Leto XV. 1917.
Št. 4. Jlpril.
Koledar za april 1917.
Namen molitve, določen od sv. očeta: Krščanska ljubezen v vojski.
Dnevi		Godovi	Posebni nameni za vsak dan so vsi si nujni dogodki.	češčenje presv. F.ešnj, Telesa	
				ljubi), škof.	lavant. škof.
1	Cvet. N.	Hugo	Ugodno, vreme; mir	Konjšice	Gomilsko
2 3 4 5 6 .7 IT ! 9 10 11 12 13 14 HT 16 17 18 19 20 21 fii" 23 24 25 26 27 j 28	Poned. Torek Sreda Vel. Čet. Vel. Pet, Vel. Sob.	Frančišek P. Abundij Izidor Vincenc Fer. Sikst, p. Herman	Družba sv. Mohorja Trdovratni grešniki Špansko-katoliški učenjaki Zahvala za ustanovitev presv. R. T. Sočutje z umir. Jezusom na Križu Neverniki in sovražniki sv. cerkve	Sv. Troj. p. C. Preddvor Nemška Loka Dobrepolje Leskovica Zaplane ,	Reka j Konjice j Prihova
	Vel. N. Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Vstajenje G. Marija Kleofa Ecehijel pr. Leon I., p. Zenon Hermenegild Justin, muč.	Naše duhovno vstajenje Ljudski misijoni Katoličani med verniki Rimsko vprašanje Naši posli in postrežniki Stanovit. v veri, očitno kršč. življ. Malodušni duhovniki	Suhorija Brezje Podbrezje Blagovica Vrhnika Vrhpolje p. M. Sv. Lenart	j Čadraui \ Loče Sv. Kunig. Špitalič j Zreče Žiče Skomarje Stranice Kebelj Sv. Jernej p. L \ Velika j Nedelja j Ormož Boln. v Orm. 1 Sv. Duh pri 1 f Središču 1 Sv. Miklavž j pri Ormožu Svetinje
	Bela N. Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Anastazija Kalist Rudolf Elevterij Ema Marcelin Anzelm	Šibe potresa, reši nas, o Gospod Vojaki ujetniki Več odličnih oseb Bravci in sotrudniki >Bogoljuba« Koroško — moralno poboljš. v zak. Ljubljana, uradniki Katoličani na Angleškem	Kamnik Kranj Motnik Šturje Št. Jurje Ihan Dobrniče	
	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Soter in Kaj. Vojtah (Ad.) Jurij V. s. J, Marko Klet, p. Cita Peter K. Pavel od Kr.	2. cerkvena zapoved Češko; narodni mir na Češkem Ljubljansko mesto Povišanje sv. kat. cer.; cer. sv. Jož. Blagoslov vrtov in polja Presv. cesar, in vsa ces. avstr. hiša Hišni mir, obrekovavci	Buje Šmihel (red.) Stara Loka Cerklje p. K. Podgrad Nevlje Čatež pri K.	
P	Nedelja Poned.	t eter, muč. Katarina S.	Ljudske šole Ženski zavodi. Vsi v aprilu umrli.	Št. Jurij pod K. Stari trg p. L.	
Odpustki
za mesec april 1917.
1.	Cvetna nedelja, prva v mescu. Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1, če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3, če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv, Reš-njim Telesom. Popolni odpustek: a) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega. — Tretjerednikom vesoljna odveza,
2,	Ponedeljek, Tretjerednikom vesoljna odveza.
3.	Torek, Sv, Benedikt Fila d elf-s k i. Popolni odpustek tretjerednikom v redovni cerkvi; kjer te ni, pa v farni; istim vesoljna odveza,
4,	Sreda, Popolni odpustek udom bratovščine presv, Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo ob-
iskati, pa v farni cerkvi. Tretjerednikom vesoljna odveza,
5,	Veliki četrtek, prvi v mescu, Sv. J u 1 i j a n a. Tretjerednikom in udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje rimska postaja s popolnim odpustkom, Popolni odpustek: a) tistim, ki danes eno uro molijo ali premišljujejo v spomin, da je ta dan Jezus postavil zakrament presv, Rešnjega Telesa; spoved in sv, obhajilo danes ali pa drugi teden; b) tistim, ki danes ali jutri obiščejo »božji grob« in molijo po namenu svetega očeta; spoved in sv, obhajilo danes ali na velikonočno nedeljo; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; glej opombo za Veliko noč; e) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa dvakrat pod pogoji kakor včeraj; f) udom bratovščine sv. Družine. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
6.	Veliki petek, prvi v mescu. Kdor danes popoldne od tretje ure naprej ali
Smrt.
Leto XV.	Štev. 4.
Stane za celo leto K 3'—, za o |z|,aja na začetku 8 Spisi in dopisi se pošiljajo uredni-Nemčijo K 3'50, za Ameriko in 8	g štvu, naročnina in darovi pa nprav-
vse ostale zunanje kraje K 4—. 8 »sanega mesca. 8 ništvu ,.Bogoljuba" v Ljubljani.
Kje je, smrt, tvoja zmaga?!
I. Kor. XV., 55.
Denar — sveta vladar, pravijo ljudje, in deloma po pravici. Denar igra veliko ulogo v človeškem življenju, posebno pa še v vojski in posebe še v sedanji vojski. Zato je zelo važno imeti prave pojme o denarju: čemu je in kako ga moramo rabiti.
Na tem je namreč največ, če ne vse ležeče, da imamo prave pojme, prave »za-popadke« o kaki stvari. Če o njej prav mislimo, tudi ž njo prav ravnamo. Če pa napačno mislimo, napačno tudi ravnamo. Zato smo zadnjič govorili o denarju.
Poznamo pa še drugega vladarja sveta, ki igra veliko ulogo v človeškem življenju, posebno pa še v vojski in posebe še v sedanji vojski. Ta vlada* je — smrt. Ta je pa še mogočnejši vladar kakor denar. Denar ima veliko moč, a smrt ima večjo!
Ker torej igra smrt tako veliko ulogo v človeškem življenju, in ker ima zlasti zdaj v vojski toliko opraviti, je potrebno, ^a imamo tudi o njej prave »zapopadke«, prave pojme, prave nazore, — Potem bo-no to prikazen malo drugače sodili, kakor 1° sodijo posvetni in površni ljudje, in se 'ožje potolažili in pomirili, če vojska ugrabi katerega izmed nam dragih.
Poglejmo torej tej beli koščeni ženi pogumno v obraz! Morda ni tako grozna, — kakor se nam čudno nasproti reži, — če ji posvetimo v obraz z laterno sv. vere. Kaj naj torej sodimo o smrti? Smrt je kazen za greh. »Če bosta jedla, bosta umrla,« se je glasila prepoved in napoved prvemu človeškemu paru. In jedla sta in sta — umrla, in umirajo vsi njuni otroci. Torej kazen. Vsaka kazen je pa nekaj neprijetnega. Zato ima tudi smrt na sebi nekaj neprijetnega, bridkega, zoprnega, Ob smrti se trga duša od telesa, s katerim sta bila tako tesno združena; in vsako tako nasilno trganje je boleče.
Teh neprijetnih, bolečih občutkov ob smrti — svoji in drugih — se ne moremo znebiti. To je v naši naravi, v naši krvi. Zato se smrti bojimo in ob smrti žalujemo: Ah, škoda takega vrlega moža, škoda takega dobrega fanta, škoda, škoda!,,,
Tako je smrt po eni strani trpljenjem žalost,--toda po drugi je rešiteljica iz trpljenja in žalosti. Ali mar hočemo na svetu vedno ostati? Ali bi hoteli vi tukaj večno živeti? Jaz ne! Bog me varuj! V tej solzni dolini, v tej pusti deželi, kjer je enkrat premraz, drugič prevroče, dane? sneg, jutri dež, blato, burja, strela, toča, vojska, lakota, revščina, bo-
1917 '
-- ^
lezni, bolečine, prepiri, pravde, sovraštva, krivice, jok in stok na vseh straneh. V takem vekomaj živeti — Bog nas varuj! Zemlja je puščava, v kateri je semtertja kaka zelena trata, a več peska kot trave, več puščobe kot zabave. Modri Bog je za nas prav dobro ukrenil, ko je odločil, da se v tej puščavi mudimo samo nekaj let — kakor nekdaj Izraelci 40 let —, potem nas pa popelje v obljubljeno deželo, po kateri se cedita mleko in med, v svoje domovanje, v svojo prelepo deželo in prekrasno prestolico, kjer ne poznajo ne snega, ne toče, ne lakote, ne vojska in nobenih drugih neprilik, ampak kjer je večen mir in večen majnik, kjer rožce cveto in tički pojo in angelci godejo in vsi prebivalci rajajo dan za dnem. Če je v nebesih res tako lepo — in prav res je tako, pa še vse drugače lepo, tako da ne popiše pero — zakaj se potem tako branimo iti iz puščave v to obljubljeno deželo? Zakaj smo tako žalostni, če Bog katerega pokliče na to rajanje?
Če imamo to pred očmi, bi skoro prav dali našemu pesniku Preširnu, ki je pel:
Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!
Ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta,
ki pelje z bolečine mesta
tja, kjer trohljivost vse verige zgrudi.
Da, smrt ni samo kazen za greh, smrt je tudi vrata v lepše življe-n j e. Kajti živi v nebesa ne moremo; zato moramo umreti, če hočemo v nebesa priti; druge poti ni. Zakaj se torej tako bojimo iti v nebesa? Zakaj smo žalostni, če Bog naše drage v nebesa kliče? Ali ne delamo s tem Bogu krivice?
Preveč smrti se bati in preveč nad smrtjo žalovati, oboje je nekrščansko; je znamenje, da mislimo samo na ta svet in živimo samo za teh par let; da ne poznamo nobenega boljšega življenja, da ne hrepenimo po ničemer višem, kakor nam ta borna zemlja nudi.
Sv. Pismo in za njim sv. Cerkev nam večkrat dopovedujeta, da nad smrtjo ne
sinemo preveč žalovati, ker je naš Odre-šenik s svojo smrtjo smrt premagal, ji odvzel tisto veliko grenkost, neutolažljivost in obupnost.
Pri črnih mašah na dan pogreba se bere iz lista sv, Pavla do Tesaloničanov: Nočemo, bratje, da bi ne vedeli, kaj vam je misliti o pokojnih, da ne boste žalovali, kakor tisti, ki nimajo nobenega upanja. Zakaj če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, potem bo Bog tudi tiste, ki so ž njim zaspali, pripeljal ž njim vred v večno
slavo..... Tako se tolažite med seboj s
temi besedami.«
In pri isti maši se bere v evangeliju pogovor med Jezusom in Marto po Lazar-jevi smrti. Marta pravi Jezusu: »Gospod, če bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« Jezus ji odgovori: »Tvoj brat bo vstal.« Marta odvrne: »Vem, da bo vstal sodnji dan ob vstajenju,« Jezus ji reče (krasne besede): »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umre. In vsak, kdor živi in veruje vame, ne bo umrl vekomaj.« Ali veruješ to? Odgovori mu: Verujem ...« —
Ali verujete tudi vi, kristjani? Ali slišite, kaj pravi Gospod lepega, tolažilnega, povzdigujočega: »Kdor v me veruje, bo živel, četudi umrje, in ne bo umrl vekomaj!«
V tem prepričanju vzklika sv. Pavel zmagovito: Pokončana je smrt v zmagi! Kje je, smrt, tvoja zmaga? Kje je, smrt, tvoje želo? Hvala Bogu, ki nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu!
Da, odkar je Kristus za nas umrl, potem pa od smrti vstal ter s tem smrt premagal, smrt (v milosti božji) ni več smrt, ni konec vsega, marveč le konec zemeljskih težav; — je le začetek, začetek novega, lepšega, večno in neizrečno blaženega življenja; ni torej nesreča, marveč le sreča. Blagor jim, ki v
Gospodu u m r j e j o ! , , , + * *
Molimo za srečno smrt!
Veliko jih je že pobila in pokopala ta vojska. Na milijone jih štejejo. Koliko milijonov ravno, se ne da dobro dognati. Toda še jih bo kosila. Koliko časa še, kdo ve? Kolikokrat smo že mislili: zdaj pa mora biti. kmalu konec, — pa ga le ni bilo. Tudi zdaj še ne moremo nič gotovega reči. Gotovo je, da nas leto čakajo še strašni spopadi in da bodo še padali trumoma .,,
Kako potrebno je torej za te reveže moliti! Kako koristno v tem času širiti bratovščino za umirajoče! Oh, mi, ki smo doma na varnem, ne puščajmo tako brezskrbno te reveže umirati! ,..
Dozdaj je bratovščina kanonično ustanovljena na Homcu pri Kamniku, pri sv. Jakobu v Ljubljani, v Trebnjem na Dolenjskem, Ustanavlja se pa v Novi Štifti pri Gornjem gradu na Štajerskem. Ravno Štajercev se je že veliko priglasilo v bratovščino. Da, Štajerci radi molijo, poznamo jih dobro.
Oni, ki hočejo druge v bratovščino veljavno vpisovati, morajo odslej biti pooblaščeni od vodnika bratovščine, to je od župnika ene izmed zgoraj imenovanih župnij.
Bratovščina je zdaj pridružena (agre-girana) materi-bratovščini, ki je ustanovljena v Jeruzalemu, Kakor mora biti vsaka Marijina družba pridružena »prvi in glavni« Marijini družbi v Rimu, da je deležna odpustkov, tako mora biti pridružena vsaka bratovščina kaki »glavni« ali »materi-bratovščini«. Taki glavni bratovščini za umirajoče sta dve: ena v »čast smrtne bridkosti trpečemu Srcu Jezusovemu in sotrpečemu Srcu Marijinemu« v
1 O tem smo izvedeli šele preteklo leto, ko ie izšla 14. izdaja velike knjige jezuita Beringerja, v kateri so popisane vse bratovščine in vsi odpustki. V prejšnjih izdajah te knjige ni bilo o teh bratovščinah nič omenieno; tudi o jeruzalemski ne, ki obstoji že nad 50 let in šteje že na stotisoče udov.
Jeruzalemu, ustanovljena 1. 1864.; druga v čast sv. Jožefu v Rimu, ustanovljena leta 1912.1
Našo bratovščino smo pridružili jeruzalemski in ne rimski, ker v čast sv. Jožefu obstoje že bratovščine z drugimi nameni, n. pr. bratovščina sv, Jožefa za srečno lastno smrt pri sv. Jožefu v Ljubljani, ki je kajpada tudi dobra. Od te je treba dobro ločiti našo novoustanovljeno, v kateri se moli in skrbi za srečno smrt drugih (seveda s tem tudi samo ob sebi za svojo). — Jezusove smrtne bridkosti in bolečine žalostne Matere božje so pa tudi najsvetejši in najmogočnejši povod in naslov, pod katerim moremo prositi za zveličanje umirajočih. Tudi nudi jeruzalemska bratovščina več po-močkov v dosego namena in več odpustkov.
Ta doslej pri nas neznana bratovščina je sedaj popolnoma urejena. Lepe sprejemnice se ravnokar tiskajo in se bodo vpisanim razposlale v kratkem. Želeti je zdaj, da se ta bratovščina razširi p o vsem Slovenskem in še dalje. Res, da imamo že mnogo bratovščin; a ta je — smelo rečeno — ena najpotrebnejših; da, za te čase in razmere, v katerih ravno smo, kričeče potrebna. Toliko se piše o vojakih, toliko hvali njih junaštvo, skuša se jim tudi olajšati njih težko življenje — kar je seveda vse prav in zelo, zelo potrebno; a za njih duše — kaj se stori? In vendar nas molitev ne stane nič denarja in le malo truda. Pa bi jim te ljubezni ne izkazali?! Toliko sc govori o hvaležni domovini; ko bi ne molili, vsak dan goreče ne molili za večno zveličanje tistih, ki padejo, bi bila to res grda nehvaležnost!
Zato se vpisujte v bratovščino za umirajoče vsepovsod. Kdor želi druge veljavno vpisati, naj se obrne po dopisnici do ene izmed župnij (g. župnika ali župnega urada), kjer je že ustanovljena.
Kdor bo reševal druge duše, bo rešil tudi svojo.
Kako so včasih delali pokoro.
Prerok Jona, poglavje 3,
In prišla je beseda Gospodova drugič Jona in gre v Ninive po besedi Gospodovi, >lonu: Vstani, pojdi v Ninive in jim kliči Ninive pa so bile mesto veliko pred Bo-oznanilo, ki ti ga povem. Tedaj vstane gom, tri dni hoda. In Jona je šel v mesto
7*
en dan hoda in je klical, govoreč: Še štirideset dni in Ninive bodo razdejane! In ljudstvo v Ninivah je verovalo Bogu, in razglasili so post in se oblekli v raševino vsi, od največjega do najmanjšega. In vest je prišla do kralja v Ninivah; in vstane s svojega prestola, sleče svoj plašč in se ogrne z rašov-nikom in sede v pepel. In da razglasiti v Ninivah: To je ukaz kralja in njegovih veljakov: Ljudje in živali, goved in drobnica naj ničesar ne p o -kusijo, naj se ne pasejo in ne pijejo vode; temuč naj se po-
krijejo z raševino ljudje in živali ter naj močno vpijejo k Bogu; in naj se spreobrne vsakdo od hudobnega pota svojega in od krivice, ki je na rokah njegovih. Kdo ve, morda se Bog obrne in se usmili in se odvrne od togoie svoje jeze, da ne poginemo.
In Bog je videl njih dela, da so se spreobrnili od hudobnega pota svojega, in ni mu bilo žal za hudo, kar je govoril, da jim stori, in ni storil tega.
Tako so se pokorili časih — in kako se mi? Neradovoljno že delamo pokoro, a radovoljno? .,,
Križanemu.
Ne morem do rož, do tistih gorečih, ki v kelihu spi jim prelest; do poljskih cvetlic, do šipkov kipečih, po zimi nobena ne vodi tja cest. Raz tvoje Srce, ki izmučeno, bolno, bolesti, trpljenja je polno, bi trnja bodečega venec odvzela, ga z rožnodehtečim odela.
Zlata bi nabrala po skritih skalinah,
rubinov v naročju gora;
iskala bi biserov v morskih globinah,
ki v njih je divota neba.
Glej, krono kraljevo bi zate zvarila,
in sama bi dela na tvojo jo glavo
v zameno za krono krvavo.
Ne vijem ti vencev, so cvetke uvele, ne kujem ti kron iz zlata, redovnici rože so davno odcvele, draguljev, zlata ne pozna. Le uro za uro jaz morje radosti v Srce ti potapljam, da tešim bridkosti; vsak hipec veselja in sreč milijon v 'odprto ti stran mesto rož in kron.
M. Elizafcela.
j<tJ o
Hostija.
Solnčni utrinki III.
Ko bi človeški razum imel učenost	Duša moja, razprostri svoja krila! Srce
vseh nebeških duhov, ne mogel bi doumeti,	moje, ljubi sveto hostijo!
kaj je hostija. To skrivnost more umeti le -	Kako je velika! Vidi se majhna v
božja modrost. A vendar je hostija za	posvečenih rokah, ki jo drže, a razteza se
mene! Moram jo proučevati, moram jo gle-	tja do konca sveta. Ona je življenje, duša
dati, da jo vedno bolj spoznam, a pred-	in srce vsega krščanstva. Brez hostije bi
vsem: moram jo ljubiti.	bili božji hrami ledeni in pusti; velikani kr-
ščanske umetnosti bi ne imeli nikakega navdušenja, nikakega zanosa; krepost bi zgubila svojo duhovno moč in jakost; duhovnik bi ostal brez oltarja; duše bi ne imele ne luči, ne ljubezni in bi se brzo zgubile v temi in zmoti.
Solnce nikdar ne zaide v kraljestvu svete hostije. Njena oblast se ne zruši nikdar, Cesarji in kralji morejo naenkrat ostati brez podanikov, Hostija ne ostane nikdar brez častivcev.
In jaz sem pred njo! Kako majhen, kakor droben prah, sem pred njeno veličino! O Jezus! kako si se mogel tako nizko spustiti, spustiti do mene! Zakaj mene kličeš in vabiš, prav naganjaš, naj se približam tvojemu prestolu, zakaj me siliš, naj ostanem poleg tebe, da te častim in slavim! Hostija, večja od vesoljnega sveta, ves iz sebe sem pred teboj; padam na kolena pred teboj, častim in molim te.
Kako je lepa! Iz nje izvira vsa svetost. Njena moč in jakost prihaja neopaženo v dušo, ki ji izkazuje češčenje, in kakor blagodejna rosa pada na njo, pa jo polagoma čisti, ogreva, posvečuje. O, ko bi grešnik mogel samo en trenutek videti, kaj je hostija, gotovo bi se ne mogel odstraniti od njene sladkosti; kmalu bi izginila mlačnost, ki seje v njem seme smrti, pred krasnim cvetjem najlepših kreposti. Izginila bi v njem ona velika suhota in mrzlota, ki ga oddaljuje od zakramenta, ki ga dela nemega pri molitvi, in oživelo bi občevanje z nebom v večji gorečnosti in vnemi,
O Jezus! naredi me svetega! Ti to moreš, Žalost, ki me tolikokrat napade, skrivnostna praznota, ki jo skušam v svojem srcu, je delo tvoje milosti, ki me hoče pri-
vesti na pot svetosti. Pomagaj mi, o Jezus, da se povrnem k tebi!
Sveta hostija! Premišljeval te bom vsak dan, da te vedno bolj vzljubim. Ob-iskaval te bom vsak dan, da se užgem od tvojega ognja. Prejemal te bom vsak dan, da živim od tebe.
Sveta hostija! Skoro dvajset stoletij klijejo in cveto pod tvojimi božjimi žarki kreposti v dušah. Ali bom jaz edini, ki mu ne boš dovolil nekoliko svoje svetlobe in sijaja?
Kako je močna! Ne pride iz ciborija brez volje mašnikove. In vendar je ona začetek vsega življenja in delovanja. Na videz je tako slaba. Malo močneje naj se je dotakne roka njenega služabnika, že se lomi in razdeli po njegovi volji. In vendar ona izvršuje junaška dela v svetnikih, Hostija je neprestano delujoča, Hostija je rodila toliko junakov na polju apostolstva, v strahotah muk, v domovih bede, na svetlobi solnca, v skrivnostih srca, Hostija vedno utira pot na Kalvarijo,
O Jezus, usmili se moje slabosti! Ti mi kličeš, naj nosim križ, naj se odrečem ugodnostim, naj se borim proti zlem strastem, In ti mi boš le tedaj dal venec slave, če bom, kakor ti, nosil tu na zemlji venec iz trnja.
Pridi torej, močna hostija! Pridi, pa mi vlij v dušo čudovito lepoto svoje ljubezni! Pridi, pa stori, da se popolno žrtvujem tvojim svetim željam! Pridi, pa me nasiti z grenkostjo svojega trpljenja; pridi, pa me osreči z bridkostjo svoje smrti!
Hostija tako velika, hostija tako lepa, hostija tako močna, pridi!
Opravljajmo molitve s sveto Cerkvijo!
Veliko se moli v današnjih dneh za zopetni mir, razne molitve že opravljamo v ta namen, a ena najlepših se mi pač zdi cerkvena molitev, za mir, katera se opravlja pri vsaki sveti maši po očenašu.
Sedanji sveti oče Benedikt XV. so 5. avgusta 1915 podelili odpustek na ono lepo molitev, in sicer 300 dni kolikorkrat jo zmolimo. Če jo zmolimo vsak dan, dobimo enkrat na meSec po prejemu svetih
zakramentov popolni odpustek. Vsi ti odpustki se lahko darujejo dušam v vicah. Molitev se glasi:
Reši nas, prosimo te, Gospod, vsega preteklega, sedanjega in prihodnjega zla, in na priprošnjo blažene in slavne vselej Device, božje porodnice Marije, svojih svetih apostolov Petra in Pavla in Andreja in vseh svetnikov daj milostljivo mir v naših dnevih, da bomo s pomočjo tvoje milosti vselej greha prosti in vseh stisk obvarovani. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. — Mir Gospodov bodi vedno z
nami! Jagnje božje, ki odjemljcš grehe sveta, daj nam mir!
Pri nas imajo ljudje že itak navado, da kadar duhovnik moli: »Mir Gospodov,.. Pax Domini«, se prekrižajo in so s tem pozorni na duhovnikovo molitev; kako lepo bi bilo, če bi ravno v sedanjem času vsi navzoči se združili s prošnjo duhovnikovo, in bi Jezusa, kateri je takrat pričujoč na oltarju, skupno prosili, da nam prizanese. Ali nas ne bo v istem trenutku pač najrajše uslišal? Združimo se vsi v molitvi s sveto Cerkvijo!	Alba.

Dopolnjeno je.
»Na mah je solnce otemnelo!« zaslišim vsklik. Med tolpo pobesnelo visi Odrešenik na križ razpet, da z lastno smrtjo reši svet. Raz križ zdaj teče kri že dolge, dolge ure tri, in zemljo mrak odeva. »Dopolnjeno je!« zadoni.
Mar svet ta glas umeva?--
Oh, zemljo mrak odeva! Od vseh strani zdaj ljudstvo vkup hiti, krvavo pesem peva. Krvavo pesem zdaj pojo, nje glas vesoljni svet pretresa; veleč, le z mečem in s krvjo ustvarjajmo nebesa! — »Dopolnjeno,« ta mili glas, je čulo mesto, trg in vas; a vsi, na zemlji celi, ga niso razumeli. Zato s krvjo preplavljajo zemljo. Prepolna mera hudobije v nebo za maščevanje vpije. Odtod vojske,
odtod solze,
odtod strasti viharji jezni,
odtod pomanjkanje ljubezni. - —
oh, zbudi se srce!
Od koče do palače
vse milo plače,
gorje, gorje!
Gospod, Gospod!
Veliki petek je povsod,
a kje je Rešenik?
S Kalvarije odmeva:
»Dopolnjeno je odrešenje,
čemu obupen krik?
Sedaj naprej do zarje dneva,
naprej v brezmadežno življenje!«
Umeva kdo skrivnosti te?
O, pač! Saj mnogi volje drage
bore se zoper vse sovrage,
ki dušo umore.
Junaki gredo v smrt,
da v mrak strašan
prodre življenja dan;
ki vodi v rajski vrt,
nad vse krasan.
Vsi ti so razumeli
ta glas, doneč po zemlji celi,
s Kalvarije med nas poslan.
Br. Gervazij.
Ctijte prelepo resnico:
Bog je ljubezen!
m.
»Zaupajte grešniki,« do tega sklepa smo prišli zadnjič, ko smo premišljevali prelepo resnico: Bog je ljubezen. Pa zakaj premišljujemo božjo ljubezen ravno v tem, kako se kaže do grešnikov in ne, kako ■e Bog dobrotljiv do pravičnih? Zato, ker smo vsi grešniki in nam je zato vera v to resnico tako potrebna in tolažljiva. Drugič se pa ravno v senci naših slabosti in
svetost, ki greh studi, sovraži in kaznuje. — To je že res, in vendar se ravno tukaj pokaže božja ljubezen v novi lepoti. V svoji neskončni ljubezni Bog namreč razločuje med grehom in med grešnikom. Ker je neskončno svet, zato sovraži in mora sovražiti greh; ker je pa tudi neskončno usmiljen, zato ljubi grešnika in mu prizanaša. Poglej zdravnika, ko
Potolaži se, Kraljica nebeška« aleluja, ker on, ki si ga bila vredna nositi, aleluja, bo vstal, kakor je rekel, aleluja, prosi za nas Boga, aleluja!

napak najlepše pokaže čudovita in neskončna lepota božje ljubezni in dobrot-ljivosti. Kakor namreč doseže zapoved ljubezni do bližnjega pri nas svoj višek v povelju: »Ljubite svoje sovražnike,« tako se Pa pokaže tudi neskončna božja ljubezen ravno v resnici: Bog nas ljubi, tudi 'n četudi smo grešniki.
Toda ali nas ne bodo prijeli črnogledi strašljivci, češ, to je pa vsekakor preveliko županje, vi pozabite na neskončno božjo
ima opraviti z bolnikom in njegovo boleznijo: bolniku daje sicer včasih prav grenka zdravila, zahteva od njega, da se mora odreči mnogim prijetnostim, ga celo reže, in vendar ne bo nihče rekel, da ga zato sovraži; vse to zdravnik dela, da bi bolnika rešil. Ravno s tem, da zdravnik bolezen preganja, rešuje bolnika in težko mu je, če mu bolnik umrje. Kakor pa se poganjata in borita za bolnika zdravnik in bolezen, tako pa za grešnika Bog in pa
greh. Da, ravno zato, ker Bog zaradi svoje svetosti greh sovraži, odpušča grešniku. Če bi ljubi Bog grešniku ne odpustil in vsako dušo, ki je smrtno grešila, takoj večno zavrgel, potem bi pač pogubil grešnika, ne pa uničil greha, da, ravno greh bi postal nekako večen: greh bi zmagoval, Bog bi pa v tem boju zgubil. Če pa grešniku odpusti in ga reši, potem je s tem kraljestvo hudobije zmagal in zmanjšal. Sedaj nam je jasno, zakaj in kako Boga nagiblje celo njegova svetost, da odpušča nam grešnikom; da potrpi toliko časa, pogosto po cela leta, in kakor skušen zdravnik, poskuša toliko sredstev, da bi rešil grešnika in uničil njegov greh. In šele takrat, ko se grešnikova trdovratna volja noče odtrgati od greha in torej Bogu ni mogoče uničiti greha v grešniku, šele potem se odloči, da udari grešnika z grehom vred. Zaupajte grešniki, Bog nam rad odpušča grehe, ker je neskončno svet!
Pa še neka druga okoliščina nam kaže veliko božjo ljubezen: K*arkoli smo storili kdaj kaj dobrega, tega Bog nikdar ne uniči; če pa storimo kaj slabega in nam Bog enkrat odpusti, potem nam odpusti za zmerom. Če si v stanu posvečujoče milosti božje, je vsako dobro delo, ki ga
storil, zaslužno za nebesa: vsaka dobra misel, vsak korak za dobro stvar, vse te čaka v nebesih. Zdaj pa recimo, da si tako nesrečen, da smrtno grešiš: Bog te za tvoja dobra dela ne more več plačevati, ker si pred njim dušni mrlič in v peklu ne more dajati plačila. Toda čital si prav skrbno v zadnjem »Bogoljubu« prvi članek, kjer je razloženo, kako nevarno je živeti v smrtnem grehu in si takoj šel in opravi! dobro spoved. In vidiš, sedaj je padla ovira, ki je ljubemu Bogu branila, da ti ni mogel šteti tvojih dobrih del; vse, kar si kdaj v življenju dobrega storil v posvečujoči milosti božji, je pred Bogom na novo oživelo. Tako ravna ljubi Bog z našimi dobrimi deli; z grehi našimi pa ravno nasprotno. Če ti je odpustil enkrat kakšen greh, potem je odpuščen za večno. In če bi še tak ali drug smrten greh še tisočkrat ponovil, tisti, ki ti je enkrat odpuščen, n e oživi več, ampak je odpuščen za zmerom. In če bo tudi kdo večno pogubljen, za tiste grehe, ki so mu bili kdaj odpuščeni, ne bo trpel. Še enkrat: kar je dobrega na nas, tega noče Bog o nas pozabiti nikdar; če nam pa odpusti kaj slabega, nam odpusti za večno. .»'
Da prav zares: Bog je ljubezen, sama ljubezen!
Vse od Tebe.
Hipi sreče	'
pridejo iz roke Tvoje,, v njih pozabim vso nesrečo, muke in prestane boje.
Bridke ure
Tvoj so velik dar modrosti; kar je ogenj trdi rudi, srcu časne so bridkosti.
Solz ustvaril si očesu, da pretaka v žalosti in v poskušnji, v težkih dnevih se izplaka.
Dal si vzdihov srcu, ko ga tare sila, dvigajo se proti nebu, da izprosijo zdravila.
Zvezdo upa
v temnih mi nočeh prižigaš, misli, želje, hrepenenje z mrzle zemlje k solncu vzdigaš.
Srečnih hipov
bridkim uram daš v zameno, solz očesu, srcu vzdihov, duši upa moč jekleno.
Limbarski.
Še enkrat: Kaj storiti za sirote?
Vojska je napravila mnogo sirot, to je otrek brez očeta; in če so morda tudi mater že izgubili, tudi brez matere. Popolne jn prave sirote so otroci brez očeta in matere; brez očeta ali matere so le napol-sirote. Če pa je mati, ki še živi — in še bolj, če živi samo oče — če je prav ubo-žen in ima veliko otrok, ali pa če jih ne zna nič vzgajati, jih zanemarja ali celo pohujšuje, potem so tudi taki otroci prave sirote. Nekaterim staršem se morajo otroci kar vzeti, drugače bodo iz njih sami zgubljene!, ki bodo ljudem v spotiko in pohujšanje, celi občini ali župniji pa v nadlego.
Kam torej z otroci, ki nimajo staršev ali ki pri starših ne morejo živeti?
Najprej so poklicani, da jih sprejmejo in zanje skrbe sorodniki. Toliko bolj, če sami nimajo nič ali le malo otrok. Kaka dekle-samica je časih prav izvrstna vzgojiteljica.1 Pa tudi če imajo več svojih, morebiti lahko še za enega ali dva sirotka dobe prostora v hiši, pri mizi in pri skledi.
Če jih sorodniki ne sprejmejo, potem pridejo na vrsto drugi ljudje, ali posamezni ali družine. Toda le dobre, vestne, krščanske osebe in družine naj bi dobivale otroke, taki,-ki jim ni samo za to, da imajo od otroka dobiček, ampak ki imajo tudi res pravo skrb za njega in mu skušajo kar mogoče nadomestiti starše in preskrbeti dobro vzgojo.
Na poziv »Bogoljuba« za sprejem sirot se je oglasilo več družin ali .posameznikov. Uredništvo je te priglase oddalo »Patro-natu sv. Vincencija«, ki se je že doslej pečalo s preskrbo in oddajo sirot. — Treba pa je opomniti, da za otroke od 12. leta dalje, kakršnih si od več strani žele, ni treba iskati dobrih src, kajti vsak tak se lahko že preskrbi z delom svojih rok; da, celo že od 10. leta dalje si že otrok lahko zasluži hrano in obleko, zdaj ko delavcev tako manjka in ko ni treba tako redno v
1 En tak krasen zgled iz Poljčan na Štajerskem je »Bogoljub« pred nekaj leti prinesel.
šolo hoditi. — Gre se torej pri tej oddaji sirot predvsem za take otročiče, ki si sami še nič ne morejo pomagati in so navezani popolnoma na tujo pomoč in na dobra
srca.
Zgled takega dobrega srca in dobre družine je sledeče pismo, pisano »Dobrodelni pisarni«:
Velespoštovano predstojništvo! Vabilo, da naj bi se vendar usmilili revnih-zapuščenih malčkov, ki sem ga čitala v »Bogoljubu«, je ganilo tudi moje, oziroma mojih staršev srce, Radevolje se odzovemo temu predobremu klicu ter hočemo tudi sprejeti v svojo sredino enega teh sirotic.
Moji starši, ki sicer niso bogve kako premožni, oče so nadučitelj, pa so vseeno s svojo skromno plačo nas osem otrok preskrbeli ter večino že tudi spravili do svojega kruha, so še pripravljeni oskrbeti in sprejeti devetega. Ena mojih sester je usmiljena sestra v Gradcu, in ste lahko uverjeni, da spravite otroka, ki ga za nas poskrbite, v krščansko hišo, kjer se otroci v s tr o g o verskem duhu odgojujejo.
Prosimo, da bi nam blagovolilo velespoštovano društvo preskrbeti 2—3 1 e -ta staro deklico. Najljubše bi nam bil otrok, ki nima ne matere in ne očeta in tudi drugih bližnjih sorodnikov ne, ker mi bi ga radi tako odgojilif da malček nikdar ne bi zvedel ali čutil, da ne spada popolnoma k naši družini, oziroma sorodstvu.
Veselim se že malega angelčka, ker sem prepričana, da nam bo s tem podelil ljubi Bog nov blagoslov in novo življenje v hišo. — Posebno jaz sem že od nekdaj velika prijateljica takih malih in tudi v šoli pri mojih deklicah, katere učim ročna dela, najsrečnejša. Tam imam priliko jim pripovedovati in razlagati o ljubem Jezusčku in Materi Mariji, o ljubem angelu varihu itd, in oči nedolžnih se kar iskrijo, s tako vnemo
in veseljem me poslušajo. Ali ne bi bil človek med takšnimi najsrečnejši?!
I. K.
učiteljica ročnih del.
To pismo priča res o dobrih srcih in jjravi ljubezni do sirot. Pri takih ljudeh, v taki krščanski družini je sirota najbolje spravljena, Odgoja v dobri družini ima namreč svoje prednosti pred odgojo v zavodu. Otrok v taki družini dobi svojo drugo mater, morda še boljšo kot je bila lastna, in ima še pozneje, ko mora iti od novega doma, v njej še vedno svoje zavetje. Želeti bi bilo, da bi bilo takih dobrih ljudi prav veliko, posebno z daj v tej veliki potrebi.
Ker pa tako dobrih in skrbnih družin ali posameznih oseb ni preveč, zato se na-pravljajo za sirote tudi zavodi, kjer se skupaj vzgajajo navadno pod vodstvom redovnic.
Na Slovenskem imamo le dva velika zavoda te vrste: Marijanišče v Ljubljani za dečke pod vodstvom šolskih sester, in zavod baronice Lichtenturn za deklice pod vodstvom usmiljenih sester. Oba zavoda sta vse podpore vredna in sta oskrbela in odgojila že na tisoče sirot, A ker sta v mestu, ne moreta vzgajati za kmečko življenje. Kajti kdor pride enkrat v mesto, ga navadno več ne veseli na kmete. Ta dva zavoda sprejemata pa samo sirote, ki so že v šolskih letih; za manjše otročiče doslej ni nobenega zavoda.
Zato je društvo »Dobrodelnost« sklenilo napraviti tak zavod. V ta namen je s pomočjo dobrih rok kupilo graščino G r o-b 1 j e pri Domžalah. Okoli graščine je 53 oralov zemlje in poleg tega še dva gozda. Takoj tik graščine je cerkev istega imena (Groblje), podružnica mengeške župnije. — V ta zavod se imajo sprejemati otročički obojega spola do šolske dobe, kateri se drugam ne morejo odda ti. Potem pa tudi nekaj večjih, — zaenkrat le deklice, — da se vzgoje in izuče za kmetice. Kajti če bo vsak hotel biti gospod, vsaka pa gospodična, kdo bo pa krave pasel? Odkod bomo pa mleko dobili? In
odkod žito in krompir in fižol? Če se bo vsak kmečkega dela branil, moramo vsi poginiti. Kmečki stan in kmečko delo moramo zopet k časti spraviti!
Zdaj pa pomislite, kaj tak nov zavod stane! Najprej bo treba poslopje samo še prezidati in prizidati. Potem, ko bo to narejeno. — kar se bo zgodilo, če Bog da, še letos, — bo pa še vse prazno. Zdaj bo treba še vsega pohištva: miz, stolov, postelj, omar itd. itd. — Dalje gospodinjska in kuhinjske oprave: loncev, skled, žlic in podobee ropotije. — Pa tudi gospodarskega orodja in oprave, če se bo hotelo kme-tovati: voz, pljuga, brane, motik, grabelj, vil, lopat; konja, par volov in nekaj kra-vic. Ker to se s poslopjem in zemljo vred ni kupilo. Pa še sto in sto malenkosti, ki jih je treba pri gospodarstvu in gospodinjstvu. — Otroci bodo morali biti pa tudi oblečeni; nakupiti bo treba torej blaga za obleko in za postelje. Za eno tako otroče je treba seveda malo blaga, a za veliko število ga je treba veliko. Zdaj pa pomislite: vse to v tem času, ko je vsaka stvar trikrat, petkrat ali desetkrat dražja kakor navadno. — In ko bo vse to urejeno in oskrbljeno, ne bo še — nič jesti. Zdaj bo treba skrbeti še za hrano, ki je tudi domače posestvo ne bo moglo vse dati. Pre-življenje vsakega otroka v tem času se mora računati najmanj na 200 do 300 kron. Treba bo pa tudi oskrbe za sestre, ki bodo zavod vodile.
Iz tega vidite, da si je mlado društvo veliko in težko nalogo, toda potrebno. A s pomočjo božjo in dobrotnikov se bo že vse izpeljalo. Če ne vse naenkrat, pa polagoma. — Vidite pa tudi, da stori zelo dobro delo, kdor v ta namen kaj podari. Sprejemajo se darovi vsake vrste; v denarju, mali, še rajši seveda veliki; pa tudi v blagu vsake baže: pohištvo, posoda, obleka ali blago za obleko (platno); pa tudi vile, grablje, reto in rešeto, motiko ali lopato s samokolnico ali šajtrgo vred —•] vse se bo potrebovalo in za vse se bo reklo: Bog plačaj! Če pa kdo pripelje kra-vico, voliča ali konjiča, ga bodo pa zapi-
sali v «late bukve, — Ta ali oni ne more vzeti otroka za svojega v svojo hišo, a lahko b: zanjga plačeval v zavodu in na ta način skrbel kakor zasvojega. To lahko stori ali posameznik ali občina, župnija ali družba.
Nasprotno pa se bodo otroci, za katere nikdo ne plačuje, iz za v o d a tudi oddajali, kadarkoli ga bo želela imeti in sprejeti kaka dobra in zanesljiva oseba ali družina. Kajti, kakor rečeno, življenje
v dobri družini ima pa še svoje prednosti pred življenjem v zavodu. Tukaj bodo torej šele otroci na razpolago, da bo človek lahko izbiral, kakšnega hoče imeti. Do danes pa ta stvar še ni tako urejena,
S tem bi bilo precej povedano, kaj naj se stori za sirote. Kdor sprejme katerega teh malih iz ljubezni, naj ve, da sprejme Dete Jezusa samega pod streho, ki mu bo tudi povrnil, kakor bi bilo njemu storjeno.
Kapelica.
Kapelica ljubka na sredi vasi, pozdravljena srčno mi bodi! Popotnik pri tebi vsak dan postoji, ki pot mimo tebe ga vodi.
Tu lurška Devica svoj ima prestol, oj kako je mila in lepa! Nje krilo je belo, čistosti simbol, k molitvi roke svoje sklepa.
Oj, srečna si bila Bernardka pač ti, ki gledala kdaj si njo živo, ko kip že njen sam mi očara oči, na me zroč tako ljubeznivo!
Bernardkine sreče si jaz ne želim, vem, srce je moje ni vredno; a željo pa drugo v srcu gojim: Ne tu, — tam kdaj zreti jo vedno!
Vide.
-f
Vzgoja otrok v krščanski družini
(Priobčuje župnik Jožef Vole.) (Dalje.)
II, Služba božja.
Kakor se ne more imenovati krščanska nobena hiša, koder ne molijo, tako se tudi ne more imenovati krščanska nobena družina, ki ne obiskuje službe božje. Saj služba božja ni nič drugega kot skupna molitev ene soseske. Kar človek znotraj čuti in vrši, to tudi rad na vnanje pokaže. Enako velja za vzgojni posel. Kdor navaja otroke na molitev doma, jih bo rad z vnemo pošiljal tudi k očitni službi božji v cerkev.
Ali pa ima katoliška služba božja kaj vzgojnih vplivov na otroke ?— Ni treba dvomiti.
V cerkvi pri službi božji, kjer otrok Posebno čuti pričujočnost neskončno sve-
tega Boga, se posebno vzbuja vestnost in strah božji v mladem srcu. Izkušnja kaže, da človek, ki je natančen v službi božji, je navadno natančen in zanesljiv tudi v izpolnjevanju drugih dolžnosti; kdor pa nima veselja za službo božjo, tudi izven cerkve ne bo veliko prida. Zave se v cerkvi tudi skupnosti, da smo vsi otroci enega Očeta, drug na drugega navezani po molitvi in delu, osebno pred Bogom vsi enaki. Vidi otrok pri službi božji najlepše zglede vdanosti in zbranosti, gorečnosti in spokor-nosti, zlasti ljubezni do Boga na mladih in starih. Veličastnost službe božje, skupina bogoljubnih ljudi, lepo petje, glasna skupna molitev, mogočno zvonenje, luči, kipi, slike:
vse to dviga otroka in mu blaži srce. Nauki s prižnice mu razširjajo in poglabljajo sveto znanje, navdušujejo ga za pošteno, bogo-Ijubno življenje in mu kažejo zle posledice greha. Molitev in daritev mu prosita z neba razsvetljenja in moči. Krstni kamen, spovednica, obhajilna miza, tabernakelj, pokopališče — sami tihi pridigarji, pa ne slabi. In vrhu vsega tega je cerkev še tudi javno pozorišče, kjer otrok očitno pokaže pred vso sosesko — vzgojiteljem svojim v čast ali nečast — koliko je vzgoja na njem že ogladila. In vse to naj bi bilo za vzgojno delo brez pomena? Kaj pa Gospodove besede: »Pustite otrokom k meni priti in nikar jim ne branite!« (Luk, 18, 16.) — ali niso naravnost zapoved: Otroke v cerkev! Izkušnja potrjuje: Starši, ki pošiljajo svoje otroke radi v cerkev, imajo dobre otroke.
Seveda mora biti pa tudi pri tej reči pravi red. Če se najboljše končuje, to najbolj škoduje. Služba božja v naših cerkvah obsega sveto mašo, pridigo in nedeljsko ali prazniško popoldansko sveto opravilo.. Kako se otrok s pridom udeležuj tega bogočastja?
1. Sveta maša je solnce našega bogoslužja, glavna korenina krščanskega življenja, kvas dobrega za vso župnijo. Če ga ni vzvišenejšega dejanja, ki ga more izvršiti umrljiv človek in ki mu more prisostvovati umrljiv človek; če da ena sama sveta maša Bogu večjo čast in nakloni človeštvu več dobrot kot vse molitve in spo-korna dela svetnikov, vsi trudi apostolov, vse bolečine mučencev, vsi slavospevi nebeških trum, da, celo neskončno več kot vse zasluge božje matere — kakor uči sveti Ligvorjan — potem ve vsak vzgojitelj, da je tu za njegovo deco mogočen vzgojni po-moček, vrelec milosti. Pa ne bo vodil svoje dece do njega — zgodaj, redno, z vso vnemo, poučeno? Pa ne bo zavzdihnil ob vzgojnih trudih tudi sam prav mnogokrat: »Kako ljubi so mi tvoji šotori, o Gospod vojnih trum; moja duša hrepeni in koprni po vežah Gospodovih.« (Ps. 83, 1.) V hiši božji, pri najsvetejši daritvi, naj išče gojenec luči razsvetljenja, vzgojitelj novih moči.
Ko pride mati k vpeljevanju, takrat je navadno prvič z Otrokom pri sveti maši. Naj ga prav živo priporoča varstvu božjega, srca Gospodovega, Njemu, ki »vedno živi, da za nas prosi« (Hebr. 7, 25). Potem pa pri vsaki sveti maši, ki se je udeleži, zlasti pa na praznik svete Družine, na godovni ali na krstni dan otrokov in posebno gorko tiste dni, ko prejme sama sveto obhajilo. Premajhnega otroka naj pa sicer k sveti maši ne nosi; samo v nadlego bo nji in drugim. Rajši naj ga doma pomalem pouči o sveti maši, če je za varihinjo, pa čuje, da zvoni ob povzdigovanju: »Otrok moj, zdajle je prišel v cerkvi ljubi Jezus na oltar. Skle-niva še midva roke in lepo moliva: Jezus, verujem v te; Jezus, upam v te; Jezus, ljubim te nad vse. — Jezus, tebi živim; Jezus, tebi umrjem; Jezus, tvoj sem živ in mrtev.« Ko pa otrok malo odraste, naj ga pa le vzame mati tuinsem včasih v delavnike v cerkev, pa naj vsakokrat izbere bolj samotno klop, kjer z otrokom ne bosta preveč motila drugih vernikov, a bo otrok vendarle videl dosti dobro pred oltar, pa naj mu mati, otročiču, lepo potihem razloži, kdo je to, ki stoji pred oltarjem (»gospod župnik so to [gospod kaplan .,.], oni darujejo svete mašo namesto samega Boga: pravimo jim tudi »mašnik«) in kdo mašniku streže; opozori naj otroka na mašna oblačila, na mašno knjigo, na zlati krožnik, na kelih, na hostijo, na vino; spomni naj otroka: »Zdajle je evangelij, morava vstati, mašnik bodo brali Jezusov nauk; zdajle je darovanje, mašnik bodo darovali Bogu kruh in vino: vidiš, kako drže zlato skledico; vidiš, kako drže kelih; zdajle bo pa najimenitnejši del: povzdigovanje — Jezus bo prišel iz nebes na oltar in se bo skril v sveto hostijo (zato ga ne boš videl!), v ke-lihu se bo pa vino spremenilo v Jezusovo kri — jaz bom pokleknila, ti pa lepo roke skleni, pa moliva, kakor doma moliva: Jezus, verujem v te ...; zdaj bo pa zauživa-nje: mašnik denejo sveto hostijo v usta in tudi sveto kri bodo izpili iz keliha, pa še tudi drugim ljudem bodo djali sveto hostijo na jezik, če bo kateri prišel pred oltar: t o
jc sveto obhajilo. Zdaj bo pa kmalu konec svete maše, mašnik bodo dali sveti blagoslov: pokrižaj se!« Tako ali podobno naj razloži mati otročiču sveto opravilo: vsaki-krat si bo zapomnil otročiček malo več in vedno bo pozoren med sveto mašo, znabiti bolj kot marsikdo odraslih. Če še prav ne razume svetosti in skrivnosti nekrvave daritve, nič ne de. Kdo jih pa razume? Ljubi Bog pa ne deli svojih milosti le razumnim, rajši še preprostim in nevednim. Doma naj pa mati ta pouk še bolj razširi, zlasti ondaj, ko pripoveduje otroku zgodbo o svetih treh kraljih in o zadnji večerji.
Pri petih letih bo pa otrok že toliko umen in čvrst, da bo mogel že večkrat k sveti maši. Med šolsko deco naj pa še ne hodi; najboljše je, da gre z očetom ali z materjo. Moli naj pa med sveto mašo sveti rožni venec. Mati mu razkaži molek in mu dopovej, kaj naj moli pri drobnih in kaj pri debelih jagodah in kako ob presledkih. Če zna že tudi dostavljati »skrivnosti«, tem bolje.
Ko otrok doraste šoli, tisti čas naj bo pa obrnjena pozornost staršev glede svete maše posebno na to, da se bo otrok lepo vedel pri najsvetejši daritvi. Kaj naj otrok moli in kako, to mu bo že naročeno v šoli. Starši naj se uklonijo brez ugovorov tem odredbam. Rajši naj drugod pomagajo, posebno bolj pridno nadzorujejo otroka. Že to ni prav, če se otrok na poti v cerkev preveč raztresa: najlepše se vedejo v cerkvi tisti otroci, ki se na poti v cerkev niso potepali in preganjali, ampak so prišli lepo zbrano in dostojno v cerkev z očetom ali z materjo ali katerimsibodi pametnim domačim, Spomni večkrat otroka, da gre v cerkev pred obličje svojega nebeškega Očeta. Pri vstopu v cerkev naj se otrok lepo pokriža z blagoslovljeno vodo. S spodobnim prekrižanjem pride precej spet malo več resnobe v otroško dušo, da se zivahneje zave, kje da je in pred kom. Po cerkvi naj gre otrok lepo počasi, najlepše s sklenjenimi rokami, ne pa da bi lomastil ln zijal z vsemi tremi.
L V cerkvi naj gre šolar pred oltar.
Klopi niso za otroke: tam otrok čas prodaja, se zvira in ozira, psom zvoni, se igra, moli pa malo ali nič. Še slabše je, če se potikajo otroci pod korom, na koru ali v zvonici. Čimbolj je otrok v cerkvi na očitnem kraju, s tem večjim pridom je pri službi božji, Le bolehnim otrokom je dovoliti sedež v klopi. — Ko pride otrok na svoje mesto pred oltar, naj se pripogne s kolenom do tal pred Najsvetejšim, če je shranjeno v tabernaklju, V tem oziru je med našo mladino še veliko zanikarnosti. Komaj eden med dvajsetimi, pa naj si bodo dečki ali deklice, se bo vedno spomnil na poklon Bogu, Tuintam kateri komaj malo klecne in cincne, kakor znajo novodobne gospodične,, če se predstavijo; znabiti pa otrok še na to pozabi. Pa odkod ta malomarnost? Starši so je vzrok, ker redko ali nikoli ne pogledajo za otrokom, kako pozdravi Najsvetejše, ko dojde v cerkev; sami pa tudi bržčas drugače ne delajo. Pa kako bi vsakikrat poživilo vero in strah božji v otroku dostojno počeščenje Najsvetejšega, če bi starši v tem oziru strogo nadzorovali mladino!
Ko se prične sveta maša, naj otrok takoj poklekne, če se izpostavi Najsvetejše, in naj kleči do konca svetega opravila, Če pa sveta maša ni z blagoslovom, naj pa otrok poklekne šele pri »sanktusu« in kleči dotlej, da mašnik zaužijejo iz ke-liha presveto Rešnjo kri. Toliko že smemo zahtevati od otrok, ki hodijo v šolo, da preneso to trpljenje voljno iz ljubezni do Boga in brez škode za zdi-avje.
Natančno naj pazijo starši ali varihi otrokovi tudi na to, kako drži otrok med sveto mašo roke. Če je otrok poučen, kdo gleda z oltarja nanj; in ve, kdo pazi nanj v cerkvi, se ne bo igral med sveto mašo z molkom ali z robcem ali s klobukom, ampak bo pazil na molitev, ki mu je bila doma naročena. Le pogledati treba, kako otroci v cerkvi drže roke, pa boš takoj lahko presodil, kateri so zbrani in kateri raztreseni, pa kake starše imajo doma. Otrokova duša se najjasneje zrcali v njegovem vedenju pri igri in pri službi božji.
Pogosto naj spomnijo starši svojo deco tudi na to, da se lepo pokriža v začetku svete maše, pri evangeliju, posebno pa pobožno pri povzdigovanju in pri zadnjem blagoslovu. Pri povzdigovanju — poučite o tem večkrat otroka! — naj se zlasti varuje, da ne bo kateri brez potrebe ropotal, kašljal, hrkal, cepetal ali se celo prerival in šepetal. Pri blagoslovu, povzdigovanju in zauživanju naj se pa vsak otrok lepo pobožno in skesano potrka na prsi, počasi in resnobno, ne pa kakor norčevaje se desetkrat, dvajsetkrat zapored, sebi in drugim v zabavo in pohujšanje. Oči naj ima otrok med sveto mašo uprte na oltar, če še ne zna brati; če pa zna, pa zdaj na oltar, zdaj v molitvenik, nikamor drugam! Pa tudi to naj starši večkrat zabičajo otrokom, naj pazijo na svoje misli med najsvetejšo daritvijo, da ne bodo med svetim
opravilom radovoljno pri zajčkih in pri punčkah, pri tičkih in teličkih, pri pupci
in pri papci___in kar je še takih otroških
nebes na zemlji. Povedati treba otrokom, da je to med sveto mašo grešno, to je, da je ljubi Bog nevoljen na tistega, ki nalašč pase svoje misli med sveto mašo na takih ali enakih rečeh. Le sveto se sme družiti s svetim.
Konec svete maše naj otrok spet počasti Najsvetejše v tabernaklju s pripogi-bom kolena do tal in odide s svojega mesta šeie, ko so mašnik že v zakristiji. Po cerkvi dol lepo počasi, pri kropilniku spodoben križ z blagoslovljeno vodo, mirno skozi cerkvena vrata, pa domov po najkrajši poti brez dira in krika. Rajši naj dobi otrok doma malo več prostosti tisti dan, da poskoči in se poigra, da le na poti iz cerkve preveč ne zbega sebe in drugih.
(Dalje.) -
K Tebi pridem ...
Tebe kličem strujen na življenja poti; tone dan, a cilj je daleč, — pridi, vodi me v temoti!
Tebi tožim,
Mojih vzdihov svet ne čuje, samega brez varstva pušča me v hipih, ko mi je najhuje , . ,
Tebe prosim.
Moje prošnje svet odreka, zaničljivo me prezira, ne privošči srcu leka,
K tebi pridem, Mati zlata, Mati mila. Ti me vsaj ne boš zavrgla, niti prošnje odklonila.
Vate upam,
svetla zvezda moje poti. Noč je temna, hoja trudna, pelji cilju me naproti!
Limbarski.
Duhovnikova osveta.1
Povest.
Najplemenitejša čednost, najlepši cvet krščanske ljubezni do bližnjega je ljubezen do sovražnikov. Ta ljubezen je kakor svetla zvezda na nebu, ki obseva nočna, temna
1 Osveta — maščevanje.
dela zemeljskih otrok; njena dela so uresničenje onega božjega miru, ki ga je Kristus prinesel na svet po svojem odrešenju. Krščanska ljubezen do sovražnikov ima zadostilno moč, ki zadoščuje za grehe onega, ki je zakrivil, in onega, ki je od-

pustil; ljubeč kristjan postane tako sam sebi in svojemu sovražniku rešenik.
Te resnice dokazuje sledeča resnična dogodba, ki se je zgodila v Parizu.
Ob vratih cerkve sv. Ludovika v francoskem glavnem mestu je sedel že dolgo vrsto let vsak dan betežen berač, občeznan pod imenom »stari Jakob«. Sedal je na stopnice pred cerkvijo, da bi prosil milo-darov. Tu je posedal žalostno, govoril ni skoraj nič, le pokimal je, če je dobil miloščino.
V tej cerkvi je maševal mlad duhovnik Pavlin. Večkrat je gredoč skozi vrata dal staremu Jakobu kak dar. Rojen od bogate, plemiške rodovine, se je mladi duhovnik popolnoma posvetil službi Gospodovi, Vse svoje premoženje je razdal ubožcem in bolnikom. Ne da bi duhovnika bližje poznal, ga je stari Jakob zelo ljubil.
Nekega dne zapazi mladi duhovnik, da berača ni na njegovem navadnem mestu; že dalj časa se ni prikazal. Poizvedel je za njegovo stanovanje ter se napotil nekega dne po sv. maši ga obiskat. Potrkal je na vrata podstrešne sobice; slaboten: »Naprej!« je bil odgovor. Duhovnik je vstopil in našel Jakoba bolnega na njegovem ležišču. Bil je bled in zdelan. »Vi ste prišli, gospod?« je vzkliknil bolnik, ko je spoznal dobrega duhovnika. »Zelo ste dobri, da pridete obiskat revnega človeka, kakor sem jaz. Tega ne zaslužim.« — »Kaj pravite, Jakob,« odvrne Pavlin, »ne veste, da je duhovnik prijatelj nesrečnih? Poleg tega,« je pristavil smehljaje, »sva pa tudi stara znanca.« — »Oh, moj gospod, če bi vi vedeli, če bi me poznali,.. Gotovo bi tako ne govorili z menoj! Ne, ne, nikar ne govorite tako dobrohotno z menoj; jaz sem nesrečnež, od Boga in ljudi zavržen .,,« — »Od Boga zavržen? Kaj vam pride na misel! Ubogi Jakob, ne govorite takih reči! Če ste kaj zakrivili, obžalujte in spovejte se. Bog je sama dobrota, skesanemu vse odpusti.« — »Oh, ne! Meni ne!« — »Zakaj vendar ne? Ali mar nimate kesanja?« — »Če se kesam!« zakliče Jakob glasno, medtem ko se dvigne in se ozira nemirno okoli. »Če se kesam?!
Da, da, kesam se —, že dvajset let obžalujem in ne morem najti miru.«
Dobri duhovnik se trudi, da bi ga potolažil in ga spominja na božje usmiljenje, toda zastonj. Grozna skrivnost je ležala v globočini njegovega srca, in obupnost je branila nesrečniku razkriti zločin. Končno se vendar odloči nesrečni Jakob za obtožbo po dobrohotnem prigovarjanju duhovnika. Pripovedoval je s pritajenim glasom sledeče: »Za časa krvave revolucije ob koncu preteklega stoletja sem bil nastavljen za oskrbnika v gradu neke bogate družine. Moja gospoda je bila dobra: Grof, grofica, njuni hčeri in sin. Njim sem se imel zahvaliti za vse: za svojo službo, svojo vzgojo in srečne dneve, ki sem jih pri njih preživel. Ob strahovladi pa sem jih — izdal. Skrili so se namreč in jaz sem vedel za njihovo bivališče. Povedal sem skrivališče, da bi ce polastil njihovega posestva, kakor je bilo obljubljeno izdajalcem. Izdal sem jih — vjeli so jih, jih obsodili na smrt in vsi so bili umorjeni — vsi, celo mali Pavlin, ki je bil še otrok.« — Duhovnik prebledi . .. »O gospod,« je nadaljeval berač, kateri ginjenja duhovnika najbrže ni zapazil, »o gospod, to je strašno! Poslušal sem njihovo obsodbo, videl sem, kako so jih vlekli v voz, kako so padle njihove glave pod sekiro krvnika ... In od tega časa nimam ne miru ne pokoja. Jokam in molim zanje. Vsak dan jih vidim pred očmi. Poglejte, tu so, pod tistimle zagrinjalom ...« Pri teh besedah je pokazal s tresočo roko na zagrinjalo, ki je pokrivalo del stene. »Ta križ,« je nadaljeval nesrečnež, »katerega vidite ob moji postelji, je bil last milostnega gospoda; ta-le mali zlati križec je nosila nekdaj milostna gospa. Oh, gospod, imejte usmiljenje z menoj! Molite zame, največjega zločinca!«
Duhovnik, bled kot smrt, je sedel ob bolniški postelji. Sedaj pa se vzdigne popolnoma miren, se pokriža in potegne zastor od zidu. Zagledal je dva portreta. Duhovnik je jokal. »Jakob,« je dejal s tresočim glasom, »prinašam vam od Boga odpušče-nje; spovedal vas bom.« S temi besedami
je vsedel poleg postelje, in gtari Jakob se je spovedal. Ko je umirajoči končal, mu je dejal Pavlin: »Jakob, ljubi Bog vam je odpustil. Tudi jaz vam odpustim iz ljubezni ^o njega. Kajti oni, ki ste jim povzročili smrt- so bili — moj oče, moja mati in moji
sestri.«
Bolnik je osupnil, odprl usta, izustil
nekaj, nerazumljivih besedi ter se zgrudil spravljen z Bogom po usmiljeni pomoči-, onega duhovnika, čigar starše in sestre je
spravil na morišče. — ------
Ljubezen do sovražnikov je najpleme-. nitejše maščevanje. Ne moremo se bolje, maščevati nad sovražnikom, kakor če mu-velikodušno odpustimo.
Razne vrste darovancev Marijinih.
(Konec.)
Ivanka Gril je bila v prvem letu vojske stara 20 let. 5 let je bila že v Marijini družbi, 2 leti v bratovščini in 3 leta se že napo! rada ogleduje v zrcalu. Njena pobožnost je starejša nego njena posvetnost. Slednja se je pritepla kakor gril (ščurek) v novo stanovanje. Dekle sicer ni bila prijateljica grilov, yendar je ostal pri njej od začetka kot gost in pozneje domačin. Ali ga ni mogla iztrebiti? Mogla bi bila in hotela morda tudi, toda se ne ve, kako je bilo, da mu je po drugi strani dajala potuho in jesti. Ko je šla k spovedi, tedaj je grilom slaba predla; toda ona jih je sramežljivo pokrila, češ to je moja stvar. Spovednik so potipali na rožičke teh grilov, ki so se pojavili v laseh, so poskušali streti krem-peljčke, ki so sprednji že hrskali po možganih, srednji tiščali v jeziček — zadnji pa brcali po srcu. Vse tako tajno tihotapsko, da nihče ni mogel in ni smel kaj hudega slutiti ali sumiti. Za nekaj ur ali za nekaj dni je morala mirovati izdajalska zalega, ker so ji prišli na sled — samo Ivanka jim je na skrivaj nekaj slanine vrgla. Pa četudi bi ne, ta živina je navajena gladu in se pozneje odškoduje. Tako se bere v Mohorskih bukvah »Podobe iz narave«. Ivanka je pozabila na spoved, grili so začeli po zasluženem počitku zopet svoje delo. Zaželi so kar peti v novi prostosti. Prišli so vojaki na dopust in vsak hoče, da bi mu pisala. Vse sili za njo in tisti še posebno. Da tisti, ne morem si ga iz glave zbiti. Pa kaj mi je ponovno rekel? Kaj imaš to svetinjco, daj to Proč! Zadnjič je bil že ves nevoljen in je rekel:
»Kaj imaš tega h..... tu, kakor en ,kapci-
nar".« Ivanka se je pa globlje zamislila v družbo °nih, ki so prišli na dopust, in na Marijo je Pozabila. Zadnjo nedeljo je šla napol rada mimo gruče fantov in slišala opazko: »Bi že kila, ko bi tiste svetinjce ne imela. S takimi laz ne morem govoriti, rajši ne grem blizu, saj )e drugih dosti.« Kaj je bilo konec tega pre-
mišljevanja? Drugo nedeljo Ivanka ni imela več svetinje; zmagal je prešentani gril.
Cilka Muha je še mlada in dobra dekle. Je voljna vse storiti in tudi zna. Voljne se je posvetila Mariji in misli rada na njo. Samo to slabost ima, da je muha in se preveč upa vsepovsod in se marsikje v pajčevino zaleti. Ko bi ji sama Marija ne pomagala in ne imela usmiljenje z nevrednim lahkoživim otrokom, bi si bila že perutnice osmodila. Oh, Cilka, nočem ti vzeti mladega veselja, pač pa je potrebno, da bi o pravem času postala bolj previdna in pametna. Šla je tudi gledat kinematograf in še zvečer — muhe pa v temi ne vidijo — komaj je še cela prišla domov.
Tereza in Liza Omedlevc sta si dobre znanke. Obe sta čez 30 let. Tereza je služkinja v mestu, Liza je kmetska hči. Od mladih nog že radi hodita k sv. zakramentom in kmalu po ustanovitvi bratovščine sta sprejeli svetinjico. Vedno sta se čutili srečne v celotni službi Marijini. Precej sta jo umevali in radi opravljali njene vaje in druga drugo vzpodbujali. Sredi poletja prvega vojnega leta je namah ugasnila njuna gorečnost in izginilo prejšnje veselje. Nič več prejšnjega užitka pri prejemu sv. zakramentov in pobožnost do Marije se jima je zazdela skrajno nadležna in brez pomena. Kakor bi se bil raj odmaknil, sta se čutili in nahajali sta se v daljni pustinji. Poskušali sta moliti, — pa je bilo kakor bi tri cente nesla ali vlekla k sv. Jožefu ali na Šmarno goro; kar dušilo ju je. Vendar so druge molitve še šle za silo, vaje usužnjenja pa nikakor ne; niti vsakdanjega namena nista mogli obuditi. Med seboj nista več občevali, tuje sta se čutili Mariji in med seboj. Liza je nehala hoditi v cerkev, doma je marsikaj predaleč porinila in vse njena okolica je čutila neprijeten preobrat. Njena pobožnost je hirala v omedlevici; Bog in Marija vp. ako bo še oživela.
Tereza pa je nekdaj v šoli krščanske popolnosti čitala, da se naj duša v hudi notranji otožnosti odkrije dušnemu vodniku - spovedniku. Z veliko težavo je Tereza končno to storila. Seveda spovednik takoj spozna sitno in nevarno bolezen in Terezo očetovsko pouči, rekoč: To se navadno zgodi tistim, ki zvesto služijo Mariji. To je poskušnja od strani nebeške Matere, ki je svojega otroka nekoliko samega pustila in se za steno skrila — čakaje, kaj bo zdaj otrok storil. Ali jo bo klical, ali bo iskal poti do nje in se bo potrudil do nje za vsako ceno —, če ne drugače, pa po štirih in s prosečim jokom. Tudi se duša na ta način t,trdi v dobrem in bolj spoznava svojo lastno oaemoglost in bolj ceni bližino nebeške Mate re. Zdaj boš zopet obnovila posvetitev in po sv>iji moči opravljala molitev in svoje delo. Mcgoče, da poskušnje še ne bo takoj konec, kei ti hoče Marija pokazati vso tvojo onemoglost. Bolj ko boš potrpela in se zavedala, da nisi nič in grešnica, prej boš všeč ponižni Devici. Tereza še komaj doma pride k sebi in se komaj zave, da je precej lažje od včeraj. Solnce je prisijalo skozi gosto meglo, čisto jasno še ni, pa zdaj že bo. Opozorim te, draga Tereza, da se ta bolezen rada ponovi, in ne smeš pozabiti, kaj tedaj storiti,
Angela Rožmarin je že pet let darovanka Marijina in tri leta popolna absti-nentka. Zrasla je v sredi viharne množice, vedno je obdana od raznovrstnih ljudi. Ako-ravno se ji je reklo, da ni strogo zapovedano, naj se svetinjca očitno nosi, je vendar rekla: »Tiste-le nosijo tam svoje ljubčke, zakaj jaz ne bi Marije z Jezusčkom nosila?« In pravi: »Ko bi dobri kristjani odločno nastopili za sveto, za pošteno stvar kakor slabi za podlo in pogubno, tedaj bi bilo javno življenje drugače. Svetinjica me varuje. Opazila sem mnogokrat, ko je zapazil pri meni svetinjo, je pametno z menoj govoril, je odjenjal.« Nekoč so se ji pri neki gostilni rogali fantje in so rekli: »Zato nosi to, da je ne vzame konje-derec.« Ona pa se je hitro odrezala: »Konje-derec je še lahko pošten človek, vi ste pa stekli psi.« Je že res, boš rekla Ivanka Gril, ki si že tudi nekaj skusila, pa tudi je resnica, da potem začno zmerjati in govoriti čez vero in duhovnike in se na ta način Bog žali in Marija onečasti. Angela, kaj praviš na to? Sem to že tudi skusila, toda vprašanje je, ali se Bog z zmerjanjem slabih kristjanov več žali, ali s pogumnim spoznavanjem krščanskega pre-
pričanja bolj časti? Angela, prav imaš, če bi Ivanko poslušal, tedaj naj se kristjani skrijejo v cerkev za oltar, doma pa za peč, Bog gleda boij na eno srce, ki ga resnično ljubi, kakor na deset drugih, ki so mu'zoprni. Zares dekleta, s krščanstvom na dan in se ne sramovati pobožnosti! Nekatere bodo rekle: »Angela je napuhnjena.« Zaradi tega ne. Poglejte napuhnjene dekleta, kako se obnašajo v javnosti! Odločno kazati poštenost in krščanstvo se jim zdi neolikano, in moškim bodo redkokdaj kaj žalega rekle, — Vendar te Angele ne smemo samo od zunaj gledati, ona živi svoje notranje življenje. Tam je glavna reč. Več kot zunanjih bojev med ljudmi je prestala ona notranjih bojev. V teh bojih ji je dobro služila prava pobožnost do Marije, Molila je in premišljevala, kakor veleva bratovščina. In tu je spoznala, kaj' je Bog, kaj naš Jezus, kaj Marija, kaj človek, kaj je sama in kaj svet. Pred leti še sanjala ni o tem, kar ji je sedaj tako jasno. Bog in Marija tako vzvišena, svet pa kakor kako dvorišče. Prej so ji bile pridige in nauki v Marijini družbi pusti in brez pomena, zdaj ji je vsak stavek zveličanske koristi. Povem ti, pogumna Angela, da te čaka še precej bojev, pa tudi lepa krona po končni zmagi. Le pogumno naprej, v tebi deluje Sv. Duh!
Jožef Hrast. Kdo pa je ta? Ta je vojak. Ali morebiti suženj Marijin? Da, ves kakor cesarski. Pisal je svoji sestri: »Rada beri knjigo »Kraljica src«. Če boš znala prav brati, se boš najlepše naučila Marijo prav častiti in za Jezusa živeti.« Iz teh besedi je jasno, da mu je omenjena knjiga zvesta tovarišica v strelskem jarku in večkrat edina tolažba. Ko je prišel na dopust, so ga vprašali duhovnik, ki so ga sprejeli v bratovščino: »Fant božji, ali se nič ne bojiš, ko se kažeš tako veselega?« — »Samo tega se bojim, da bi ne postal hudoben, ali pa, da bi ne mogel več na Marijo zaupati, kakor tam nekateri.« Duhovnik skoro ne verjame svojim ušesom in vprašljivo gleda mladeniča. On pa pravi: »Dodeljen sem zopet k pehotni kompaniji in hočem storiti svojo dolžnost.« Doma se je izdal, da si je med vojaki skušal dobiti tovarišev, ki bi z njim molilii in včasih je kateremu kaj čital iz »Kraljice src«. Slišal je tudi psovke, pa vračal jih je s sočutnim srcem. — Malo, a vendar nekaj takih hrastov imamo v bratovščini. Marija naj jih ščiti v življenju, v smrti pa naj jim pokaže Jezusa!
„Iz moje celice".
Pesmi. Zložila M. Elizabeta.
Založil uršulinski samostan v Ljubljani.
Že dalj časa se je oglašala v »Bogoljubu« jesnica, ki je pod skromnim imenom M. Elizabeta pela pesmi prav posebne vrste. Tu ni bila sama beseda in sama rima, ampak v teh gladkih in gorkih verzih je bilo življenje. Nobena beseda prazna, vsaka podoba živa, vsaka primera naravna. Tu ni bilo nič prisiljenega, ampak vse resnično čuvstvo, ki je iskalo sebi primernega izraza v besedi. Vsebina in oblika sta bili obe enega kova; obe enako preprosti, pa tudi obe enako tehtni: izvor sta imeli v Bogu vdanem srcu pesnice-redovnice. In že tedaj se je tuintam izrekla želja, da naj Elizabeta povije svoje pesmice v zbirko in jih skupno izda. Danes leži pred nami knjižica, lična, okusno opremljena, skrbno urejena in že na oko tako ljubka, kot so ljubki in skrbno negovani verzi, ki jo prepletajo.
Elizabeta je pesnica, ki poje iz srčne potrebe, ne da bi se silila k petju. Pesnikovo srce, če naj res poje, mora biti polno ali ljubezni ali sovraštva — ali pravzaprav obojega; zakaj ljubezen do ene stvari poraja v srcu sovraštvo do vsega, kar ljubljenemu predmetu sovražno nasproti stoji, čuteče srce pesnikovo se oklepa z vsemi močmi predmeta, ki ga je vzljubilo, in prav tako z močjo odbija vsak naval, ki bi mogel čast ljubljenca kakorkoli kratiti. Tako sloji srce vedno na straži in le začasno počije, radujoč se sreče in zmage, da potem na novo poseže vmes, ker — vojska je človekovo življenje na zemlji.
Zbirka »Iz moje celice« je nekako tak trenutek, ko srce počiva v uživanju tega, kar je doseglo. V vsestranski harmoniji samo s seboj in s svojim Bogom ogleduje svoj zaklad in izliva svojo srečo v verze. Elizabetine pesmi so vse tako solnčne, harmonične, polne idealizma in optimizma. Kakega »svetožalja« ali zdiho-vanja ne pozna, ker tudi v žalosti najde svetel žarek upanja in tolažbe. Z žalostno Marijo žaluje (89), a ta žalost ni obupna; ker Marija je prav zato, ker je sama skusila vso žalost, sedaj tolažnica vseh žalostnih ... In kako lepo zna Elizabeta zapeti evharističnernu Jezusu v slavo! Kako zdrava je njena mistična ljubezen! V tem cziru je Elizabetina pasem zgled in vzor, kakšna mora biti krščanska mistična pesem. Ona ne obtiči v sentimentalnosti, kot se to take vrste pesnikom rado zgodi; ampak vsa čutnost je pri njej použita od višje duhovnosti, kepa je narava in božje stvarstvo, a lepo je le v Njem in po Njem. Celo ponočne zvezde s kra-
ljico luno je ne mikajo toliko, da bi obstala pri njih, ampak priganja jih, naj hite in se umaknejo raz kupolo nebes (29), da se čim preje zdani, ker jutro ji bo prineslo kralja v obhajilu ... Ob izpostavljeni monštranci (27) je prepolna nadnaravne sreče. Njena čuvstva pri tem so tako zdrava, rekel bi: praktična! On je tukaj, in ti mu lahko vse poveš, potožiš, ga gledaš, uživaš ... Nikjer nič nezdravega, zgolj čutnega, posvetnega! Vse zemeljsko je po-duhovljeno, pri tem pa vse tako živo, sveže, delavno . .. Svojim cvetkam priliva in komaj čaka, da vzbrste (16). — Zakaj? Ne zavoljo cvetlic, dasi so lepe že same po sebi; ampak zato, da jih bo postavila na Njegov oltar, in da bodo ponoči namesto nje molile k Njemu ... Elizabetina pesem je živa meditacija (premišljevanje); od vidnega se dviga do nevidnega ter naposled izzveni v »duhovni šopek«.
Veliko važnost polaga Elizabeta na obliko in izraz. Kar je sama občutila, tisto skuša podati prav tako kot je bilo občuteno. Zato obleče veselo pesem v veselo, žalostno pa v žalostno obleko (obliko). Vzemimo le št. 31. Kako opiše polni dan! Tu so sami naglašeni a, ker solnce lije življenje v naravo. Pride večer z odlomljenimi i, ki nam nosi pozdrave preko višin in dolin iz zvonikovih lin. Noč je sicer noč — zato dominira o — pa srebrom pretkana, zato je tisti o vedno še jasen in svež. Pa kaj so naposled vsi tisti a, i in o proti vriskajočemu a, ki se kakor vesel vzklik utrga iz dna duše ob misli na jutro in oltar in hostij žar ... Ali pa št. 35. Kako je začetek nedolžno-vesel, kar boš čutil zlasti, ako jo bereš neposredno za prejšnjo na str. 33. Vsa pesem je skoziinskozi polna mirnega notranjega veselja! Vriskajoča je 9., pogumno stopajoča 95., žalostna 159., prazniški sta 152. in 154. — Elizabeta ne pripoveduje z besedami, ampak s podobami, zato je pri njej vse živo. V št. 24. hoče povedati to-le misel: Kako srečen si, o človek, ki smeš svojega Boga prejemati, ko ga niti angeli ne smejo. Pa kako ona to svojo misel obleče? Najprvo nas postavi ponoči v cerkev, kjer je vse tiho; le večna luč trepeta pred oltarjem in limbar šepeče pred tabernakljem. Potem pa pusti, da se razmaknejo prostori, in angeli tistih, ki bodo drugo jutro prejeli sveto obhajilo, se bližajo po vrsti. Vsak poljubi tlak pred obhajilno mizo in blagruje svojega varovanca, ki bo smel drugo jutro na tem prostoru klečati in se v sv. obhajilu združiti s svojim
Bogom, Celo ciborij se jim odpre, da smejo zreti na posvečene sv, hostije, ki so pripravljene njihovim varovancem. Spričo neumljive ljubezni božje blagrujejo človeka, češ:
•— edino ti prejeti smeš
Boga, ki vekomaj kraljuje,
mi ga ne smemo . ..
Tako zna Elizabeta notranjo misel nazunaj predočiti. Taka misel ostane potem v duši čita-teljevi brez primere bolj trajno in globoko. In to je prednost, ki jo ima umetnik pred — recimo — učenjakom. Učenjak kratko, suho, nakazano — umetnik živo, vidno globoko ,,,
Elizabeta rada jemlje svojim mislim primere iz narave. V opisu narave je polna čuv-stva in gorkote; saj to je pri pesnici kot je Elizabeta, samoobsebi umevno. Globoko vernemu duhu se v krasoti narave razodeva neskončna lepota božja; ker vse, kar je v stvareh res lepega, je odsev božje lepote. Tudi primere so jasne Le v št. 33. si čitatelj na prvi mah predstavlja smrekove vrhove prevlečene s srebrom (snegom), ko v resnici pesnica misli na jutranjo roso. V 48. pa primerja človekovo dušo s solzo božjo, katera primera je morebiti manj točfla. Drugače pa ne boš niti v primerah, niti v rimah dobil kaj prisiljenega ali nenaravnega; kar je pri tako bogatem številu misli, ki so vse navezane na umerjen izraz, vsekako priznanja vredno. Rima in verz ti pri Elizabeti žuborita kakor potoček, vmes pa se vežejo in vpletajo misli tako naravno, kakor da so si brez ozira pa rimo same poiskale ravno tak sebi primeren izraz. Tu se umetno druži z naravnim v tako harmonično enoto, kot smo to svoj čas občudovali na mojstru Gregorčiču in to v tej zbirki občudujemo ne manj na njegovi učenki.
Vsekako pa svetujem Elizabeti, naj opusti način kot ga rabi v pesmih 17., 41., 91., 150., kjer se kitice brez notranje potrebe enako začenjajo in končavajo. To vzbuja vtisk umetnega in narejenega, V tej maniri se je preveč naslonila na Wohlerjevo, ki tudi rabi ta način, a ne sebi v prid.
• Tudi v izbiri predmeta se-opaža pri Elizabeti neka enoličnost. Ne sicer da bi eden in isti predmet obdelala dvakrat enako (ker vselej gre po drugem potu do cilja), vendar se ne more reči, da ni nekaj ponavljanja v teh-le pesmih: štev. 102., 106., 114., 116.; ali pa 141., 143.; ali pa 139.. 145. Priznam, da v pesmih, ki so objavljene ob raznih časovnih prilikah, taka podobnost ne pride toliko do zavesti; v zbirko povite in druga poleg druge postavljene pa opozore. Zato bi bilo Elizabeti v prid, ko bi
predmetne meje v gotovo smer razširila in bi tako njena pesem vsebinsko pridobila na razsežnosti. Eno smer ji hočem tukaj nasvetovati.
Notranje življenje, Bogu vdana mistika, duhovno zedinjenje z Bogom: to je polje, kjer je Elizabeta kol pesnica na svojem mestu. Teh mej naj se tudi pozneje drži in v teh mejah naj se izpopolnuje. Toda notranje življenje, kakor vemo, se pojavlja v treh fazah, ki jih v mistični teologiji zaznamujemo s trojno »potjo«! očiščujočo, razsvetljujočo in združujočo. Pesnica Elizabeta se nam je dozdaj pokazala skoro izključno na zadnji, najvišji stopinji. Ali bi ne posegla ona tudi v prvi dve? Tu bi našla še cel neodkrit zaklad, ki bi se dal izrabiti kot hvaležen predmet umetniški obdelavi. Nekaj lepega bi bile razne slike notranjih bojev, ki nastajajo v bogaboječi duši in jo spremljajo na njeni poti proti višku. Potem dušna suhota, notranja zapuščenost,. malodušnost.,, Katera bogoljubna duša že ni občutila vsega tega več ali manj?! Kako hvaležno za umetnika n. pr, spremljati tako trpečo dušo iz globin in teme navzgor proti luči in svetlobi! Svetujem torej, da naj Elizabeta (seveda če čuti za to poklic in sposobnost) poskusi biti pesnica-glasnica tudi takih duš. Zagotovljena naj bo, da bodo njene pesmi dobile odmeva v tisočerih srcih ..
Da bo pa mogla bujnost notranjega življenja vselej točno izraziti, zato naj se po potrebi zateče tudi k prostemu verzu in k prosti rimi. Verz in rima sta nekaj lepega; po njih pesem zveni in poje. Vendar moreta biti včasih nekak pritisk na pesnikovo prostost; ker tuintam bi se mogel umetnik izraziti vse bolj na globoko, ko bi vezan ne bil. Takrat je čas, da se na ljubo notranji resničnosti umakneta rima in verz. Tako moderna umetna pesem tudi s pridom dela.
To bi bilo par nasvetov, ki naj jih Elizabeta premisli in — če se ji zdi — vpošteva.
Naposled pa želim ljubki knjižici mnogo uspeha in blagoslova. Želeti je, da bi se knjižica po vsej slovenski domovini, zlasti med mladino, kar moč razširila. To je knjiga, ki naj bi jo zlasti slovenska mladenka imela kot svoj »ljubezenski brevir« vedno pri sebi. Iz nje se bo učila ceniti svojo pravo čast in srečo. Srce se bo ob čitanju teh kitic prepojilo z naj-blažjimi čustvi. Tako srce pa bo potem sposobno za vse lepo in vzvišeno. Zato pa naj bo tudi Elizabeta vesela svoje zbirke; ker dasi redovnica, živeča v tesni celici, je kot umetnica vendarle prava misijonarka v službi božji,
Pavel Perko.
cueti
Vzor mladeničev — f Ernest Mlakar.
(Dalje.)
4. Dijak in gojenec
Lepo opisuje f Ernesta kot dijaka in gojenca Misijonske družbe njegov bivši profesor m razrednik vlč. g. dr. Jožef De-bevec v dijaškem listu »Mentorju« (letnik 1916./17., št. 1-2): »Jeseni leta 1911. je prišel t Ernest v drugi razred I. drž. gimnazije, Takrat sem ga spoznal. Imel je 43 so-učencev, torej dosti prilike za veselo tekmovanje. Kako je to nekaj lepega, taka velika truma dijakov-sošolcev! Po veliki cesti marširajo, v nedogledno daljavo se vspenja njih cesta, v upapolno prihodnost, v življenje ,.. Mlakar je marširal vedno v prvi vrsti (bil je vseskozi odličnjak) in tudi v njej nekako v sredi (imel je vedno, vse »prav dobro«, časih z odlikujočimi pripombami, samo dvakrat v enem predmetu »dobro«). Bil je dika in ponos razreda. Sošolci so ga ljubili in spoštovali. Kadar je pri slovenskih urah — na profesorjev ukaz — čital svoje naloge, se je vse smejalo. Bil je šaljiv pripovedovalec. Kot četrtošolec je z zlatim humorjem (šaljivo) popisal, kako je bilo, ko ga je oče prvič vzel seboj v Trst; popis obsega 28 strani (cel zvezek). Mlakar je bil najboljši stilist v razredu. Marsikaterega dijaka bi ta spretnost omamila, bi si začel domišljati, se sam sebi zdeti; našega Ernesta take misli niso nikdar motile. Ni namreč hotel postati pisatelj, temveč nekaj drugega. Kaj? Dočim večina dijakov v tretji ali četrti šoli še nima — mislim — določnega cilja pred seboj, ampak maršira po tisti široki cesti, ki se imenuje gimnazija, naprej zato, ker starši lako hočejo in ker bi profesorji dali slabe rede. ako bi se fant ne učil, je dijak Mla-
Misijonske družbe.
kar že prav zgodaj — morda že v prvi šoli?
—	sklenil postati — misijonar... V ta cilj torej, da postane misijonar, je mladi dijak uprl svoje bistre oči, svoje jasno čelo; ta vzor je imel nepremično pred očmi; vse, kar je snoval, česar se je učil, naj bi služilo le temu vzoru. V prostih urah se je učil jezikov; italijanščino je govoril in pisal brez hibe, čital je hrvatske knjige in predelal že bolgarsko slovnico. Vse to do začetka šeste šole! Njegov bistri um je dalje že za-rana spoznal, da mora biti misijonar posebno podkovan v »vedi svetnikov«, in glej! začne se temeljito baviti — nižje-gimnazijec — s krščansko askezo! V pismu z dne 14. marca 1916, katero je pisal svojemu bivšemu prefektu v zavodu, č. g. A; P., čitamo: »Bral sem malo povesti in romanov, kar mi pa nič rte škodi. Bral sem največ asketične (nabožne) knjige, kar mi je veliko koristilo in mi še. A obžalovati moram, da se nisem kaj več pečal s knjigami apologetične vsebine. To sedaj bridko občutim.« Najljubša knjiga mu je bila Kempčanova: »Hodi za Kristusom«. Praktično se je izobraževal v askezi v domači marijanski kongregaciji (pogosto sv. obhajilo, ljubezen do Marije!) ter ob pridigah in govorih svojih gg. prefektov, ki si jih je vse točno zapisal (našli so se v »zapuščini« štirje zvezki).«
Ptič ima, da se more dvigati v jasne višave, dve perutnici; tudi naš Ernest jih je imel: ena je bila askeza (pobožnost), kakor smo videli; za drugo si je pa izvolil
—	abstinenco. Že od tretje šole se je resno bavil s tem vprašanjem: čital »Zlato dobo«,
sogojencem predaval (s skioptikonom), pisal v »Zlato dobo« članke (»Vince brca okrog srca«, »Zlata doba«, 1915, št. 55.; »Alkohol in melanholija«, str. 100.; »Pijanska bandera«, str. 137., 155.; »Slika slovenskega dijaštva«, str. 109.; »Krovec«, povest, avgustova številka 1916), zlasti v »Dijaški kotiček«. Tudi abstinentsko prizadevanje je merilo na isti ciij, kakor vse drugo; gotovo je vedel, da je največja ovira misijonarju pijanstvo. Kako bi bil enkrat uspešno deloval, je pokazal že kot tretje-šolec, ko je o počitnicah v Divači po neki veselici nastopil s humoristično-satiričnim govorom in namah pridobil lepo število mož in fantov za abstinenco; ali v Ljubljani, kjer je med sošolci dobil dve tretjini abstinentov. Pa ne samo pridobil jih je, temveč tudi pridržal s tem, da jih je neprenehoma bodril k vztrajnosti.
Le en majhen dokaz. V rokah imam vojno dopisnico, ki jo je pisal sošolcu P-u iz W. na Štajarskem dne 16. januarja 1916: »Torej si še vedno abstinent? Bravo! bra-vissimo! Jaz sem seveda tudi! Iskrene ab-stinentske pozdrave . ..«
Zlasti sogojencem v zavodu je v tem zmislu pridno dopisoval. Je v teh ljubkih pismih nekaj apostolskega, misijonskega.'
Pomenljive so tudi besede, ki jih je pisal svojemu prijatelju St. v M. 30. januarja 1915 in 9. avgusta istega leta: »Kdor je dober dijak, mora biti vnet za vse dobro — tudi za abstinenco, ki ima samo dobre lastnosti na sebi: delo za Boga, za narod, popolno čednost zmernosti itd. Nikar preveč ne zdihuj, da si sam; raje Boga zahvali, zakaj če še tega samega ne bi bilo, kdo bi delal. Le delaj, mi ne moremo, smo poklicani k drugačnemu delu , ,.«
Proti temu jasnospoznaneinu cilju torej. s temi velikimi mislimi je korakal rajnik krepko po veliki cesti naprej,., Kar ga zadene o počitnicah po peti šoli klic: v vojno! Za vse, kar ga je čakalo, je bil dobro pripravljen, tudi na najhujše. Dne 18. oktobra 1915 ga je odpeljal vlak proti zeleni Štajarski, kjer je bival več mesecev, zdaj tu, zdaj tam. Slejkoprej je njegov
svetli smoter, dovršiti študije in potem —-misijonar.
Da, tak je bil pokojni Ernest. Marljiv ko čebelica, vzoren v vsakem oziru. Njegovo vodilo so bile besede Ferrinijeve (Contardo Ferrini, italijanski vseučiliški profesor): »Moli, uči se, ubogaj rad — in srečen boš.« Te besede si je postavil v svoj načrt, večkrat jih je omenjal in se sam zvesto po njih ravnal.
Kake pojme je imel f Ernest o dolžnostih dijakov, zlasti onih, ki bivajo v zavodih, kaže naslednje pismo:
B„ 20. VI. 1916.
Predragi sogojenci!
Šolsko leto se bliža h koncu. Kmalu se boste razpršili na vse kraje na počitnice. Vič. g. prefekt vam bodo gotovo dali potrebne nauke in nasvete, kako se vedite o počitnicah. Kljub temu mislim, da ne bo odveč, ako vam tudi jaz kot vaš starejši sogojenec, dokler ste še skupaj, napišem par vrstic in dam nekaj migljajev.
Že star pregovor pravi, da dokler kako reč imaš, je ne znaš prav ceniti; kadar jo pa izgubiš, takrat šele izprevidiš, kaj si imel. Upam, da pač vsak izmed vas ve, kaj ima v zavodu, vidi, kakšne dobrote prejema od zavoda in svojih predstojnikov, vendar pa ta ali oni tega ne zna prav ceniti; zato pa se tudi do svojih dobrotnikov morda ne vede tako, kakor bi se moral. —• Dobro se mora z dobrim povračati. Pomislite, kaj je tisto »dobro«, s čimer boste vi svojim dobrotnikom dobrote povračali. Gotovo molitev zanje. Pa še nekaj: to, kar jih bo veselilo. Kaj pa jih bo veselilo, s čim jim boste veselje delali? Gotovo s tem, če boste iz hvaležnosti do njih in do Boga natanko izpolnjevali svoje dijaške dolžnosti in še posebej dolžnosti, ki jih imate kot gojenci misijonskega semenišča. Zdaj ob koncu leta se bo videlo, kako ste izpolnjevali med letom prvo dolžnost. A še večje važnosti za vas bi pa bilo spričevalo glede druge vaše dolžnosti: pridnost, ubogljivost, pobožnost, gorečnost, odkritosrčnost itd, O počitnicah ničesar opustiti, na kar ste
[,j]i v zavodu navajeni — samo učenje izostane, a popolnoma tudi to ne. Torej: ravno tiste molitve, iste pobožne vaje, ista bogoljubna opravila — ako ne več. Zlasti glejte, da boste ostali zvesti Marijini sinovi jn trdni, stanovitni abstinentje ,,,
Vse, kar tu Ernest tovarišem priporoča, je izvrševal sam, v zavodu, kakor o počitnicah. Da, Ernest je bil eden izmed tistih redkih dijakov, ki je spoznal, da se mora dobro z dobrim povračevati. Hvaležnost ni spomladanska, ampak jesenska cvetlica. Redkokdaj se pokaže spomladi, v mladosti, in če se že pokaže, hitro jo po-pari slana. Največ dijakov, tudi dijakov-gojencev, misli, da so dobrote, ki se jim dele, nekaj samoobsebi umevnega, in sprejemajo jih z brezbrižnostjo. Morda niso tako redki slučaji, da nimajo dijaki za svoje učitelje in predstojnike drugega, kakor za-bavljice in priimke. Tako pa Ernest ni ume-val hvaležnosti. Ljubil je svoje učitelje in predstojnike. Kakor je razvidno iz njegovega zapisnika, je dosegel pri svojih so-gojencih, da so sklenili, da bo vsak, ki bo izgovoril kako tujko ali izrekel kako kletvico, ali dal priimek svojim profesorjem, izmolil za kazen dve češčenamariji. Njegovo hvaležno srce je peklo vsako zaničevanje predstojnikov, Povračeval jim je dobro z dobrim, prav kakor piše v svojem pismu in kakor smo videli iz povedanega. Kolikokrat se je spominjal svojih predstojnikov in profesorjev o počitnicah, kolikokrat je priromala njegova ljubezniva dopisnica od vojakov v roke njegovim dragim! V zapisniku ima natančno označeno, kdaj je pisal svojim domačim, predstojnikom, profesorjem itd., da bi pač nikogar ne prezrl. Celo med granatami jih ni pozabil, še tedaj ne, ko je bil potreben počitka. Saj je pisal 8. julija 1916: »Granate in mine se še vedno razletavajo krog nas. Hotel sem se spočiti, šest dni nisem toliko jedel, kakor Prej v enem dnevu, pa sem se spomnil, da nisem skoraj nikomur nič pisal. Spomnil sem se svojih domačih, vas, sogojencev •n drugih mojih dragih. Pa ti spomini so mi obtežili srce. Po dolgem času sem se raz-
jokal .,.« Ravno ko je v strelskem jarku zopet vršil svojo dolžnost hvaležnosti in ljubezni in pisal svojim dobrotnikom, mu je granata zdrobila hvaležno srce — hvaležno do smrti.
f Praporščak Albin Peterlin.
Česar smo se bali, to nas je zadelo hudo in težko: lačna smrt nam je nenadoma ugrabila ljubljenega Albina Peterlina. Resnica, že to-
Albin Peterlin,
likokrat potrjena v sedanji vojski, je, da padajo v hladne grobove vedno najboljši in najbolj delavni. Razumem žalost vseh tistih, ki jočejo za rajnim Albinom, »Osmi je, ki ga je bojno klanje ugrabilo našim upravičenim upom,« tako mi piše bivši Albinov prefekt. »In eden najboljših in najbolj značajnih je,« tako more sleherni, ki je poznal rajnika, reči o Albinu, gojencu zavoda sv. Stanislava.
Peterlin je bil vesele narave. Ni ga po-trla zlepa kaka težava, tudi v žalosti je znal
fcfc vesel. Težko so ga šolali njegovi stariši, to je vedel; a vedel je, da Bog svojih ne zapusti. Celo v trenotku, ko mu je bojni vihar potegnil k sebi tudi očeta, ni izgubil srčnosti. Sam mi je pravil, da mu je bilo hudo tisti čas. »A kaj bom žaloval, ko vidim, da nič ne pomaga. Bolje storim, da nadomestim očetovo moč s svojo in primem za gospodarstvo. Potolažim s tem mater in sebe.« Tako je govoril. Pomagal je res domačim pri delu. Doma je bil v Preserjah pri Homcu.
Ljubezen do staršev mu je bila globoko vsajena v srce. Vedel je, da jih ne razveseli z nobeno rečjo bolj kakor z dobrim učenjem in lepim vedenjem. Učil se je prav dobro, večina njegovih spričeval je odlična.
In vedenje? Redki so bili dnevi, da bi ne bil pristopil k mizi Gospodovi. In Gospod mu je dal, česar je potreboval: razum za dobro umevanje in čednosti za lepo življenje.
Samoposebi je umevno, da je ljubil tudi Marijo. Kot kongreganist se še bolj zrcali rajni Bine, tako smo ga klicali v zavodu. Mnogo se je trudil kot tajnik, kako bi med člani povzdignil ljubezen do Matere božje; zato je vspodbujal k delu pri raznih odsekih, zlasti pri obhajilnem in misijonskem. Sam je sodeloval pri pevskem odseku, da bi s pesmijo povzdigoval čast Marijino. Hudo mu je bilo, če ni videl pri sokongreganistih tega ognja. Spominjam se, kako je prišel nekoč —- bilo je v osmi šoli, par mesecev pred odhodom k vojakom — k meni in pravil, kako mu je hudo, kd^vidi, da so nekateri le po imenu kongre-ganisti, a ne po resnici. In razložil mi je cel načrt, kaj bi in kako. In ko je lansko leto poslal za praznik Brezmadežnega Spočetja po-svečenje, so bile njegove besede skoraj izmed vseh najbolj prisrčne.
Vse to je delalo rajnega Albina prikup-ljivega v zavodu pri gg. predstojnikih kakor tudi med sogojenci, zunaj pri domačih ljudeh in v društvu, kjer je mnogo deloval.
Še nekaj je zanj značilno. Že v mladih letih je videl veliko bedo našega ljudstva. Koliko je ljudi, ki nočejo živeti trezno in se rajši utapljajo v alkohol in revščino. Smilili so se mu taki ljudje in sklenil je pomagati jim pozneje. Postal je abstinent že v zgodnjih gimnazijskih letih in vztrajal do mature. Verjetno je, da je držal to obljubo tudi pozneje, a znano mi ni.
Tako se je pripravljal naš Albin na svoj poklic. Utrditi se v dobrem, bogoljubnem življenju in veliko se naučiti, to je bil njegov namen, katerega je dosegel. In mislil je stopiti v svet, zanj najprimernejši stan. Bil je že sprejet v ljubljansko semenišče, a vojska mu je, žal, prekrižala načrt, Ko sem ga še par
tednov pred smrtjo vprašal, kam misli p<j vojni, če mu bo sreča mila, mi je kratko odgovoril: »Kam drugam, kakor za Teboj.« Bil sem vesel tega poročila. In prosil sem Boga, da bi ga ohranil in pripeljal res za menoj.
Med tem je rajni Bine vestno izvrševal svojo dolžnost pri vojakih, ker vedel je, da ga je božja volja postavila v vojaški stan. Bil je ljubljenec moštva, tako mi je sporočil preprost vojak, ki je slušal Albinove ukaze. Iz njegovega službovanja nam je ohranjeno pismo, ki ga je pisal svojim staršem pred odhodom na bojišče: »Danes smo bili pri spovedi, jutri gremo k sv. obhajilu. S tem sem pripravljen na vse. Brez skrbi in veselo bom odšel naprej« (pisano 21. julija 1915). Lahko je zapisal te besede, ker je poznal dolžnost nasproti svojemu Bogu povsod in ker je veroval v božjo pričujočnost. Vesel je odšel na bojišče. Niti ene karte nimam, dasiravno mi jih je precej pisal, kjer bi tožil. Ostal je junak, dokler mu ni sovražna granata razbila glave.
In tedaj so bili poteptani naši upi. Izgubili smo moč, ki jo težko nadomestimo. A za rajnega Albina je le dobro. Končal je boj in govori lahko:
»Zdaj mi je prihranjena krona pravice, i katero mi bo dal Gospod, pravični sodnik « Počivaj v Gospodu, dragi Albin!
F. M. i
f Ivan Slana,
klerik Misijonske družbe v Gradcu.
Dne 9. februarja 1917 je zaspal v Gospodu Ivan Slana, klerik Misijonske družbe v Gradcu. Rojen je bil 23. avgusta leta 1895. v Vnanjih Goricah pri Ljubljani, Šolal se je kot gojenec dijaškega doma Misijonske družbe v Ljubljani z odličnim uspehom. Srečen je bil, ko je bil pri naboru spoznan za nesposobnega za vojaško službo in je tako mogel slediti svoji iskreni želji: vstopil je v semenišče Misijonske družbe v Gradcu. Toda mučna bolezen ga je položila na bolniško posteljo. V največjo vzpodbudo vseh je prenašal deset mesecev svojo hudo bolezen. Ko je bil 6. decembra 1916 previden in je smel narediti svete obljube, je bil presrečen. S težavo in tresočo roko je še pisal 25, januarja 1. 1917. svojemu bivšemu prefektu v Ljubljano: »Na dan sv, Miklavža sem bil previden. Napravil sem tudi svete obljube, kar je bila moja največja sreča. In od tedaj sem tako srečent da se mi zdi, da ni srečnejšega človeka. Bolezen mi je tako lahka in moja edina želja je, v tej bolezni se združiti z Jezusom, kjer ga ne bom mogel več žaliti.«
Njegova smrt je bila, kakršno vse njegovo življenje: mirna, vdana, vzpodbudna. »Kakor
angel>« piše njegov setneniški ravnatelj, »je šel ta dobri dečko v svojo domovino.« Sedaj sta skupaj sorodni duši, zvesta prijatelja in častilca Marijina -— Ernest Mlakar in Ivan Slana, Ko se je v zavodu ustanovila kongregacija, je bil Mlakar izvoljen za prednika, Slana za namestnika, v abstinentskem krožku je bil Mlakar predsednik, Slana tajnik. Kakor sta se v življenju ljubila, tako sta združena v smrti.
Franc Razdevšek iz Gornje Ponikve, umrl 13. grudna 1916 pod snežnim plazom v tirolskih gorah, star 24 let. Bil je zgleden mladenič, izvrsten sin Burjekove matere-vdove, ljubezniv brat dveh dobrih sester in enega pridnega brata - vojaka, nadebuden kmetovalec, (Slika njegova je bila v zadnji številki.)
Dekleta, kaj pa pišete?
V eni zadnjih številk »Bogoljuba« je član-čič; »Dekleta, kaj pa pišete?« —• Dovolite, da pristavim nekaj svojih misli k temu sestavku.
Prvič: Nikakor ni to res, da bi bilo vsako pismo dekleta fantu že samo na sebi grešno, kakršno — vsaj meni se zdi — je prepričanje »N. J.«-ja, ki je podpisan(a). On(a) gotovo piše in svari iz najboljšega namena, a vidi se, da ne pozna človeškega življenja. Če pišejo dekleta res grešne 1 j u -bavne stvari, ima prav! Toda treba ločiti. Marsikatera ima na bojišču ali sploh pri rojakih svojega ženina. In temu naj bi ne smela pisati? Na vsak način in celo prav je to, da mu piše. Saj poštena ljubezen, ki ji je edini namen zakon, in kjer je tudi upanje, da bo zakon mogoče skleniti, in sicer kakor hitro bodo razmere dopuščale, ni grešna, ampak neko naravno nagnjenje po božji volji. Sicer bi ne bilo mogoče zakona sploh. Popolnoma pa se strinjam z dopisnikom, naj tudi v tem slučaju nevesta, dekle ne piše neumnosti. Sam
pa dobro vem, da taka poštena dekleta pišejo zelo pametno — priporočajo ženinu, oziroma izbranemu fantu, naj ima vedno pred očmi Boga, naj moli pridno, se priporoča pre-blaženi Devici, naj pridno prejema po možnosti sv, zakramente in se tako obvaruje greha. Če je zakon svet, je gotovo nekaj svetega tudi taka priprava nanj. Koliko fantov se ravno na ta način obvaruje padca v tujih krajih! Misel na drago osebo doma, s katero ga veže resna obljuba zakona, mu niti misli na druge ne pusti v glavo, oziroma se jih lahko otrese. Poznam mnogo krasnih fantov, v vsakem oziru poštenih, idealnih, ki jih to, kar sem bil omenil, drži poleg drugih sredstev povsod pokoncu in na pravem potu, — Na vsak način pa najstrožje nastopiti proti dekletom, ki brezmiselno čeč-kajo in pišejo vse navzkriž. To so seveda pri-smode, kakršnih ne manjka nikjer. Piše se tudi skrivaj — odda se na pošto — kdo ji pride na sled? Proti takim je povsod treba strogo nastopiti!	I, K., vojni kurat.
Zakaj potrebujejo misijoni denarja?
• Že pri nas, če kdo začne kako novo podjetje in hoče, da bo dobro šlo, potrebuje veliko denarja. Kaj moramo reči šele o obširnem svetovnem misijonskem delu, koliko denarnih podpor šele to potrebuje!
: Večina misijonov nima nobene glavnice, iz katere bi se vzdrževali, ampak so Navezani le na podporo usmiljenih src katoliških vernikov. Če se ta zmanjša ali iz-
ostane, so izročeni na milost in nemilost največjemu pomanjkanju, če ne celo smrti. Tako se godi sedaj v vojski mnogim misijonarjem in misijonskim zavodom; na vrata trka lakota; ko bi ne dobili od drugod, zlasti iz Amerike, pomoči, bi bilo veliko vprašanje, če bi mogli še kaj naprej delati v inisijonih.
Naše misijonske družbe sicer vsako
leto naberejo lepe vsote in jih razdelijo med misijone, toda vse te vsote ne zadostujejo velikim potrebam, ki jih imajo vsako leto junaški oznanjevalci svete vere. Le pomislimo! Koliko stane že priprava in vožnja misijonarjeva iz domovine v oddaljene divje pragozde amerikanske ali mesta kitajska, v šume širne Indije, v puščave vroče Afrike, na otoke daljne Avstralije! Koliko stanejo razna potovanja misijonarjev od enega kraja do drugega, od ene misijonske postaje do druge. Ko pride misijonar v kak kraj, je treba zidati kapelice, borne sicer na zunaj, a vendar imenitne, ker tudi v njih prebiva Kralj vseh kraljev, ljubi Zveličar pod podobo kruha. Kjer so pa večja mesta ali večje misijonske naselbine, je treba zidati že lepše cerkve, da privabijo pogane k misijonarjem. Tudi misijonarji morajo imeti svoja stanovanja, kjer so varni vsaj pred najhujšim dežjem ali vročino; treba je zidati samostane in hiše za misijonske sestre. Pogani ne poznajo nobenih dobrodelnih naprav, a misijonar je poklican, da izkazuje usmiljenj«, zato je treba zgraditi sirotišnice in najdenišnice za ubogo, zapuščeno pogansko deco, treba je skrbeti za otroška zavetišča, šole, bolnišnice, domove za stare ljudi, za gobovce itd. Vse te naprave pa umljivo zahtevajo ogromne vsote denarja. Misijonar ne more na vseh krajih sam poučevati, preobširna je njegova fara, cele velike dežele obsega; zato pošilja od kraja do kraja takoimenovane katehiste, to je izpreobrnjene pogane, ki sami dobro znajo krščanski nauk in so se tudi toliko izobrazili, da znajo druge poučevati. Ti katehisti so velikanske važnosti in največja podpora misijonarjev, a treba jih je plačati in vzdrževati, kar zopet stane veliko denarja, Treba je skrbeti povsod tudi za domač duhovski naraščaj, skrbeti za vzgojo in izobrazbo mladeničev, ki se posvetijo duhovskemu poklicu; mislite si, koliko stane, predno tak poganski mladenič zdela vse šole in nauke, predno zapoje novo sv, mašo in potem nastopi svojo apostolsko pot! Pogani tudi ne zahtevajo od misijonarjev samo pouka, ampak od njih hočejo vsega imeti: obleke, živeža ob času pomanjkanja, zdravil ob času bolezni itd. Za vse to je treba zopet denarja. Čim bolj se širijo katoliški misijoni, tem večje postajajo tudi potrebe, tem večja tudi naša dolžnost, da jim pomagamo.
Ganljiva so poročila, ki prihajajo iz misijonov; kaka revščina in pomanjkanje vlada tam. Omenimo samo nekatere:
V	Alžeriji je nastala velika lakota. Neka misijonska sestra piše: »Neka žena je šla s hribov v dolino, da bi izprosila kaj hrane. S seboj je peljala svoje tri otroke. Na poti omaga; več dni že ni zavžila nobene hrane. Obenem z njo je umrl tudi otrok, ki ga je nosila v naročju. Druga dva otroka nista mogla razumeti, zakaj mati neče več vstati in iti dalje. Gresta in natrgata trave in zelišč in jih prineseta mrtvi materi ter jo silita naj je, da ne bo lačna. Tudi sama si hočeta s tem utešiti lakoto. Dva dni sta tako ostala pri truplu materinem; našel ju je vsa onemogla neki paznik, ki je šel slučajno po tej poti in je cel dogodek nam sporočil. Oba dečka smo prevzele me in ju sedaj redimo.«
Sestra končuje pismo: »Ne prišla bi do konca, če bi vam hotela vse take in podobne žalostne slučaje popisovati. Prosim vas, pomagaite!« Ali moremo slišati take žalostne zgodbe, pa ne pomagati, če moremo?
V	nekem drugem pismu piše druga misijonska sestra: »Ne mine teden, da bi ne dobile pred vrati našega stanovanja malih otrok, ki jokajo, ker so jih poganski starši izpostavili in zavrgli. Mislite, da jih rešimo? Ne moremo! Moramo jih pustiti ležati in umirati, nimamo ničesar zanje! V našo hišo jih ne moremo vzeti, je že vsa čisto polna in razen tega nimamo ničesar za jesti. Ljubi starši, pošljite denarja!«
Ali ni to grozen klic do nas po pomoči? Ali se bomo še obotavljali darovati po svoiih močeh skromno vsoto za uboge katoliške misijone?
Če hočemo, da se bo sv. Cerkev še tako veselo širila in množila med 400 milijoni Kitajcev, 46 milijoni Japoncev, 315 milijoni Indijcev in 160 milijoni zamorcev kakor do sedaj, moramo vsi krepko, združeno, podpirati misijone! Potrebe so vedno večje! Ali naj vse to lepo delo vsled naše mlačnosti in malomarnosti zaspi?
Ko naštevamo stroške misijonov, pa ne smemo pozabiti tudi stroškov za misijonarje v domovini; misijonar se mora že dolgo prej pripravljati in izobraževati v kakem misijonskem zavodu v domovini, . predno je sposoben, da nastopi dolgo misijonsko pot in prevzame težko misijonsko službo. Tudi ti zavodi potrebujejo mnogo denarja za vzdrževanje.
Sedaj so potrebe misijonarjev posebno velike. Prvič je vojska in misijonarji, kolikor jih je še ostalo, ne morejo dobiti toliko podpor, drugič so pa sedaj naši katoliški
,nisijoni navezani skoro edino na podporo katoliškega ljudstva. Včasih, ko je imela sV, Cerkev velika posestva in ko so papeži imeli veliko državo, so ti podpirali izdatno nljsijone; tudi krščanski kralji in knezi so tekmovali, kdo bo bolj podpiral misijone;
sedaj je prešla dolžnost na nas, da jih podpiramo.
Naj nas ta kratki pregled nagne, da bomo vedno radi in po svojih močeh obilno prisepvali v misijonske namene. Denar za misijone je najbolje naložen denar!
Po svetu.
•j- Kardinal Diomed Falconio, 8. februarja e umrl v Rimu 741etni kardinal Falconio. Ro-Jom iz Montecassino je stopil 1. 1860, v frančiškanski red. Predstojniki so ga bili poslali v Severno Ameriko, kjer je imel različne in odlične službe. Ko je bil zopet odpoklican, je postal (I, 1889) glavni prokurator frančiškanskega reda. 1. 1843 pa škof. L. 1899. je bil poslan v Ameriko kot apostolski zastopnik v Kanadi, kjer se je izkazal kot odličnega diplomata Leta 1911. ga je povzdignil papež Pij X. v najvišje cerkveno starejšinstvo; postal je kardinal.
^ Kardinal Karel Hornig. Dne 9. februarja se je po kratki bolezni preselil v večnost na Ogrskem kardinal vesprimski Hornig. Svoj čas je bil bogoslovni profesor v budimpeštan-sketn semenišču, potem pa kanonik in škofijski kancelar. Leta 1888. je postal škof vesprimski, pred štirimi leti je postal kardinal.
Zopet smrt, 27. februarja je preminul v Splitu ondotni škof dr. Anton G j i v o j e. Škofije ni vodil dolgo časa, ker je bil imenovan za to čast šele pred petimi leti, ko je umrl biskup Nakič, Škofija splitsko-makarska, ki šteje 215.000 duš. je krajevno najrazsež-nejša v čeli Dalmaciji ter za upravo najtežavnejša, zato ima splitski škof vedno tudi pomožnega škofa. — V Rimu je umrl prelat. A n-ton de Waal, znani rektor nemškega zavoda »Campo Santo«. Skoraj 50 let je deloval v večnem mestu. Za nemško rimsko naselbino si je pokojni prelat pridobil velikih zaslug: ustanovil je rokodelsko društvo, bralno društvo, Vincencijevo družbo itd. Znan je kot starinoslovec in poznavalec katakomb. Spisal je več učenih del, ki so prevedena na vse evropske jezike.
Posredovanje sv. očeta. Francoski listi so sumili in tudi pisali, da so v Nemčiji skrita taborišča francoskih ujetnikov, ki so odrezani od vsega sveta in z domačimi ne morejo niti
pismeno občevati. Neki francoski poslanec se je obrnil do sv. očeta, naj posreduje. Vsled dobrohotnega poizvedovanja, katero je oskrbel sv. oče Benedikt XV., se je dognalo, da smejo francoski ujetniki poslati v svojo domovino vsak mesec dvoje pisem in štiri dopisnice. Da je toliko Francozov, ki jih domači pogrešajo, se razlaga iz tega, da so padli vojaki ležali po tedne in celo mesce nepokopani; ko so prišli Nemci, ni bilo moč več ugotoviti, kdo da so.
Naš cesar je ustregel želji dunajskega kardinala Piffla ter prevzel pokroviteljstvo društva za zgradbo novih cerkva na Dunaju.
Dobro srce našega cesarja. Avstrijski cesar Karel je izdal dne 3. marca naslednje ar-madno in mornariško povelje: »Zanašajoč se na vsekdar preizkušeno disciplino (red) ter na sijajno izpričano vojno razpoloženje moje hrabre oborožene moči sem se odločil, da odpravim kazen privezovanj a«,
V Palestino se bomo odslej (v mirnih časih) vozili lahko po železnici, ki je zdaj dodelana. V Jeruzalem se bo prišlo v dobrih štirih dneh.
Obljuba Benečanov. Na sv. Treh kraljev praznik so Benečani skupno s svojim kardinalom v cerkvi sv. Marka napravili obljubo, da hočejo zraven Benetk (na otoku Lido) sezidati novo cerkev »za varstvo mesta proti nezgodam vojske«. Obljuba je sestavljena v obliki molitve, v kateri kličejo na pomoč brezmadežno Devico Marijo. Njej hočejo posvetiti novo cerkev, ki bo imela posebno kapelo sv, Jožefa v spomin vsem padlim; zraven tega pa še kapelo sv. Antona Padovanskega z bolnišnico. Besedilo obljube nima nobene žalitve in sovražnikov Italije nič ne omenja.
Nevarnosti plazov — reši nas o Gospod! V briksenski škofiji je bilo letos sila snega, osobito v južnih pokrajinah. Ker je nevarnost plazov očividna, je škofijstvo zaukazalo, naj se molitvam po sv. maši doda še klic: »Nevarnosti
plazov — reši nas Gospod!« — Ta vzdihljaj je zapovedan do konca maja.
Tudi naši sovražniki molijo. Dne 11. marca — tako so pisali italijanski listi — so se zbrali v svetišču Paray-le-Monial pri Lyonu katoliški zastopniki vseh 11 ententinih držav, kjer so položili zastave vseh svojih dežela na oltar presv. Srca Jezusovega. Angleže je vodil baje kardinal Bourne, Belgijce msgr. Depiolge, Romune princ Ghika, Italijane msgr. Pini.
Turčija je uvedla za uradno poslovanje naš gregorijanski koledar in krščanske časovne letnice. 16. februar 1392 stare turške štetve je bil 1. marec 1917.
Po domovini.
Odlikovanje, Imenovan je č. g. Matevž Š k e r b e c, dekan v Krkavcih v Istri, rodom Kranjec, za častnega kanonika koprskega ka-pitelja.
V večnost se je preselil vremski župnik č. g. Janez Š k r j a n e c. Rojen je bil leta 1845. v Križah pri Tržiču. Služboval je kot kaplan v Trnovem, kot ekspozit v Harijah in 28 let kot župnik v Vremah. Sveti naj mu večna luč!
K večnemu počitku so položili 27. februarja v Krašnji domačega g. župnika Franca Sparovec. Da spremijo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti, se je zbralo dvajset njegovih sobratov duhovnikov, med njimi trije šolci ter izredno veliko število ljudstva iz domače in moravške župnije, kjer je umrli več let opravljal duhovsko službo, V ganljivem govoru se je v imenu vseh poslovil od njega njegov predstojnik, moravški dekan g. Bizjan. Omenjal je rajnega veliko gorečnost za božjo hišo, o kateri priča prenovljena krašenjska cerkev, popravljeni oltarji, nov križev pot in drugo. Pohvalil je njegovo delo za povzdigo verskega življenja s tem, da je ustanovil Marijino družbo, oskrboval kljub svoji hudi želodčni bolezni dvojno nedeljsko službo božjo. Glasno ihtenje v cerkvi in vso pot je pričalo, kako je ljudstvo dobrega gospoda ljubilo. Po pravici je g. dekan svoj govor sklenil z besedami: Mlad je umrl, a odšel je po zasluženo plačilo. Počivaj v Bogu I
Križ v šole. Bivša judovska kamora v Trstu je bila dala odstraniti križe iz šol in bolnišnic v Trstu, Sedaj se je zopet poskrbelo, da je prišlo sv. razpelo do veljave in časti po vseh ljudskih in srednjih šolah.
Bratovščina za umirajoče. Vič. kn, škof. ordinarijat v Ljubljani je dne 2, februarja 1917, št, 243, potrdil na podlagi pravil, prirejenih v Jeruzalemu, bratovščino »v čast smrtne bridkosti trpečemu Srcu Jezusovemu in sotrpeče-mu Srcu Marijinemu Za zveličanje umirajočih«
pri mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V obilnem številu priglasujočiin se udom (članom) naznanja tem potom vodstvo bratovščine, da se njihova imena sproti vpisu, jejo v bratovsko knjigo. Podobice s pravili se bodo doposlale, kakor hitro bodo dotiskane. — Molite za umirajoče!
Poročilo »Svete vojske« v Vogrčah (na Koroškem) ob koncu minulega leta: 1. stopnja je štela 12 udov, 2. stopnja 23. »Mladih junakov« pa komaj 8. Dvakrat sem govoril v žup-nišču zbranim otrokom o abstinenci, in uspeh tako malenkosten! Iz 2, stopnje se seve nahaja precej udov v vojski; torej ne morem kontrolirati, kako se držijo. — Na poziv »Bogoljuba« se je na veliki petek zavezalo kakih 20 deklet, skoro izključno iz Marijine družbe, zdržati se alkoholnih pijač do konca vojske. — Občni zbor se je vršil dne 30, julija popoldne po blagoslovu v domači župni cerkvi. Govoril je č. g, Tomaž Ulbing: »Kako sodi sveto pismo o alkoholnih pijačah«, — Udnina: 22 K, kolikor se je je moglo nabrati, sledi po poštni nakaznici. —. J. Sekol, župnik.
Marijine družbe.
S Čateža ob Savi poročamo, da nas je 29. januarja zadela velika nesreča. Po potresu, ki nam je razrušil cerkev in župnišče, smo kakor ovce brez hleva. Nimamo več stalnega kraja, kjer bi se zbirale še posebno me dekleta Marijine družbe. Oh, lepa naša cerkev! Kako žalostno sliko razdejanja nam sedaj kažeš! Kaka je tvoja sicer tako prijazna notranjščina? Marijina podoba leži na tleh, taber-nakelj je skoraj obrnjen, postaje križevega pota so po tleh, okras malih oltarjev raz- j metan in podobe zdrobljene. Zares, človek bi moral imeti srce od kamena, da ga ne bi ganil ta prizor. Kako bode sedaj z našo Marijino družbo, kam se bode zatekala, kje zavetja iskala? Varuj in podpiraj jo v tej bridkosti Marija, naša pomočnica!
Tolmin, Ob bojni črti pred sovražnikom je pognala nova cvetka na vrtu Marijinem — 1 dekliška Marijina družba v Tolminu. Že dalj časa so si želela dobra dekleta Marijine druž- i be; ta želja se jim je izpolnila sedaj, ko se je nastanil med nami vlč, g. dekan Ivan Roječ, Od meseca avgusta sem nas je vabil k pri- j stopu; oglasilo se nas je dozdaj 110. Ako po-, mislimo, da je sedaj doma le 1800 ljudi, a okolu 3000 v ujetništvu in v begunstvu, smemo pričakovati, da bo štela Marijina družba po vojski 300 deklet. Željno pričakujemo konca vojske, ko bodo prišle vse naše tovari-šice domu; veselimo se že sedaj dneva prvega slovesnega sprejema. Najlepši spomin
Vs -
r
s£{jaoje velike vojske, spomin na prestane neteče in nevarnosti, a tudi poroštvo Marijinega varstva bodo naj vzgledna, krepostna in čednostna dekleta tolminske župnije v novi JVlarijini družbi!
Povir na Krasu, Naša, med vojsko ustanovljena Marijina družba je izgubila svojo prvo članico. Dne 9, marca t, 1, je umrla 16-letna Stanislava Skrinjar, V svojem vedenju vedno krotka, potrpežljiva, kot sirota vedno pri tujih ljudeh je bila zgled pokorščine. Me-sio venca na grob jo vpišemo v misijonsko niašno zvezo. — Naša družba šteje sedaj 31 članic. Vkljub razbrzdanosti, ki vlada v bližini fronte, se naša dekleta dobro držijo. Veliko je pomogla naši družbi s poukom, svetom in lepim zgledom sosestra gdč. učiteljica Marija Orel. Zahvaljujemo se jej za to.
Metlika. Imele smo od 1. do 4. februarja dekleta tridnevne duhovne vaje. Na koncu je bilo sprejetih 12 deklic v družbo. Lepa slovesnost, za katero se prav lepo zahvalimo č. g. voditelju, zlasti pa za prekrasne govore č. g, P. A. Žužeku.
Sevnica ob Savi, Dne 8, decembra je bilo sprejetih 17 deklet v družbo, 1. 1915. pa 56, lako da sedaj štejemo čez 400 udov. — Zopet smo vpeljale v cerkvi skupno glasno molitev, namreč rožni venec, tri božje čednosti, kesa-nje i. dr. — Izgubile smo pridno družbenico Amalijo Kozinc. — Malokje so menda tako rrečni kakor mi v Sevnici, kajti obdržali smo tri večje zvonove pri župnijski cerkvi in dali le najmanjšega. Zato smo pa morali pri podružnicah izročiti skoraj vse zvonove, ki so tehtali skupno 7800 kg.
Iz Šentjanža, Shode imamo redno vsak mesec, kakor tudi moška in ženska družba. Dvakrat na leto imamo vse štiri družbe skupen slovesen shod (o sv. Alojziju in na Brezmadežno spočetje). Ustanovilo se je tudi Apo-stolstvo molitve, ki šteje 130 članov, -kateri redno vsak dan prejemajo zadostilno sv. obhajilo.
Hinje. Sprejetih je bilo lansko leto dva pota 81 članic, tako da šteje sedaj družba 157 članic, 11 kandidatinj ter 2 hospitantinji. Mesečni shodi in mesečna skupna sv. obhajila so se vedno kontrolirali. Pri shodih se recitira vedno del malih dnevnic v čast prebl. Devici Mariji. Ustanovil se je evharistični odsek, tako da je dolžna vsaka članica poleg skupnega sv. °bhajila pristopiti vsaj enkrat v mescu še k "uzi Gospodovi. Več se vsled oddaljenosti 'ežko splošno zahteva.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Od 6. do 8. decembra so bile pri nas duhovne vaje za obe Marijini družbi pod vodstvom preč. g. Seliča
iz Celja- Vkljub vremenskim nezgodam io lepo uspele. Zlasti na praznik Brezmadežnega spočetja, ko sta obe Marijini družbi pristopili k skupnemu sv, obhajilu z gorečimi svečami, je bilo silno lepo. — Marijine družbe širom Slovenije, če kaj priredite, oskrbite si duhovne vaje, to prinese blažen mir v srca mladine! — Za sklep je bila v šoli igra »Popotnica k Mariji«, spremljana z lepim petjem. Vstopnina se je večjidel obrnila za božičnico našim vojakom.
Sv. Trojica v Tržišču. Mladeniška Marijina družba šteje 34 udov; domovino jih brani 14, od teh so dali svoje mlado življenje zanjo trije, in sicer Ignacij Orešek, Vinko Hribar in Janez Hrvat. Nebeška Mati jih je k sebi vzela. Shod imamo vsak mesec, tudi obisk je dober v teh časih. Sv. obhajilo pogosto prejemamo. Znamenja kažejo, da se bomo pomnožili.
Piištajn. Naša dekliška Marijina družba veselo napreduje. Shod imamo vsak mesec. Tudi moli se veliko. Dne 27. in 28. svečana smo imeli dvadnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Cel dan smo z molitvijo in s petjem častile Jezusa v presv. zakramentu. Sv. obhajilo prejemamo pogosto, mnoge vsak dan. Tudi »Bogoljuba« beremo vse.
Fram. Tukajšnja Marijina družba je zopet oživela pod vodstvom našega novega č. g. Val, Kropivšek. Sedaj šteje nekaj črez 70 članic. Skupnega sv. obhajila in shodov se dekleta udeležujejo redno. Predstojništvo ima seje vsak mesec. Ustanovili smo tudi evharistični odsek; pristopilo je 30 deklet.
Trboje. O Svečnici so bile pri nas duhovne vaje za dekliško Marijino družbo, ki pa so se jih udeleževali povečini tudi vsi drugi farani. Vodil jih je vlč. g. misijonar Gregor Flis. Vsi smo blagemu gospodu srčno hvaležni.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Tudi pri nas je letos precej naraslo število »Bogoljuba«. Lansko leto nas je bilo vseh skupaj nekaj črez 20. A letos nas je črez 150. To je delo našega nad vse požrtvovalnega č. g. kaplana.
Nazaret, Marijini družbi, mladeniška in dekliška, bodete imeli skupno s tretjeredniki 23., 24. in 25. marca duhovne vaje. Vsak dan ob 6., 10. in pol 3. uri pridiga. Na praznik Mar. Oznanenja zjutraj ob 6. skupno sv. obhajilo,
Sela pri Šumberku. V župniji, ki je štela pred vojsko 500 duš, je do 1. februarja pristopilo k Misijonski mašni zvezi 31 udov, ki so vsi plačali po 10 K, skupno 316 K 20 vin. Naročnikov na »Bogoljuba« imamo letos 41, na »Domoljuba« 60.
Dobje pri Planini (Štajarsko). Vojska je našim Marijinim družbam hudo škodovala. Dekliška družba še šteje 140 družbenic, mla-
deniči pa so se nekako razgubili. Trije, namreč Kovačič Franc, Selič Mihael in Koprive Henrik, so padli za domovino, več jih je popolnoma pogrešanih in drugi so še v boju. Letos na novega leta dan pa je dobila družba nov naraščaj. 26 mladeničev je bilo slovesno sprejetih v družbo.
Sv. Jurij ob Ščavnici. 92 let je neutrudno služila Bogu in Mariji vzorna Terezija Štuhec, ki je umrla dne 15. januarja. Priprosta delavka je bila in dolgo let cerkvena perica. Revno je bilo njeno telesno življenje in siromašno, a toliko bogatejše, čednostnejše in pobožnejše njeno duhovno življenje. V svojih mlajših letih je bila prednica križevske dekliške Marijine družbe. V tretji red sv. Frančiška je vstopila stara 22 let. Kot mnogoletna vredna hči sv, Frančiška je pred leti prejela častni križec od predstojništva pri sv. Trojici.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Število naših fantov-družbenikov se redči. Mesec za mescem nove žrtve. Novi, mladi, iz šole izstopivši sicer prihajajo — na novega leta dan jih je pristopilo 16 —, ki mašijo po vojni povzročene vrzeli in pri shodih molijo za pa41e in za v vojski trpeče tovariše. A starejših, izkušenih in ne-" ustrašenih bojevnikov in poveljnikov v družbi Marijini vendarle ni več. Lanski december nam je pobral in pahnil v grob dve korenini, dva bisera: Antona Holc in Jakoba G o m z i. Oba vrla Marijina mladeniča. Žrtvi zares nenadomestljivi. Marijine družbe po Slovenskem, trkajte pri Mariji z molitvijo, delajte silo Mariji s pokoro in zatajevanjem, da nam skoraj izprosi konec krvavih dni!
Podbeže pri Podgradu v Istri. Dasiravno naša vasica skromna, pa vendar, hvala Bogu, glede bogoljubnega življenja naših deklet zgledna. »Bogoljub« prihaja letos mesečno v 24 izvodih v našo vasico, ki šteje komaj 35 hišnih številk. Tudi za misijonsko mašno zvezo so pokazale dekleta gorečnost ter nabrale v razmerju prebivalstva veliko število udov. (Lepo! Ur.)
Sv, Trojica v Slov, Goricah. Tukajšnja mladeniška družba obhaja letos 20 letnico svojega blagonosnega delovanja. Na višku slave in požrtvovalnega dela je bila ob 15 letnici. Ob tej slovesnosti se je zbralo okoli 100 mladeničev na slavnostnem zborovanju 15. avgusta 1912. V te mladeniške navdušene vrste poseže svetovna vojska. 34 članov mladeniške zveze se bojuje za cesarja. Dva vrla in nadvse ljubljena tovariša se ne vrneta nič več med naše vrste. Odbornik Lovro Mulec in Franc Fekonja sta žrtvovala svoje življenje. Družba je z njima veliko zgubila. Organizatorično delo, katero je imel v spret-
nih rokah odbornik Lovro Mulec, je vrlo na predovalo. Zvest tovariš pri tem je bil hra bremu Lovru rajni Franc Fekonja. S svoji^ mirnim in milim značajem je tovarišem imp0. niral. Zinil je premišljeno besedo in globoko je zadel dušo svojih tovarišev. Niso se mogli ustavljati; temveč po njegovem zgledu in modrem navodilu so nehote krepko sodel0. vali. Po trudapolnem in požrtvovalnem delu naj se spočijeta v Kralju miru, v katerem se zopet veseli snidemo!
Iz Šmartna pri Slov. Gradcu je prišel že pred dalj časom dopis, da članice Marijine družbe ne nosijo, z malo izjemami, več svil, natih robcev (rut). »Marija tudi ni hodila v svili okrog. Sama je šivala, sama predla, Ma-rija pač ni svile poznala.« — Ta dopis je bil odložen, da bi se ne videlo, kakor da bi >Bo-goljub« hotel prepovedovati družbenkam svi-lene rute. To bi šlo malo predaleč. Tudi nismo dolžni svetih oseb prav v vsem posnemati, zlasti v vnanjostih. N. pr. Jezus in apostoli se niso nikoli vozili, mi se pa vozimo. — Vendar če se hoče ali posameznica ali cela družba radovoljno temu odreči, je to gotovo hvalevredno in za te žalostne čase primerno. To je svet, a ne zapoved. Kdor more umeti, naj ume.
Sv. Miklavž pri Ormožu. (Ta dopis je bil poslan pred letom; ker je bil predolg, se je odložil; naj bo pa zdaj za obletnico malo spomina! Ured.) Dne 16. marca 1916 je ugrabila smrt močno priljubljeno, nad vse blago Pe-piko Meškovo, sestro g. Jožefa Meška, župnega upravitelja pri Sv. Miklavžu. Blaga rajna je bila izredno skrbna in delavna. Ni bilo dela, katerega bi se ona ne lotila; in čeprav ji kaj ni šlo gladko ter ji je delalo težave, odnehala ni, pač pa vse z vso natančnostjo izvršila. Vsak je poznal tudi njeno dobrosrčnost. Saj ni bilo človeka, kateremu bi ne pomagala, če je bil v potrebi, bodisi dejansko ali pa z nasvetom. In kako je znala tolažiti! Z veselo naravo in šaljivimi dovtipi je vedela marsikoga pripraviti k dobri volji. Ker je bila vedno tako neumorno delavna, jo je tudi Bog od dela poklical k sebi. Šla je namreč na njivo sejat; v tistem trenutku je veter podrl že pod-kopan hrast, ne preveč debela veja jo je udarila na tilnik, da ji ga je strla, in bila je pri priči mrtva. — Veličasten pogreb je pričal, kako priljubljena je bila rajna. Številna množica ljudi, polnoštevilna Marijina družba z zastavo, katere zvesta članica je bila tudi rajna, ter 12 duhovnikov jo je spremljalo na kraj miru. Prelep nagrobni govor vlč. g. Franca Bratuška, župnika sosedne svetinjske župnija je ljudstvo tako ganil, da je na glas zajokalo-Tudi pevke so ji v slovo zapele. V imenu Ma-
rijine družbe se je v prelepih besedah poslovila Tončka Pušenjak. — Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne dneva ne ure!
Spominjajte se umrlih!
Katarina Jurjevčič, Ljubljana. Mar. Čufar, Ljubljana. Neža Hribar, Ljubljana. Terezija Kastelic, Št. Vid pri Zatičini. Jera Ivan, Št. Vid pri Zatičini. Anton Prime, Št. Vid pri Zatičini. Marija Lunka, Leskovec pri Krškem. Julija Šinkovec, Leskovec pri Krškem. Jožefa Žarn, Leskovec pri Krškem. Mar. Božič, Leskovec pri Krškem. Mar. Tršelič, Leskovec pri Krškem. Mar. Marinčič, Leskovec pri Krškem. Ana Jazbec, Leskovec pri Krškem. Cecilija Medic, Virčnavas. Terezija Ovniček, Potovrh. Mar. Mohor, Potovrh. Ivana Debeljak, Begunje pri Lescah. Rezika Udovč, Tržišče pri Mokronogu. Marija Weber, Tržič.
t Janez Jeršin
iz Peščenjeka pri Višnji gori, rojen 1. 1897., umrl v Beljaku. Naj v miru počiva!
V molitev se priporočajo:
Neka Marijina družba za mir, potrpežljivost, ponižnost in medsebojno ljubezen. — Marijina hči v dosego zaželjenega poklica, zmago v skušnjavah ter napredovanje v čednostih. — Neka Marijina družabnica za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Neka bolna Marijna družabnica za zdravje in stanovitnost v dobrih sklepih. — Neki trdovraten grešnik.
—	Marijina družabnica za vredno prejemanje sv. zakramentov. — Marijina hči svoje starše m sestro ter da bi mogla premagati skušnjave.
—	Neka obrekovanju vdana oseba. — Neka
družina za pomoč v hudi stiski. — Neka deklica za pravo ljubezen do Boga, za stanovitnost in spreobrnenje njene tete. — Neka oseba za zdravje, stanovitnost v dobrem ter da bi se njen soprog srečno vrnil k svoji družini. — Neka Marijina družabnica za dar potrpežljivosti. — Marijina drijžabnica za zmago v hudih skušnjavah zoper čistost, dušni mir, stanovitnost v dobrem in vredno prejemanje sv. zakramentov. — Več oseb svojce v vojni, da bi se srečno vrnili domov. — Neki vojak, da bi mu ozdravela bolna noga ter da bi se srečno vrnil domov. — Neka oseba v mnogih dušnih in telesnih stiskah. — Dve družini. — Marijina družabnica za dušni mir, potrebne milosti ter za svoje starše. — Marijina družabnica, da bi za-dobila zdravje v glavi ter da bi zvedela za svojega brata-vojaka. — Neki mladenič, ki želi postati duhovnik. — Neka oseba, da bi opustila laž. — Neka oseba za darove Sv. Duha. — Neka oseba svojega moža in dva brata.
Zahvale.
I. T. se zahvaljuje praškemu Jezuščku z uslišano prošnjo. — T. K. se zahvaljuje Mariji Pomočnici, sv. Jožefu in čast. Janezu Bosku za ozdravljenje ljubljene mamice ter za očividno pomoč božjo v gmotnih zadevah in rešitev iz stisk. — Marija Merzel presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv. Antonu Pad. za uslišano prošnjo. — Družabnica Marijina iz Polzele se zahvaljuje presv. Srcu Jezusovemu, Mariji rajhenburški, sv. Jožefu, bi. Dominiku Ksav. ter vernim dušam v vicah za rešitev iz težkih dni. — F. M. Materi božji za srečno prestalo operacijo. — Neka oseba Mariji Pomočnici in sv. Antonu Pad. za uslišanje v posebno Važni zadevi. — Marijina družabnica presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv. Antonu za uslišano prošnjo v neki važni zadevi. — Neki vojak Materi božji vedne pomoči, sv. Antonu ter sv. Frančišku za rešitev iz mnogih nesreč. — Frančiška Kračem se zahvaljuje Materi božji Zaplaški in sv. Jožefu za večkratno pomoč v hudih dušnih težavah in stiskah po opravljeni devetdnevnici. — Neka oseba presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano prošnjo, da se je njen brat srečno vrnil od delne mobilizacije. — Marijina hči presv. Srcu Jezusovemu in Brezmadežni za pomoč v večkratnih zadevah. — Ana Butala, Novo mesto, Mariji Pomočnici, sv. Antonu in sv. Roku za ozdravljenje bolne noge in za večkratno uslišanje. — Marija in Frančiška Jenčič iz Podgorja se zahvaljujeta Materi božji Pompej-ski za vrnjeno zdravje očetu ter da je brat oproščen od vojaščine.
J. G. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu, sv. Ceciliji in angelu varhu za uslišano prošnjo. — Angela Hater sv. Antonu za zadobljeno zdravje.
Darovi.
Za afrikanske misijone. Marijina družba v Brežicah 37 K; dekle iz Polz;ele-Podvin 10 K.
Za bosenske misijone. Neimenovana 10 K.
Za balkanske misijone. Martin Zorko, Sevnica ob Savi, 200 K.
Za misijone. Ivana Jeraj, Vodice, Gorenjsko, 10 K.
Za misijonsko mašno zvezo. Kaplan Viktor Švigelj, Bloke, 10 K.
Za vdove in sirote. Josipina Puppo, Kranj, 6 kron.
Za »Dejanje sv. Detinstva«. Župni urad Trebelno 5 K.
Za »Apostolstvo sv. Cirila in Metoda«. Župni urad Trebelno 5 K.
Za kruh sv. Antona. Neimenovani iz Št. Petra na Krasu 15 K; neimenovani iz B. 50 K; Vaa 10 K; Polona Lapornik, Pilštajn, 5 K; neimenovani iz N. 2 K,
Za dobre namene. Neimenovani iz P 26 K; družba Marije milostljive (misijonski odsek) v Trstu 15 K.
Za armado sv. križa. Župnik Jos. Lavrič, Brezovica, 31 K.
Za Vincencijev dom. Pelan, Opatija, 50 K.
Za bratovščino sv. Mihaela. Matija Amon, kmet, Drenskorebro, 20 K.
Za popravo cerkve na Sveti Gori. Neimenovana, Žiri, 10 K.
Prošnja za milodare
za po potresu oškodovanim krajem v krškem okraju.
Dne 29. januarja 1917 je poškodoval strašen potres na Čatežu, v Krški-v a s i in v okolici nad 500 hiš in gospodarskih poslopij, dalje tudi župni cerkvi in šolski poslopji na Čatežu in v Cerkljah in dve podružnici. Škode je nad tri milijone kron in beda nepopisna, ker je večina sta-novališč le za silo porabna. Zdatna pomoč za te bedne stanovalce je nujno potrebna, ker jim bo šele potem možno sezidati, Oziroma popraviti si svoja poslopja.
Da se olajša po potresu oškodovanim,
se je sestavil pomožni odbor, ki prosi za milodare za one, ki jih je obiskal ta strašni potres.
Milodari naj se blagovolijo poslati kar naravnost na naslov c. kr. o k r. glavarstva v Krškem, ki vodi potresno akcijo.
Pomožni odbor za po potresu oškodovane kraje v političnem okraju Krško, dne 6,
marca 1917. Predsednik: Svetec Pavel, vodja okr. glavarstva v Krškem. Odborniki: Ajster Jožef, župan; Gabrič Anton, župnik v Cerkljah; Komočar Martin, župan; Zorko Franc, župnik na Čatežu; Schweiger Franc, dekan v Leskovcu; Golob Ivan, posestnik; Gregorič Franc, posestnik; Kurent Alojzij, župnik; dr. Pfeifer Viljem, c. kr. vladni koncipist; dr. Pučko Jurij, c. kr. notar; Stiasny Ljudevit, c. kr. okr. šol. nadzornik v Krškem^
To je prošnja za Kranjsko. Potres je pa strašno gospodaril tudi na levi strani Save, na Štajarskem, v Brežicah in okolici. Tudi tam so potrebni pomoči. Posebe se nam še poroča iz Brežic, da sta frančiškanska cerkev in samostan po potresu hudo trpela, in sicer tako, da bo treba cerkev temeljito popraviti, samostan pa čisto zpovega pozidati. Tudi v ta namen se prosijo milodari. In sicer naj se pošiljajo na naslov: P. Ananija Vračko, gvardijan v Brežicah. Pa tudi po vseh drugih frančiškanskih samostanih sprejemajo darove v ta namen.
Nesreča za prizadete kraje je res velika. V najostrejši zimi in zdaj, ko je potreb toliko in se »za vse mogoče namene nabira, pa še ta udarec. Dasi je toliko potreb in toliko nabiranja, vendar ubogih potresen-cev ne smemo pozabiti!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Več tvarine se je moralo odložiti; med drugim darovi za brat. sv. R. T. in za Detin-stvo. Tudi ostali padli vojaki pridejo prihodnjič. Nekaj dopisov se je po zmoti zakasnilo.
Tiska Katoliška tiskarna.
Urejuje: Janez Ev. Kalan,
jutri do 11. ure dopoldne žalostni Materi božji isaj pol ure dela druščino z molitvijo ali pre- . piišljevanjem, dobi popolni odpustek tisti dan, ^o opravi velikonočno spoved in gre k sv. obhajilu- — Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ij nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; b) udom , bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor četrti dan. V zadoblienje odpustkov, naštetih pod a), b) in c), velja sv. obhajilo prejšnjega dne.
Tretjerednikom vesoljna odveza.
7.	Velika sobota. Tretjerednikom vesoljna odveza.
8.	Velika noč. Popolni odpustek:
a)	vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; b) udom rožnovenške bratovščine; c) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratcrvski cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; f) onim, ki nosijo črni škapulir; g) udom družbe krščanskih družin; h) udom bratovščine sv. Družine. — Tretjerednikom vesoljna odveza.
16. Ponedeljek. Sv. Rafael. Popolni odpustek tretjerednikom, če ponove svoje obljube ta dan ali pa prvo nedeljo po tem, ako so ta dan postavno zadržani.
24.	Torek. Sv. Fidel. Popolni odpustek tretjerednikom kakor tretji dan.
25.	Sreda. Varstvo sv, Jožefa. Kjer sc ta praznik danes obhaja, popolni odpustek: aj udom družbe krščanskih družin;
b)	udom bratovščine sv. Družine; c) udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje.
28.	Sobota, Z v, L u k e z i j. Popolni odpustek tretjerednikom kakor tretji dan,
29,	Nedelja, zadnja v mescu. Kjer se danes (kakor n. pr, v ljubljanski škofiji) obhaja praznik varstva sv. Jožefa, se dobi danes tiste odpustke, ki so navedeni za 25. dan tega mesca. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec.
Ravnokar izšlo:
cesar
9
G
1ospodmja mnogo pviljram
ako si sama pripre vi
nadomestek jedilnega olja iz
morskega Caragtfee-mafju
............................................................................mi
ki na raznih solalah po okusu popolnoma nadomešča najfinejše namizno olje in je zdravju zelo prikladen, Četudi ne vsebuje oljne mašCobe. Zavitek mahu najfinejše vrste za 1 liter nadomestnega olja K 1*30, po pošti poslan K 1-50, rekomandirana pošiljatev velja 25 vinarjev veC. Navodilo za pripravo, ki je popolnoma priprosta in brez stroškov, je pridejano vsakemu zavitku. Za poskušnjo pošiljam tudi posamezne zavitke proti predplačilu ali povzetju, sicer se pa priporoča veC zavitkov zajedno naročati, da se prihrani nekaj poštnine. Prodaja M. Špenko, LJubljana, Kopitarjeva ulica. Poštna naroČila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na naslov
9Uat. <De$man v Sjubljani,
Kopitarjeva ulica štev. 6.
$likakega z©Ss©ls©Sa
več, nobenih noči brez spanja. ,.Fidefc''-lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najlrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri neuspehu denar nazaj! Cena K 1*30, 3 tube K 4 —, 6 lub K u-50. — Nikake
___zobne prliline več. Snežno bele zobe
dosežete z X1RIS zobno vodo. Takojšnji učinek. Cena K 2, 3 st. K 5. Kemeny, Kaschaul. pošt. pr. 12-Z. 49 Ogrsko
Zastonj in poštnine prosto
"dobi vsak na željo moj glavni katalog s ca 4000 slikami ur, srebrnine, zlatnine, gedbenih in brivskih predmetov. Šolske in koncertne violine po K 12, 13, 16, 18, 22, 30, 40 in više. Dobre harmonike a K 8, 10, 12, 14, 16, 22, 30, 40, 50, in više. Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Pošiljatev po povzetju ali predplačilu.
Razpošiljalnica. J21N KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj, Most (Briix) štev. 1752, Češko.
Poljudno spisana knjižica o blagopo-^ojnem cesarju Fran Josipu I. Knjigo krasi obilo krasnih slik. Cena izvoda 1 K, po pošti 10 vin. več. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani in tudi
v drugih knjigarnah po deželi. Slovenci, sezite po njej 1	2902
2633
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
nja Rdlconi Cena lončku z l\Id"Dal3alll. jamstvenim pismom K 1V2I 3 lončki K 4 —, 6 lončkov K 6*50.
Stotine zahvalnic in priznalnic. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/49, Ogrsko.
Vii.nazape&tna ura
natančno regul in re-j-ds. Nikel ali jeklo K 12 — 16 - 20-— z radij, svetlin, kazališeera K 16 — 20 K 24-— v srebrnem okrovu K 18 — 24— K 28 -, z radij svet. kazaJ K 80 — 36-— srebrna zapestn. ura na elast. K 30 — 36'— 40 — 14 kar. zlata zapestna ara na elast K 100— K 120- K 140 - 3letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovo-Jiena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
c. lri kr dvorni založnik Urttx št. 1557 (češko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.

Bogata zaloga 546
šfualnih strojeu,
Koles, pisalnih strojeu
Ljubljana,
Dunajska cesta 17.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po
w 4V«% ^m
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo K 800.000-—.	•
Stanje hranilnih vlog je bilo koncem 1.1915 23 milijonov kron.
^ttillilltllll llllllllllllll llirillllllllllllllltllllllllillialllf I ■•lllllllllliailllllllllltltirillllltlllllll ■Illllllilllll ■■■•■■■■■ll lf ll^ ^IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIINII>IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIII:IIIIIIIIIIIIII!IIIII1I!I!1!!i£
Dnevnik
.Slovenec'
celoletno polletno četrtletno mesečno
26 — 13 — 6-50 2-20
stane po pošti prejeman:
| Sobotna izdaja celoletno 7 kron. |
5iitnsiiutuiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiir^
I Katoliška H\mm I
I	V LJUBLJANI	I
| sprejema v natisk vsakojake | tiskovine od preproste do = najfinejše izvršitve. =c=
šiillllllillllliliiiiiiiiiNiiiiiiillliiiiiiilllllllllllllllliiilllllllllllllliiliiillllllllllllliiiiiiiini^