ljubljani, pri kateri je zavarovanih za življenje poldrugi sto slovenskih učiteljev in učiteljic, je izplačalo te dni ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev" brez prikrajšanja ter natančno v smislu medsebojnega dogovora pripadajoče ji odstotke od zavarovanih preraij, za kar mu izreka podpisani direktorij primerno zahvalo. Obenem pa se usojamo toplo priporočati slovenskemu in hrvaškernu učiteljstvu ta solidni slovanski zavod, našo ,,banko Slavijo", v najizdatneje vsestransko zavarovanje po geslu: ,,Svoji k svojim." Direktorij ,,Zaveze slov. učiteljskih društev" v Ljubljani, dne 19. sušca 1899. Drag. Česnik, L. Jelenc, tajnik. predsednik. Oklic tovarišem iz 1. 1889! Ker bode črez par mesecev minilo 10 let, kar smo si maturantje iz 1. 1889. ob- ljubili, se po dobi 10 let sniti v Ljubljani in takrat obnoviti prijateljske vezi, ki so nas vezale tisti čas, in se vzlic obljubi nihče izraed dotičnikov ni oglasil, vabim s tem podpisani vse nnaturante iz 1. 1889., da se oglasijo ali v tera listu ali podpisanemu in naznanijo svoje želje glede časa in programa dotičnega sestanka. Ozirati se bode treba pri tem na tovariše s Štajerskega in na orglavce. Po mojem mnenju bi bil za sestanek najprimernejši čas v prvi polovici meseca kimovca. Program: maša, pozdrav, skupni banket, popoldne ali drugi dan izlet. Tovariši iz 1. 1889. naj blagovole voliti izmed sebe tri odbornike v pripravljalni odbor, kateri si izvolijo izmed sebe predsednika; ta odbor preskrbi vse potrebno in sestavi program, ozirajoč se pri tem na želje večine tovarišev. S kolegijalnim pozdravom Karel Wider. Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Vabilo k seji upravnega odbora „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev", ki bode dne 3. rnal. travna t. 1. ob 1. uri popoldne v ^Narodnem dorau" v Ljubljani. — Dnevnired: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo 3. Poročilo blagajnikovo: a) glede ,,Zaveze", b) glede ,,Popotnika". 4. Razgovor o premembi ,,Zavezinih" pravil. (Poročevavec D. Cesnik.) 5. Določitev kraja in časa XI. glavne skupščine. 6. Razgovor o dopisih ,,učiteljskega društva za Kranjski šolski okraj" u) glede izdavanja šolskih zvezkov, b) o pomnozitvi učiteljskih društev po Kranjskem in Primorskem, c) o preosnovi šolskih listov. 7. Posamezni predlogi. Direktorij. Zahvala. Na prošnjo so zložili za nakup knjig naši šolarski knjižnici spodaj navedeni Brezničani, prečastiti prijatelji in prijateljice naše šole, znaten znesek 40 K in 80 h. — Darovali so: preč. g. dr. J. Svetina, c. kr. profesor 10 K, g. Buluvec Janez 1 K, g. Dolžan Klemen 1 K> g. Dolžan Matija 20 h, Gašperin Alojzij 1 K, Golmajer Matevž 2 K, Grora Janez 1 K, Finžgar Janez 1 K 60 h, Jeglič Egidij 2 K, Kosraač Jakob 1 K, Mežek Janez 1 K, Mulej Jožef 1 K, Papler Franč. 2 K, Polak Jožef 1 K, Rev Janez 2 K, Triplat Šimen 1 K, Zupan Alojzij 2 K, Zupan Jožef 2 K, Zupan Matija 3 K, gdč. Blažon Rezi 1 K, gdč. Dolžan Marija 1 K, Mulej Katra 1 K in neiraenovana in neimenovani pri Kuntu po 1 K. Skupaj 40 K 80 h. Za to svoto je kupilo podpisano vodstvo pet Vrtcev in 21 drugih knjižic raznovrstne vsebine. Vsem zgoraj navedenim preblagirn dobrotnikorn in dobrotnicam izreka najprisrčnejšo zahvalo- Šolsko vodstvo na Breznioi, dne 18. sušca 1899. Izjava goriškega učiteljstTa. Izvrševaje soglasne sklepe občnega zbora učiteljskega društva za g o r i š k i okraj v Gorici dne 2 sušca t. 1., se izreka sledeče: 1. Ueiteljsko društvo za goriški okraj se v polnem obsegu strinja z izjavo tolrainskega učiteljskega društva 12. grudna 1898. glede žalostnega gmotnega stanja učiteljstva na Goriškem ter se pridružuje protestu proti pisavi ^Soče" in drugim neprijaznim listom. 2. Izreka se topla zahvala »UČiteljs ke mu Tovarišu", ,,Popotnik u" in osobito BSlo venskerau Narodu" za krepko, nevstrašeno zagovarjanje življenskih pravic goriškega učiteljstva z uljudno prošnjo, da bi ostali ti listi i v bodoče tako neoniajno na strani za svoje pravice se borečega učiteljstva. Bratsko zahvalo se izreka tudi onim učiteljskim društvom na Štajerskem in Kranjskem, katera so nas bodrila s svojimi izjavami v našem tožnem položaju. Izreka se obžalovanje političnemu draštvu ,,S 1 o g i" v Gorici radi famoznih in učiteljstvo žalecih pisera do uredništev raznih slovenskih listov. — VSolkanu, dne 18. sušca 1899 — Tom. Jug, t. č. predsednik. Ignacij K r i ž m a n, t. c. tajnik. Zbororanje dunajskcga učiteljstva. Dunajski uoitelji so zborovali v začetku meseca sušca na Dunaju. Zbralo se jih je okolo 2000. Referent Seipel je sporočil, da je malo upanja, da bi tisti, ki iraajo platno in škarje v rokah, t. j. krščanski socijalisti, skrbeli za to, da bi dobivali učitelji zadostno plačo, tako kot se spodobi in zahteva čast vzgojiteljev mladine. Prerešetalo se je uboštvo učiteljev. Podučitelji imajo povprečno 20 gld. raesečno. To je sramotno! Vsak delavec, ki snaži dunajske cestne jarke, hišni služabniki, natakarji in vajenec- natakar v novi mestni kleti ima več plače. Najdrastičneje je pa dejstvo, da se je morala v cesarski prestolici uradno kupiti podučitelju suknja. V konferenčnih sobah se več učiteljev greje in podnevi fakticno stanuje, le spat hodijo v svoja stanovanja. Za poštnega konja je določeno 400 gld. na leto, pa tudi hudodelec je bolje preskrbljen kot raarsikateri podučitelj v cesarski prestolici! Ni torej čuda, da silijo nekateri docela sestradani in obupani dunajski učitelji v socijalno deraokratični tabor. Tudi Lueger in ljubljanski krščanski socijalni kolovodja bi bila v takih žalostnih razmerah že davno v tem taboru. Resolucija za izboljšanje teh revežev se sprejme soglasno, vendar več govornikov poudarja, da pod Luegerjem ne bo nič, ker najrajši vidi, da šola uboža in nazaduje. Taki so vsi — tudi slovenski — krščanski socijalisti. Torej, pozor pred njimi! Glasilo slovenskih krščanskih socijalistov ,,Slovenski List" piše, da nb o bnati le ob u č i t e 1 j s k i| kruh — to preseda, ker je grozno umazano." Tudi naši kolovodje naših krščanskih socijalistov bi še hujše bobnali, ko bi jih ne podpirali nekateri revni delavci s svojimi krvavimi žulji. To preseda, to je grozno umazano! Uparao pa, da bo novodobna šola tudi tern trpinom odprla oči, da bodo videli, kje so njih odkriti prijatelji in kje koristolovci. ,,Nekoliko več socijalnega čuta b i pričakovali od gospode, ki toži, da je vedno lačna." Tako piše v isti številki »Slovenski List" o ueiteljstvu. Zapomnirao si to! Mi bi pa pričakovali od te gospode, ki je vedno sita, nekoliko več čuta do sestradanega učiteljstva, ki ji je dalo prvo podstavo za boljši in obilnejši vsakdanji krub. Dobro, da so se razkrinkali pravočasno! Učiteljsko društvo za radorljiški okraj je zborovalo 13. svečna, t. j. pustni ponedeljek na Dovjern, oziroma v Mojstrani. Porooilo je izgotovil g. V. Z a v r 1 ,,o leposlovju v ljudski šoli." Zbralo se je enajst tovarišev in tovarišic. G. V. Zavrl pa je bil vsled bolezni odsoten kakor tudi podpisani vsled orglanja in je neki drugi gospod tovariš preoital Zavrlovo poročilo. Po zborovanju jih je šlo več oboudovat ,,ledeni Peričnik", pripotnniti pa je, da je letos svojo ledeno krasoto pozabil višje gori pod Triglavora. Na to so pa »pustvali" in ,,Kurentu oferali", dokler niso morali iti na vlak. Jos. Korošec. Usposobljenostni izpiti za ljudske in raešcanske šole pred ljubljansko komisijo se začno dne 1. vel. travna t. 1. zjutraj ob osmih. Prošnje je poslati koraisiji vsaj do dne 26. mal. travna. Soli za umetnost in sicer akademija v Pragi in c. kr. šola v Krakovem štejeta 126 gojencev, namreo prva v 5 oddelkih 74, druga v treh letnikih 52. Casopis ,,der Stideii", glasilo za izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaškega in slovenskega naroda, priporočamo kot najboljši časopis za oglase razne vrste, ker je razsirjen v najboljših in imovitejših krogih med Hrvati in Slovenci in tudi drugod. Cena oglasom (inseratora) je zelo nizka. Časopis se daje na ogled zastonj. Upravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4.