Naročnini mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VE.NEC
Izhaja vsak dan zjatra) rasea ponedeljka b dneva po praznika.
| Uredništvo in oprava) Kopitarjeva 6, Lfublfana. g | Redazione, Amrninlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i I	Telefon 4001—4005.	|
Abbonamentit Mete 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, EdLzione dotnenica. anno 34 Lire, Estero SO Lire C C. P.l Lubian« 10.650 per gli abbo-namenti! 10.349 pei le inaerzionl. Filiale« Novo ineato.
Concessionaria escluslva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana
Boji na vzhodu:
Uspešen razmah bojev na
vzhodnem bojišču
vsem
Berlin, 11. sept. AS. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo:
Na vzhodnem bojišču se nadaljuje uspešna ofenzivna akcija. Mesto Vijazma je v ostrem spopadu padlo v nemške roke. Vijazma leži na sredi poti med Sniolenskom in Moskvo. Nemške čete napredujejo vzhodno od Vijazme, ki je važno železniško križišče.
Uradna poročila z vzhodnega bojišča pravijo, da so na obsežnih odsekih nemške in zavezniške čete, katerim je sovražnik nudil hud odpor, najprej utrdile svoje postojanke, potem pa nadaljevale s 6vojim načrtnim napredovanjem.
Uspehi finske vojske
Helsinki, 11. sept. AS. Poročajo, da je v zadnjih 48 urah finsko letalstvo nadaljevalo s svojimi napadi na sovjetske objekte. Z vidnimi uspehi so bila bombardirana skladišča materiala in sovjetska vojaška taborišča. Na železniški progi pri Murmansku je bila požgana in razpršena neka avtomobilska kolona, finska lelala pa so s točnimi zadetki uničila več lokomotiv. Skupina štirih lovcev je odločno napadla oddelek 18 sovjetskih letal nad reko Svir ter zbila 6 sovražnih lovskih bombnikov. Spopad je bil uspešen in je bil zbil en sovjetski bombnik. V Karelijski ožini in nad vzhodno Karelijo je finsko protiletalsko topništvo v celoti zbilo 7 sovjetskih letal, od katerih so bili štirje bombniki, povrh tega pa še nek drug bombnik prisililo k pristanku. Posadka je bila vsa ujeta. Na bojni črti so finski lovci zbili še druga dva bombnika. V celoti so torej Finci uničili i7 sovjetskih letal, ne da bi imeli kakršnekoli izgube sami.
Budimpešta, 11. septembra. AS. Regent Horthy je poslal predsedniku finske republike brzojavko, v kateri mu čestita zaradi osvoboditve Karelije.
Helsinki, 11. septembra. AS. Finske čete so dosegle staro mejo in prodirajo naprej, da bi skrajšale fronto. Na vzhodu od jezera Ladoga so finske čete zasedle več kot polovico ozemlja ob reki Zvir. Finske čete so tedaj zasedle progo proti Murmansku in električno centralo, ki oskrbuje Petrograd z električnim tokom.
Težke sovjetske izgube
Berlin, 11. sept. AS. DNB poroča, da so boljševiki napadli v kraju, ki leži 60 km vzhodno od Smolenska, 8. in 9. septembra nemške postojanke na več točkah. Napad sovjetske pehote so podpirali tanki Vsi sovražnikovi napadi so se razbili ob srditem nemškem odporu. Nemci so napadalcem povzročili silno krvave izgube. Nekaj tankov je bilo razrušenih.
Finci odločno proti bolcševizmu
Helsinki, 11. septembra. AS. Finski minister za trgovino in industrijo in bivši predsednik finske vlade Tanner je imel včeraj po radiu govor. V svojem govoru je odločno obsodil boljševizem in njegov sestav. Tanner je izjavil, da je bil boljševizem vedno isti, pa naj se je pojavljal pod to ali ono obleko. Njegov cilj je svetovna revolucija, s svetovno revolucijo pa hoče boljševizem priti do svetovne oblasti. Da bi dosegel ta cilj, pa se poslužuje raznih sredstev, med temi sredstvi pa so tudi prosluli petletni načrti sovjetske proizvodnje. Kot izvozno blago je bil boljševizem povsod leglo neredov in razdejanj. Z ogromnimi vojaškimi pripravami in z ogromnimi imperialističnimi načrti je boljševizem nevaren za svetovni mir in za življenje narodov. Sedanja vojna na vzhodu je dokazala, je zaključil minister Tanner,
Nečloveško ameriško postopanje z italijanskimi mornarji
Nowyork, 11. septembra. AS. Sodišče v Ne\v-yorku je že pred časom oprostilo 11 italijanskih mornarjev, članov posadk zaplenjenih italijanskih ladij. Pred sodišče so jih postavili, ker so jih obdolžili, da so poškodovali svoje parnike.
Dasi jih je sodišče oprostilo, so ameriške iz-selitvene oblasti zahtevale, da morajo mornarje še enkrat zapreti, ker da so mornarji prekoračili čas svojega bivanja v Ameriki. Ta očitek italijanskim mornarjem ni samo krivičen, ampak tudi smešen. Mornarjem namreč še ni bila dana prilik a, da bi se- lahko vrnili v domovino in zalo se je vseh 11 mornarjev pritožilo proti sklepom ameriški oblasti.
s kakšnimi ogromnimi sredstvi je bolel boljševizem doseči svoj namen, dasi se je proglašal za največjega zaščitnika miru. Zato je v korist bodočnosti vsega človeštva, da bi bil boljševizem Čim prej uničen, da ne bi mogel povzročati novih nesreč in razdejanj.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 11. vrhovno poveljstvo objavlja:
septembra. Nemško
Na vzhodu potekajo boji še naprej uspešno.
V severni Afriki no včeraj nemška bojna letala zadela v polno skladišča pri Tobruku in Marsa Matruhu, razbila motorizirane kolone in razdejala železniško naprave v severnem Egiptu. V zalivu pri Snczu jo letalstvo v noči na 10. september uničilo trgovsko 6.000 tonsko ladjo.
Pri letalskih bojih pred obalo Severne Afriko je sovražnik 9. septembra izgubil pet lovskih letal.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponori priletela nad nemško državno ozemlje.
II genetliaco dell'A. R-il Pr<nc pe di Ptemonte
La giornata di lunorfi 15 correntc, ricor-renza del genctliaco deli' A. R. il Principe tli Piomonto, dovra essere celebrala con l'im-bandicraincuto degli cdifici pubblici.
11 personale degli IJffici pubblici dovržs osscrvarc il norinalc orario di lavoro. NORME SULLA---
Ro stni dan Kr. Vis. Pemontskega princa
V ponedeljek 15. t. m. jc rojstni dan Kraljeve Visokosti Princa Picmontskcga. V praznovanje tega dno bodo na javnih poslopjih izobešeno zastave.
Osebje javnih uradov opravlja tn dan službo kot navadno.
Una nave mercantile britannica e un cacciatorpediniere colpiti presso Tobruk e Solliim
Bollettino No. 464:
II Quarticr Generale delle Foržc Armatc comunica:
La seorsa notte aerei inglesi hanno sor-volato la citta di Genova e Torino, nei cui dintorni sono state lanciate alcune bombe: duc morti civili e qualchc ferito. La citta di Messina ha subito una nuova incursione ae-rea: sono stati danneggiati alcuni cdifici civili; 4 feriti tra la popolazione. Un aeroplano nemico e stato abbattuto dalla difesa CA.
L'aviazione delPAssc ha continuato a bat-tere con successo gli apprcstanicnti difensivi e lc sistemazioni portuali e logistichc della
piazza di Tobruk; sono stati inoltre soggetti ad cfficaci attachi accantonamcnti di truppe a Marsa Matruk ed autocolonne nella zona delle oassi di Scivva. Bombardieri nazionali hanno centralo una nave mercantile britannica nei pressi di Tobruk. Apparccchi ger-manici hanno colpito un caccialorpcdiiiicre nemico in navigazionc ad est di Sollum. In combattimcnto aerco cacciatori tedesehi hanno abbattuto 5 velivoli »Hurricane<.
In Africa Orientale lo nostre truppe dei settori di Uclchefit e Culquabcrt hanno so-stenuto diversi scontri: 1'avversario e stato dovunque respinto ed ha subito perdite.
Vojno poročilo štev. 464:
Sovražni rušilec in parnik potopljena pri Tobruku in Sollumu
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Ponoči so angleška letala preletela Genovo in Turin, kjer so v okolici vrgla nekaj bomb. Dva mrtva in nekaj ranjenih med civilnim prebivalstvom. Mesto M e s i n a je doživelo nov letalski napad. Nekaj zasebnih stanovanjskih poslopij je bilo poškodovanih, štiri osebe ranjene med prebivalstvom. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražno letalo.
Letalstvo osi je uspešno rušilo obrambne naprave in pristaniške zgradbe in oskrbovalna skladišča v Tobruku.
Uspešno so bila napadena zbirališča čet pri Marsa Matruhu in motorizirane kolone v pokrajini S i w a. Italijanski bombniki so pogodili angleški trgovski parnik v bližini T o b r u k a, nemška letala pa so zadela sovražni rušilec, ki je plul vzhodno od S o 11 u -m a.
Nemški lovci so v letalskem boju sestrelili pet sovražnih letal vrste »Hurricane«.
Vzhodna Afrika: Naše čete so se v odseku Uolšefit in Culquabert zapletle v več spopadov. Sovražnik je bil povsod odbit in je imel velike izgube.
Podrobnosti o napadu na Hajfo
Na bojišču, 11. septembra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Včerajšnje uradno vojno poročilo je poročalo o letalskem napadu na Haifo. Ta letalski napad je izvedla velika skupina letal, ki ji je poveljeval poveljnik eskadrile, kateri so pripadala letala. Pogoji za nočni polet so bili ugodni in nekaj letal
Grčija v italijanskem življenjskem prostoru
Napake grške politike so zakrivile sedanjo grško nesrečo
Atene, ti. septembra. AS. Atenski listi pišejo o napakah pretekle grške politike in z raznimi ugotovitvami skušajo najti in orisati novo smer grške jKilitike.
»Kodhimerink piše, da jc treba pogledati samo na zeml jevid, pa se lahko takoj ugotovi, da pripada Grčija v italijanski življenjski prostor in da je zato treba pospeševati iskreno sodelovanje z Italijo. Ni težko ugotoviti, zakuj je Anglija za vsako ceno stremela za tem, du vrže Grčijo v boj proti Italiji. Angleško sovraštvo proti Italiji sloni na boju fašizma proti tistim temeljem, na katere se naslanja zgradba angleškega imperi ja. Grki niso sledili temu boju proti mednarodnemu kapitalizmu in za
osvoboditev Sredozemskega morja. Grki so celo bili proti temu boju, ko so se priključili zloglasnim sankcijam v letu 1935. Namesto, da bi se skupaj vojskovati in bojevati s tistimi, ki prelivajo svojo kri za svobodo svetovnega gospodarstva, ki ječi pod angleškim jerobstvom, smo postali sužnji plutokracije in smo slepo sledili tistim, ki so povzročili nnše ra/.sulo in ki so nas spravili v bedo. V veliki mori je to doseglo zlato in nemoralna angleška propaganda. Toda to spoznanje ne spremeni naših ugotovitev. Sedanji položaj je nastal zaradi naših napak. Dnevnik zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da morajo Grki sodelovati z državo, ki se vojskuje za osvoboditev sredozemskih držav,
te skupine je priletelo nad Ciper. Ta skupina bombnikov je odbila napad sovražnih nočnih lovcev, ki so hoteli preprečiti polet in bombe so zadele tudi pristaniške naprave v Famagosti. Večini naiih bombnikov pa se je posrečilo presenetiti Hailo in polna luna jc osvetljevala vse važne naprave, zlasti pa skladišča olja, ki so jih letala bombardirala z rušilnimi in zazidalnimi bombami. Nastalo je mnogo eksplozij in požarov. Delovanje sovražnega letalskega topništva je bilo zelo živahno, toda našim letalom ni bila prizadejana nobena škoda. Ko so letala opravila svojo nalogo, so se oddaljila. Tudi iz velike daljave so se videli veliki požari in eksplozije, ki so si sledile.
Eksc.FaKnacc v Berlinu
Berlin, 11. septembra. AS. Minister Roberlo Farinacci je včeraj obiskal vojaško bolnišnico v Berlinu, kjer se je prisrčno pogovarjal z nemškimi vojnimi ranjenci. Nato je obiskal fašistični dom, kjer ga je sprejel nadzornik fašistov v Nemčiji in tajnik berlinske organizacije fašistične stranke. V fašističnem domu se jc poklonil pred žrtvenikom padlih.
Nato je Eksc. Farinacci odšel na italijansko veleposlaništvo, kjer mu je veleposlanik Dino AI-fieri predstavil svoje sodelavce. Visokemu goslu na čast je bil prirejen sprejem v italijansko-nem-ški zvezi, na sprejemu pa je govoril minister \Vii-ster, ki je poveličeval zmage osi in oba voditelja nove Evrope in sicer Duceja in Hitlerja.
Eksc. Farinacci se je zahvalil za prisrčni pozdrav. Zvečer je Eksc. Farinacci odpotoval v Italijo, pozdravil pa ga je na jiostaji državni tajnik za propagando Wuster, prav talio pa je bil na j>ostaji tudi veleposlanik Alfieri z osebjem veleposlaništva in nadzornik fašističue stranke.
General Franco v Santanderju
Santander, 11. septembre. AS. General Franco je prišel v Santander, kjer si je ogledal dela, s katerimi popravljajo škodo, ki je nastala j>o ogromnem požaru v mestu. Oeneral Franco je obiskal razna industrijska in poljedelska središča, povsod pa ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. V Santanderju je tudi pregledal mimohod raznih organizacij.
Portugalska gradi vojašnice
Lisbona, 11. septembra. AS. Z vladnim ukazom je bilo določeno, da je treba takoj zgradili 23 novih vojašnic, povečati pa 30 vojašnic v Lis-boui, na Azorih in v Madeiri.
Japonski admiral na Kitajskem
Šanghaj, 11. sept. AS. Semkaj je dopotoval admiral Koga Mineiki, ki je pred kratkim imenovan za vrhovnega poveljnika japonskega brodovja v kitajskih vodah.
Bolgarska vojska zmerom pripravljena
Poslanica predsednika bolgarske vlade bolgarski mladini
Sofija, 11. sept. AS. V svoji jx>slanici, namenjeni bolgarski mladini, je predsednik vlade l'ilov rekel, da mora biti Bolgarija s svojo hrabro vojsko zmerom pripravljena braniti svoje najvišje koristi in svete meje domovine. Filov je poudaril obsežnost nalog, ki še čakajo bolgarsko ljudstvo, čim bodo doseženi vsi narodni cilji. V dnevnem povelj u na uradnike svojega ministrstva, je minister za javna dela najprej poudaril, da sovražniki nove Evrope ne izbirajo sredstev, da bi omajali skupnost evroj>skih narodov, potem pa poudaril, da sedanji dogodki dokazujejo, kako lažnive so vse
trditve Moskve, du je Rusija pravi delavski raj. Stvarnost pa dokazuje, da so Sovjeti naredili iz Rusije kraljestvo bede, trpljenja in nasilja. Vsem je jasen položaj Bolgarije v ogromni bitki, ki se sedaj bojuje na svetu: bolgarsko ljudstvo odkrito veruje v zmago Osi, ki je danes takorekoč že stvarnost. Zmaga Osi bo tudi zmaga Bolgarije. Voditelj mladinske organizacije »Branik«, Klepčev, je v svojih izjavah tisku poudaril, rla se bo vsa bolgarska mladina včlenila v organizacijo, ki tcmcjjj na načelih mladinskih organizacij v Italiji in Nemčiji.
Anglija in Amerika ne moreta pomagati Sovjetom
To dejstvo je priznal Churchill v svojem govoru
Berlin, 11. sept. AS. Snočnji nemški večerni tisk sarkastično piše o zadnjem Cliurchillo-vem govoru. »Borsen Zeitung« navaja iz Chur-chillovega govora tisto besede, s katerimi je poudaril, da bitka na Atlantiku še od daleč ni dobljena in je zato opozoril občinstvo, da naj si o poteku bitke za Atlantik ne ustvarja nobenih domnev. Glasilo nemških mornariških krogov poudarja, da lioj proti angleškemu bro-dovju od Severnega morja čez ves Atlantik traja že več mesecev z nezmanjšano silovitostjo. Vendar pa angleški listi vsak mesec objavljajo poročila svojih sotrudnikov, v katerih jjoutlarjajo. da je nemško jiodmorniško bro-dovje uničeno.
»Angriff« omenja Churchillov govor ter pravi, da je Churchill sam opozoril, da ni treba preveč govoriti o njegovem sestanku z Rooseveltom. O tem sestanku se l>o lahko govorilo več šele tedaj, ko bo politično in vojaško obzorje bolj čisto. »Nachtausgabe« povzema v treh točkah vse tisto, kar je pomembno v Churchillovem govoru. To tri točke pa so:
t. Anglija in Amerika ne moreta s svojo sedanjo skupno proizvodnjo uspešno pomagali Sovjetski Rusiji;
2.	Boljševiške zahteve so tolikšne, da bi sc morala Anglija i»o|)olnoma odpovedati ameriškim dobavam orožja v korist Rusiji;
3.	če bi pozimi Amerika hotela resnično boljševike tako podpirati, kakor Angleže, tedaj bj morala ameriška proizvodnja biti tako zaposlena, z izdelovanjem orožja, da bi bila onemogočena sleherna proizvodnja za civilne potrebe.
Milan, 11. septembra. AS. »Corriere della Sera? objavlja odkritja o organizaciji angleške propagande v Ameriki. Angleška propaganda se zelo trudi, da bi vplivala na ameriško javno mnenje in pri -tem U|)orablja dovoljena in prej>ovedana sredstva.
Isti list poudarja, da bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko agentov in plačancev ima Stalin v Ameriki in koliko komunističnih celic dela v Ameriki PO navodilih iz Moskve. Plutokratska in boljše-viška propaganda spravljala ameriški narod nezavedno v vojno.
Norme sulla revisione degli autoveicoli, sul rilascio delle licenze di circolazione e sulle patenti di abilitazione alla guida
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana,
viste le proprie ordinanze 27 maggio 1911-XIX, n. 31, 31 maggio 1941-XIX, n. 33 e 8 agoslo 1941-XIX. n. 80.
ritenuta 1'urgente necesilA di riordinare i ser-vizi attinenti al controllo della circolazione con norme analoghe a ipielle vigeilti nelle altre province del Regno,
o r d i n a :
Ari. 1. La revisione annuale degli autoveicoli per l'anno 1942 e anticipata, e dovra essere ini-ziala il 1 ottobre 19-11 e completata entro il 30 novembre successivo.
Art. 2. Sono soggetli alla revisione di cui all'articolo precedente tutti gli autoveicoli dei (|\iali e stato disposto il censimento con 1'arlicolo 1 delPordinanza 31 maggio 1941-XIX, n. 33, an-corchi' sprovviste delle speciali licenze di circo-lazioni previste agli articoli ."> deH'ordinanza 29 aprile 1941-XIX, n. 13 e 1 dellordinanza 8 agosto 1941-XIX, n. 80, appartenente sia a pri vati che ad enti pubblici, « lnuniti della targa di circolazione stabilita nellordinanza 27 maggio 1911-XIX, n. 31.
Art. S. La revisione avverra 1'ordine di rliia-mata diramato dalfUtricio Motorizzazione Civile deIl'Alto Comniissariato.
Dal 15 al 30 novembre 194l-XIX dovrano pre-sentarsi all'ufficio stesso coloro che non avessero ricevuto la chiamata <li cui al comnia precedeule.
Art. 4. lil sede di revisione sara rilasciala a ciascun auloveicolo una nuova licenza di circolazione, di tipo ronfonne a quello in vigore uelle allre province del Itegno, in base all'uso a cui il vcicolo e adibilo, secondo le seguenli categorie;
a)	Autoveicoli a d u s o p r i v a t o :
1.	aulovetture per trasporto di persone;
2.	motocicli e motocarrozzctle per trasporto di persone e molofurgoncini per trasporto di cose fino alla porlala di q.li 3;
3.	autocarri per trasporto di cose;
4.	riniorchi per trasporto di cose;
5.	motocarri per trasporto di cose di portala superiore a q.li 3.
b)	Autoveicoli in s e r v i z i o pubblico:
1.	aulovetture in servizio pubblico da piazza munite di tassametro, aulorizzale a sostare su strade ed aree pubbliche;
2.	aulovetture iu servizio di lioleggio, munite soltanto di coiilachilometri;
3.	autobus per Irasporto ili viaggiatori e ba-gagli su linee urbane ed extraurbane in servizio pubblico. regolannenle concesse.
Le nuove licenze di circolazione saranno ri-lasciale dalPAlto Commissario, previa iscrizione. in appositi registri in corrispondenza del numero di targa assegnato a1 veicolo.
Art. 5. A partlre dal I decembre 1941-XIX le licenze di circolazione non confonni alle prescri-zioni di cui alTarticolo precedente. sono revocate ad ogni effelto.
Art. fi. A partire dalla dala di rilascio della nuova licenza di circolazioue, ogni passaggio di proprietft. per alto tra vivi. (legli autoveicoli deve essere denunziato al\TJfficio Motorizzazione Civile da rolui al quale e trasferita la proprieta entro 15 giorni dalla (lata del trasferimenlo.
Lo stesso obbligo incombe all'erede o al le-gatario entro un mese dalla (lata del Irasferi-mento di propriela.
La denuncia e falta per iscritto, in doppio originale ed in essa debbono essere ri|>ortati tutti i dati della licenza circolazione.
La licenza di circolazione deve essere alle-gata alla denuncia.
LMJfficio Motorizzazione -Civile de!l'Alto Com-missarialo prende nota sui propri registri del passaggio di propriela e restituisce alPinteressato la licenza di circolazione dopo avervi annotato il trasferimento che ha formato oggelto della denuncia.
Se il passaggio di proprieta importa cambia-menlo di provincia, si Fa luogo anciie al cambia-mento della targa.
L'Ufficio Motorizzazione Civile deli'Alto Commissariato in questo raso oltre ad annotare il passaggio di propriela neIPapposito registra, iserive il nuovo numero di immatricolazione e da con-teniporaneamente comunicazione dell'avvenuto cunibiamento alla Prefettura presso la quale l'auto-veicolo era immatricolato .precedentemente.
E fallo altresi obbligo al proprietario di un auloveicolo di denunciare nel termine di giorni 20 aU Ufficio Motorizzazione Civile dell'Allo Com-missarialo ogni cambiainento di residenza.
I contravventori alle disposizioni del presente articolo sono puniti con una ammenda da 100 a 300 L. II docuinenlo di circolazione e provvisoria-moiile ritirato e non potrii essere restituito se non in seguito airadempimento delle formalilft del preselile articolo.
Art. 7 Le fabhriche costruttrici di autoveicoli o di rarrozzerie ed i rappresentanti di esse, le officine di riparazioni per autoveicoli che impie-gano pili di 10 operai, non sono soggetti alPobbli-go della licenza (II circolazione per gli autoveicoli che farriano circolare alPesclusivo scopo di prova. guidati da un loro dipendente. Questi autoveicoli debbono porlare nella parte posteriore una targa di rironoscimento con la serila in carattere rosso Prova \ che e concessa dall'Ufficio Motorizzazione Civile dcITAlto Commissariato con un certifi-rato che ne atlesta il rilascio e ne aulorizza 1'uso.
Chi adibisce un utoveicolo lnunito di targa ■ di prova ad uso differente, trasporlando persone
4)
non interessate alla prova o merci, in luogo di carichi di esperiniento, e punito corf 1'ainmenda da L 50 a 50 a L. 5(X). La targa e inoltre ritirata.
Art. 8 A parlire dal I dicetnbre 1941 tutte le patenti di abilitazione alla guida di autoveicoli sono revocate ad ogni effetto. 1 t i t o I a r i delle patenti di cui sopra possono richiedere all llfticio Motorizzazione Civile delTAIto Comniissariato, en-Iro tale lermine, la convalida delle luedesime, che sara eseguita mediante rilascio di una nuova patente di tipo conforme a quello in vigore nelle allre province del Hegno, secondo la seguente classifica:
1)	Palenfe di 1" grado che aulorizza alla guida di automohili e di autocarri per uso proprio;
2)	Patente di II" grudo che aulorizza alla guida di avtomobili ed autocarri per uso proprio o di terzi;
3)	Patente per motocicli, motocaroz-z e 11 e, ni o t o f u r g o n c i n i e motocarri;
Patente di III" grado per la guida:
a)	di aulovetture in servizio pubblico da piazza e da noleggio
b)	di autotreni (autocarri con riniorchio)
c)	di autocorriere in servizio pubblico li-mitatamente alle linee che verranno in-dicate sulla patente stessa.
Le nuove patenti di guida saranno rilascinto dallAlto Commissariato e saranno iscritte in ap-posilo registro.
Art. 51 Con succcssiva ordinanzn sara deter-ininato Pamniontare delle lasse annuali di circolazione per autoveicoli e di que.lle di vidimazione annuale delle patenti, che .saranno rorrisposte a parlire dal 1 gennaio 1942.
Art. 1« A partire dal I ottobre 1941 i collaudi e le revisioni degli autoveicoli e gli esami dei conducenti saranno eseguiti per tutta la provincia <li Lubiana da una rommissione composta da un ingegnere dol 1'Alto Comniissariato — Ufficio Motorizzazione Civile e da un ingegnere della Divi-sione Tecnica delTAlto Commissariato (Divisione V). Per le operazioui di cui sopra gli interessati sono tenuti a corrispondere le medesime tasse, ed a versare alla cotnmissione le medesime indenni-ta vigenti nella provincia di Lubiana alTatlo della pubbiicazione della presente ordinanza, con le mo-dalita stabilite dall'Ufticio Motorizzazione Civile deli'Alto Conimissariato.
Art. 11 Ogni »utoveicolo che. posteriorinente aH'effettuazione della revisione di cui alla presente ordinanza, subisca il camhio del motore con altro di diverso tipo o di diversa polenza, o la variazione del tipo di carrozzeria, o comunque subisca modificazioni delle caratteristiche indicate nel documento di circolazione, deve essere sotto-poslo a nuova visila e prova da parte della coni-missione di cui alTarticolo 10.
Chiunque circoli con veicolo non corrispondos-le alle caratterisliche indicate nel documento di circolazione e punito con 1'ammenda da L 1(XK1 a L 5000. L'autoveicolo e soggetlo a sequestro presso la polizia.
II proprietario non potrii oltcnere la restitu-zione fino a quando non siano state soddisfatte la pena pecuniaria ed il rimborso delle spese di custodia.
Art. 12. Le attribuzioni fiuora spetlanti al-1'AutoritA di Polizia,, ai Capitanati dis.tre.ltuali, nonehe a singole Divisioni delTAIto Commissariato per la tenuln di registri degli autoinezzi ani-niessi alla circolazione, passano, a partire dal 1 ottobre 1941-XIX all'Ufficio Motorizzazione Civile delPAlto Conimissariato.
Ferma restando la speciale' competenza agli organi e per i časi previsi! al secondo comnia dell'articolo 3 delPordinanza 12 luglio 1941-XIX, n 65, spetta eselusivamente alTUfficio Motorizzazione Civile deli Alto Conimissariato di rilasciare le speciali licenze di circolazione previste alle ordinanze 29 aprile 1941-X!X. n. 13, 12 luglio 1941-XIX, n. 65 e 8 agosto 1941-XIX, n. 80.
ItalUaniiina brez učitelja
Nedoločnik s predlogom (dalje).
S 'predlogom »da«.
1.	Predlog ,da' stoji pred nedoločnikom predvsem za glagoloma .essere' in ,averč', ko izražata
željo ali zapoved; v slovenščini imamo enako rabo. — Primeri: Che c'e da fare — kaj je storitj? Non hai da dirgli ničnte — nimaš mu kaj reči. Non c'e nulla da dire — ni kaj reči.
2.	Isto se godi za glagoli dare (dati), ricčvcre (prejeti), proporre (predlagati) itd. — Primeri: Per la prossima volta vi do da studiare ... — za pri-hodnjikrat vam dam učiti se (== vam naročam, da se naučite ...). Non ho ricevuto ničnte da lčggere
—	nisem dobil nič branja.
3.	Predlog ,da' se rabi z nedoločnikom tudi takrat, kadar se da nedoločnik nadomestiti z odvisnim (stranskim) stavkom, ki bi sc mogel uvesti s: ,tale che' ali ,in modo che' ter nadaljevati s ,possiamo' oziroma .dobbiamo' (= takšen da, tako da... moremo, moramo...). Primeri: Crčdere alla sincerita di un nemico e una cosa da ridere
—	verjeti sovražnikovi iskrenosti je smešna stvar (,una cosa da ridere' bi lahko izrazili namreč tudi takole: ,una cosa tale che dobbiamo ridere' — takšna stvar, da se moramo smejati). Lina časa da vendere — hiša na prodaj (— una časa tale che possano včnderla — takšna hiša, da jo morejo prodati).
4.	Nedoločnik se rabi s predlogom ,da' tudi za nekaterimi pridevniki, samostalniki in glagoli, ki sami po sebi zahtevajo ,da'. — Pridevniki: buono da mangiare — dober za jed, difficile da tradorre — težavno prevesti, sicuro da on esser trovato — varen, da ga ne najdejo itd. — Samostalniki: Acqua da lavare — voda za umivanje, sallotto da ricevere — sprejemnica itd. — Glagoli: astenersi da fare qualche cosa — vzdržati se, da česa ne narediš; avere da fare — morati nekaj narediti; dispensare da fare — razrešiti, oprostiti koga, da nečesa ne naredi itd.
Morebiti vam je pri zgornjih primerih prišlo na misel, da se v slovenskem pogovornem jeziku ,da' pod tujim vplivom docela nepravilno izraža z ,z a': non ho ricevuto niente da leggere — nisem dobil nič z a brati, lina časa da vendere — hiša z a prodati, buono da mangiare — dober z a jesti, acqua da lavare — voda za umivati, avere da fare — imeti za storiti, in podobno. Kakor se tega nclepega izražanja izogibljemo, tako nam vendarle lahko pomaga, ker nam v večini primerov pove, da nam je rabiti v italijanščini predlog ,d a'.
S predlogom ,a (ad)'.
1.	Predlog ,a' stoji pred nedoločnikom za glagoli, ki izražajo smer gibanja proti nekemu cilju, ter nadomešča tako slovenski n a m e -nilnik. — Priiheri: Vado a mangiare — grem jest, corro a bere — tečem pit, vado a dormire
—	grem spat.
2.	Predlog ,a' se rabi nadalje za vsemi glagoli, ki se vežejo s tretjim sklonom in pomenijo: a) prepričevanje, izpodbujanje, siljenje: persuadčre a — prepričati, incitare a — iz-podbujati, invitare a — povabiti, costringere a —
prisiliti, obbligare a — primorati, stimolare a — izpodbosti, b) pripravljanje k čemu ali pa odpovedovanje: prepararsi a — pripraviti se, mettersi a — lotiti se, dicidersi a — odločiti 6e, esitare a — oklevati, rinunciare a — odreči se, itd.
3.	Predlog ,a' se rabi še za naslednjimi glagoli: badare — pobrigati sc, cominciare — začeti, continuare — nadaljevati, pensare — misliti, gungere — dospeti, doseči.
4.	Predlog ,a' sc rabi tudi za pridevniki kakor: attento a — pazljiv, adatto a — pripraven, avverso a — nasproten, abituato a — vajen, disposto a, preparato a, pronto a — pripravljen, contrario a — nasproten, occupato a — zaposlen, impegnato a — zadržan itd
5.	Predlog ,a' se rabi tudi za: il primo a — prvi, l'ultimo a — zadnji.
6.	Naposled se rabi predlog ,a' tudi v okrajšanih stavkih: A sentir lui, direste che e inno-cente — če slišite njega, bi rekli, da je nedolžen.
Z vezniki.
Poleg navedenih predlogov se rabijo tudi vezniki v zvezi z nedoločnikom, tako: per (za), oltre a (ne samo, da; razen), anziche (preden, rajši kakor) itd. (Prim. tudi 3. točko v našem 83. nadaljevanju.) — Z vsem tem si Italijan krajša izražanje.
Nekaj primerov.
Cominciavo a tradurre in italiano lina lčttera d'affari. Non ho danaro da pagare il conto. II tribunale lo condannf) a pagare 500 lire di miilta. Invano lo 1'eccitivo ad avere coraggio. Non mi posso risolvere a partire senza mio fratello. Ho stentato molto ad imparare il franečse. Non riu-scirai mai a parlare bene qučsta lingua. Vi dovete rassegnare a pagare. Corro ad avvertire la zia.
10	m'affrettai a serivere al direttore tutto 1'acca-duto. Chi ha fatto una promčssa 6 obbligato a mantenčrla. Mio padre gli dava da serivere. £gli e da temčre. Questo non e da biasimare. Era il primo a gettarsi sul nemico.
Berilo.
II vero matem&tico.
—	Cara mia, dice il signor Antonio, rivolto alla moglie, qoi tempi che corrono1 non si puo andar avanti. I prezzi raddoppiano, mentre lo sti-pčndio rimane lo stesso. Come si fa a risolvere oggigiorno il difficile problema della vita?
II piccolo Luigi interrompe il babbo, trala-sciando2 di giuocare:
—	Senti, babbrno, se me lo* serivi sopra un pčzzo di carta questo problema, domani preghero
11	maestro di4 risolverlo4. E' tanto bravo, sai, in matematica ... e li risolve tuttil
Pripombe:
t ves stnvnk jirevod&nio samo s: sedanjimi. — * cerundio prevedemo s stavkom: in preneha z.. .. — * zaimek se nanaša na ,(iuesto problema' in na torej podvaja. —1 prcdloc t, nedolo6nikom nadomešča stranski stavek, ki ga za6niiuu: naj ga...
Art. 13 Nulla e variatato per quanto riguarda il procedimento contravvenzionale per infrazioni alle norme sulla circolazione automobilistica fino-ra in vigore, e la competenza della R. Questura e. dei Conunissariati distrettuali a giudicare ed applicare le animende.
11 ritiro delle patenti e delle licenze di circo-lazione b invece di competenza dell'Alto Coinmis-šariato, cui dovranno essere segnalate tutte le .infrazioni accertate alle norme della .presente ordinanza e delle altre richiamate.
Art. 14 La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubbiicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 10 settembre 194t-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana:
Emilio Grazioli.
Gospodarstvo
Duce je odredil premije za povzdigo kmetijstva
Rim, 10. sept. Duce je dal ministru za kmetijstvo in gozdove navodila, ila bo v kmetijskem letu I!I41-I!I42. ki sc sedaj začenja dana državna premija 200 lir za vsak hektar zemlje, ki hi se nu novo uporabil za setev pšenice, rži in ječmena. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove l>o po svojih organih prepričalo o površinah, ki so bile porabljene za navedene vrste žita in bo izplačalo pripadajočo premijo.
Premija bo izplačana obdelovalcem, pa naj hodo ono sami lastniki, ali najemniki ali porabniki, ali pulknieti ali pa soobdelovalri, slednjima dvema skupinama po njih odnosno kvoti udeležbe pri donosu.
Poleg tega jc Duce odredil, da 1m» za juro žito, proizvedeno v letu 1942 dovoljeno zvišanje cene za 10 lir pri met. stotu v južni Italiji in na otokih, dočim znaša ta premija 20 lir pri met. stotu v ostalih krajih Italije. Ta dodatek bo dodan ceni žita k skupnim vsotam obenem k cenam za pospešenje pridelka in drugim, do katerih ho imel pridelovalce pravico.
V dopolnitev naštetih ukrepov bodo «1» primernem trenutku določene cene žita za prihodnje leto na osnovi proizvajalnih stroškov, tako da bo z njimi zavarovana nngibnost k kulturi in primeren dobiček za producenta. S temi določitvami je
Odkritja nemške policije v bivšem angleškem poslaništvu v Belgradu
Berlin, 11. septembra. AS. Nemška policija je v Belgradu odkrila nove dokaze o zločinskem delovanju angleškega diplomatskega zastopstva na Balkanu, zlasti |>a v Belgradu. Policija je v Belgradu v prostorih bivšega angleškega poslaništva odkrila veliko količino eksplozivnih sredstev. Iz angleškega poslaništva in iz angleškega konzulata v Belgradu so iz, tajnih soli odnesli policijski organi mnogo orožja in zabojev avtomatičnega streliva. Zlasti mnogo je bilo eksplozivnih sredstev, s katerimi bi naj uničevali prometne zvez^ ali pa industrijske naprave. Zanimivo je, da so o leni slicnih odkritjih pisali tudi bolgarski listi, kar priča o tesnem sodelovanju bivših angleških diplomatskih zastopstev v Belgradu in v Sofiji. Pri preiskavi so ugotovili soudeležbo pri teh pripravah ameriškega konzula Ramkinga, ki j<> ob be-;'u angleškega poslanika Campbrlla iz Relgrada, prevzel vse to gradivo v varstvo in ga skriL
Velik dovoz rib na Portugalsko
Lisbnna. 11. sept. AS. Portugalska pristanišča so obveščena, da bodo tjakaj pripeljali z Nove Zemlje 75.000 stotov rib. Istočasno so bile portugalske oblasti obveščene, da čaka na Novi Zemlji še 275.000 stolov ril) na izvoz na Portugalsko.
Slaba žetev na Portugalskem
Lisbnna. 11. sept. AS. Po podatkih raznih kmetijskih zadrug in žitnih tvrdk postajajo želve na Portugalskem v zadnjih letih vedno slališift. Tako je bila žetev v 1. 1040 za 50% slabša od žetve v 1. 1939.
Vihar v južni Španiji
Malaga, 11. septembra. AS. Pokrajino Malago je zajel nov vihar. Vihar je napravil ogromno škodo, prav tako pa so narasle reke poplavile vefi krajev.
sedaj naloga in dolžnost kmetovalcev, da »sejejo veliko iu dobro«.
Končno so z drugo uredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdove uvedena odstopanja od splošne prepovedi gojitve nn trdnih nopogozdenih zemljiščih zaradi vodnogeoloških obveznosti, na osnovi sklepa pristojne pokrajinske komisije.
Dela na velesejmu napredujejo
Ljubljanski velesejem, ki se bo začel 5. oktobra letos, bo gotovo prekašal vse dosedanje prireditve zaradi tega, ker so postavljeni stalni ve-lesejmski paviljoni, zaradi česar bo pridobilo tudi mesto Ljubljana. Skoro vsi paviljoni za razstave so že dodelaui in se lepo odražajo v zelenju Tivolija.
Ko se delo na paviljonih dokončuje, prihajajo že vagoni z razstavnim blagom in blago tudi že prevažajo s postaje na razstavne prostore. Kajti velesejem bo dobil železniški tir, ki ga bo vezal z glavno progo. Ta zvezna proga bo dvo-tirna.
Posebno zanimiva bo razstava prometnega ministrstva, katero prirejajo. Obiskovalci bodo ta-korekoč z roko lahko občutili napredek, ki je bil dosežen na železniškem polju v zadnjih časih. Razstavljeni bodo: elektromotor, stroj aerodinamičnih linij, jedilni voz in tovorni voz, zgrajena iz aluminija in poseben vagon za predelavo ginstra.
Napredek italijanskih železnic bo viden tudi v veliki plastiki železniške postaje v Benetkah, ki bo razstavljena v paviljonu železniškega ministrstva. Ta plastika lio pokazala dovršeno delo, ki se bo zrcalilo v vodah Velikega kanala v Benetkah. Z zgradbo tega postajnega poslopja, ki bo v skladu z beneško arhitekturo, bo rešen ne-lahek prohletn tako s tehničnega kot z arhitektonskega vidika.
Posebna točilnica bo značilna za paviljon, ki je namenjen razstavi vin iz raznih Italijanskih pokrajin.
Ministrstvo za javna dela je poslalo v Ljubljansko pokrajino svoje delegate, ki proučujejo vprašanja javnih del pri nas in organizirajo razstavo dela, ki ga je na tem polju opravil« Italija.
Po svoji tradiciji lx> Nacionalna ustanova za turizem tudi sodelovala na velesejmu in s tem delala propagando za obisk Italije, katero naj bi Slovenci vedno bolj spoznavali.
Državna ustanova za enciklopedijo Trecani bo razstavljala svoje proizvode in inateriai.
Tudi druga ministrstva še pripravljajo razstavo in bodo o njih obvestila vodslvo velesejma.
V gradbenem oziru je paviljon Fiata skoro dograjen. Posebno razstavo pripravljajo Združene jadranske ladjedelnice, nadalje bo znana tvrdka Ansaldo razstavila velik motor, ki bo v polnem pogonu za ves čas velesejmske prireditve.
Od dneva do dneva so bolj polnijo razstavni prostori in sejem, ki bo v znaku rimske veličine liktorskega fašija, bo večji kot prejšnje prireditve ne samo radi raznolikosti razstavljenega blaga in velikega števila obiskovalcev, temveč tudi v znaku plodonosne usmeritve dela italijanske Slovenije.
Vpis novih 5% devetletnih bonov
Da bi se pokrile potrebe vojnega financiranja je s kraljevini dekretom, ki bo objavljen v rimskem uradnem listu dovoljena nova emisija zakladnik bonov na devet let, ki so popolnoma enaki v pogojih bonom iz februarja 1940 in 1941. (Donos bonov je znašal leta 1940 v gotovini 9.907 milij. lir, dočim je znašal donos leta 1941 v uolovini 15.248 milij. lir, 3.000 milij. pa je bilo vplačanih s konverzijo.) Tudi novi boni imajo vse ugodnosti dosedanjih bonov. Za vpis novih bonov je mogoče porabiti tudi bone, ki zapadejo 1943, 1944 in 1949 in februarja 1950 in vrednostne papirje na prinosnika: 3.5% posojilo iz let 1902 in 1900, vračljivega posojila 3.5% in 5% posojila iz lela 1936.
Vpis bo odprt od 15. do 30. septembra in .je zbiranje poverjeno konzorciju ustanov, kateremu predseduje guverner Italijanske banke.
Emisijski tečaj novih devetletnih bonov je 97.50%.
v
Prodaja avtomobilov in njih delov inozemcem je v Italiji prepovedana. Iz Kima poročajo, da je uradni list objavil uredbo z zakonsko močjo, po kateri je v "ojnem času prepovedano odtujevati avtomobile in njih sestavne dele tujini državljanom in pravnim osebam. Prefekture in uradi javnega avtomobilskega registra ne morejo za to dati dovoljenj. Kazni so določene do 6 mesecev zapora in od 500 do 10.000 lir v denarju, Vojno ministrstvo pa lahko dovoli posamezne izjeme. Dekret je stopil v veljavo dne 10. septembra.
Reka — važno izhodišče za madžarsko trgovino. Neka madžarska velebanka in reški trgovski krogi se pogajajo za pretvoritev Madžarske paro-plovne družbe Reka—Levanta. Sedež nove družbe bi bil Reka, polovico glavnice bi imeli Italijani, polovico pa Madžari. Družba bo delovala zaenkrat v Jadranskem in Jonskem morju, po možnosti tudi v pristaniščih Egejskega morja. Družba namerava urediti tovorni avtomobilski promet med Budimpešto in Reko.
Nemška trgovska šola v Zagrebu. V Zagrebu se pripravlja 6premenitev obstoječe zasebne nemške meščanske šole s pravico javnosti v nemškohrvatsko trgovsko šolo. Ce se bo prijavilo dovolj učencev, bi se prvi razred te šole odprl že te jeseni.
Zagrebški velesejem. Od sobote do torka opoldne je zagrebški velesejem obiskalo 150.000 ljudi. Izmed inozemskih udeležb je največja italijanska, kajti skupno razstavlja na zagrebškem velesejmu 405 tvrdk, od teh je 184 hrvatskih, 89 italijanskih, 01 nemških, 23 madžarskih, 14 holandskih, 12 če-škomoravskih, 1 francoska in 1 bolgarska. Največ tvrdk razstavlja stroje: 78, "tekstilne proizvode 56, kmetijske proizvode in stroje 42 itd.
Vse. ki žele obiskati zagrebški sejem, opozarjamo, da dobe potrebne informacije in prijavnice pri hrvatskem konzulatu v Ljubljani, Prešernova ulica 54-1, in pri potovalni pisarni CIT na Tjrševi cesti 11.
Uspeh bratislavskega velesejma. Prireditev 21. bratislavskega velesejma se je zaključila ugodno. Rilo je 160.000 obiskovalcev, dočim je lani prireditev obiskalo samo 140.000 oseb. Promet je znašal 56 (lani 30) milijonv kron.
Proslava 300 letnice Nove Štifte
Nad 3000 ljudi se je udeležilo cerkvenih slovesnosti
Ribnica, 9. septembra.
Ze v soboto so vabili novoštifski zvonovi pobožne romarje k proslavi 300 letnice, odkar so posvetili cerkev Marije Vnebovzete. V nedeljo zjutraj je bil shod tretjerednikov s pridigo in sv. mašo, katero je daroval voditelj tretjega reda g. o. Odilo. Shoda se je udeležilo kljub zgodnji jutranji urj toliko ljudi, da so morali mnogi ostati zunaj cerkve. — Ko se je pa približala slovesna deseta sv. maša. je bilo na prijaznem hribčku že polno ljudi. Ob ti je stopil na lečo g. o. Odilo in v kratkih besedah orisal zgodovino novoštifske božje poti.
Začetek pravih slovesnosti pa je bil v nedeljo zvečer ob pol sedmih. Nad 3000 Slovencev in Slovenk se je zbralo pri Mariji, da ji izkaže ponovno svojo ljubezen in zahvalo za vse prejete dobrote.
Slovesnost se je pričela s procesijo, katero je vodil č. o. provincia 1 g. dr. G racij a n lle-ric. V procesijo se je uvrstilo nad 2000 ljudi z godbo. Ko se je procesija z Najsvetejšim ustavila pri oltarčku, postavljenem pred samostanom oo. frančiškanov, je stopil na prižnico, ki jo bila v ta namen pripravljena pod stoletno lipo, g. o. Odilo, ki je po kratkem nagovoru pozval ljudstvo k obnovitvi krstne obljube. Nad 3000 svečk je zagorelo, nad 3000 desnic se je dvignilo, nad 3000 grl je jasno in razločno izgovarjalo besede krstne obljube. Nato se je procesija vrnila v cerkev, kjer je bil še blagoslov z Najsvetejšim. Po končani večerni pobožnosti je ijudstvo odhitelo na svoje domove,
mnogi pa so ostali vso noč pred Marijinim oltarjem.
Na praznik Marijinega rojstva žal nismo imeli lepega sončnega dne. Toda tudi dež ni oplašil naših romarjev. Pač so se nekateri, ki so prečuli noč pri Mariji novoštifski. vrnili po zgodnji sveti maši domov zaradi opravkov, a prihiteli so drugi, celo z vlakom iz Ljubljane in Kočevja.
Prisrčen je bil sprejem prezvišenega g. škofu tir. Gregorja Rozmana. Zbralo se je ljudstvo, godba in dekleta in fantje v narodnih nošah. Ko je privozil avto z g. škofom, je godba zaigrala in množica ie v/.klikala vladiki. Pri pozdravu mu je dekle v narodni noši izročila šopek nageljnov in vrtnic z zelenim asparagusom. Ljudstvo je spremilo gospoda škofa v cerkev, kjer je imel ob pol enajstih nagovor. Cerkev je bila tako polna, da je v njej kar valovilo, a je kljub temu jih moralo mnogo ostati zunaj na dežju. Tudi prevzvišeni g. škof je v svoji pridigi po kratkem orisu zgodovine cerkve pozval zbrane in z njimi vse slovensko ljudstvo k molitvi, pokori in spreobrnjenju. Obrnil se je na vse stanove, vse sloje ter jih jiozval k pravemu resničnemu krščanskemu življenju.
Po pridigi je bilo darovanje, nato pa sveta maša, katero je daroval prevzvišeni.
Popoldanska zaključna slovesnost se je pričela ob treh. Zopet je stopil na lečo g. o. Odilo. Sledile so pete litanije Matere božje, katere je opravil prevzvišeni g. škof. Ljudsko petje je vodil s prižnice p. Odilo. S slovesnim agoslovoin je bila slovesnost končana:
CE
Letošnji ljubljanski velesejem bo nad vse
Poseben železniški tfr do velesefma
Pred nedavnim smo poročali o hitrem napredovanju vseh gradbenih del na velesejmu, zlasti pa o nagli dograditvi glavnih razstavnih paviljonov in o urejanju notranjega odprtega razstavišča. Medtem, ko bo letošnji velesejem dostojno predstavil vso gospodarsko in jiolje-delsko produktivno sposobnost Ljubljanske pokrajine, l>o pa hkrati Ljubljanski pokrajini pokazal v smiselni ureditvi vso veliko italijansko industrijo, ki je zlasti v zadnjih letih pod modrim vodstvom izredno napredovala.
Industrijski izdelki seveda ne obsegajo le drobnih množinskih izdelkov, ampak še zlasti "posebne velike naprave, kakor stroje, prometna sredstva itd. Prav v prometu je Italija v vsej Evropi dosegla vodstvo glede elektrifikacije železnic, saj je s sinotreno in na veliko izpeljano elektrifikacijo bilo v zadnjih letih omogočeno, da je velik del italijanskih železnic bil elektrificiran- kar ponienja za avtarkijo italijanskega Imperija izredno gospodarsko korist. Vzporedno z elektrifikacijo železniških prog se je razvila v Italiji tudi odlična in tudi drugod po svetu vodilna industrija električnih lokomotiv in električnih pogonskih vagonov. Ta industrija bo svoje najodličnejše izdelke razstavila tudi na Ljubljanskem velesejmu. Tako bosta razstavljena poleg električnih pogonskih voz tudi jedilni in tovorni voz, zgrajena iz aluminija.
Seveda teh velikih železniških lokomotiv in vagonov ne bi bilo mogoče spraviti brez velikih težav na razstavišče. Treba je bilo najti drugo rešitev, ki l>o hkrati izredno služila tudi vsem drugim razstavljalcem, ki bodo hoteli razstaviti obsežnejše razstavne predmete. Te dni, najkasneje pa prihodnji teden, ImkIo začeli graditi posebno dvotirno progo, ki bo vezala razstavišče na velesejmu z glavno železniško dvotirno progo, ki vodi mimo Tivolija. Začasna proga se no odcepila na desno od sedanjega prelaza ob glavnem vhodu v Tivoli in bo vodila v Later-manov drevored, položena bo skozi po Latenna-novem drevoredu in bo vodila ob dosedaj na novo zgrajenih velesejmskih paviljonih na stari veseličui prostor, kjer so bili svoj čas tobogan in podobne naprave.
_ Ko bo proga položena, bodo speljali po tem začasnem tiru dva vlaka. V enem bodo večinoma lokomotive in vagoni, ki bodo prišli na razstavo, drugi pa lx> iz tovornih vagonov z drugim razstavnim blagom. Ko bodo vagoni razloženi, jih bodo potegnili nazaj na glavni tir in nato oba tira odmaknili. Tako bo postal ves čas velesejma Latermanov drevored prost za osebni promet. Ko bo velesejem zaključen, bo tir zača-sno položen zojiet v toliko, da Ix>do razstavljene lokomotive in drugo blago odpeljali, nakar bo dokončno odstranjen.
Dodatni deleži riža in testenin za težake
Ljubljana, 11. septembra.
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino je sklenil, da bodo nekatere vrste težakov dobivale večji delež testenin in riža kot drugo prebivalstvo. Tvrdke, ki zaposlujejo take delavce, so jih že naznanile mestnemu preskrbovalnemu uradu, ki je že tudi pripravil dodatne nakaznice za ta živila.
Mestni preskrbovalni urad ljubljanski vabi vse one tvrdke, ki so naznanile težke delavce zaradi dodelitve dodatnih kart, naj pošljejo same po te karte v sobo št. 8 v II. nadstropju Mestnega doma v soboto, 13. t. m., med uradnimi urami od 8. do 13.30. — Tvrdke morajo dobljene dodatne karte razdeliti med svoje za težke prijavljene delavce po pismenih navodilih, ki jih bodo dobile obenem s kartami.
Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljani
Obvezno cepljenje proti davici, odrejeno z odlokom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, bo v Ljubljani od 16. septembra do 18. oktobra 1941.
Cepljenje obstoji iz treh podkožnih vbrizgov v dveh presledkih po 14 dni.
Cepljenje bo:
v Mestnem domu: prvič 16. septembra, drugič 30. septembra, tretjič 14. oktobra;
v ljudski šoli Bežigrad: prvič 17. septembra, drugič 1. oktobra, tretjič 15. oktobra;
v ljudski šoli v Mostah: prvič 18. septembra. drugič 2. oktobra, tretjič 16. oktobra;
v ljudski šoli na Viču: prvič 19. septembra, drugič 3. oktobra, tretjič 17. oktobra;
v Mestnem domu: prvič 20. septembra, drugič 4. oktobra, tretjič 18. oktobra. Cepljenje bo vsak dan ob 16.30. Starši morajo k temu cepljenju pripeljati vse nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo in tudi tiste, ki bodo letos začeli hoditi v šolo. Še necepljeni otroci, ki šo že lani hodili v šolo, bodo cepljeni med šolskim letom.
Cepljenje je obvezno za vse otroke, razen za one, ki so bili cepljeni lansko leto, in tudi ne za one, ki bodo po presoji ravnatel ja Higienskega zavoda ali zdravnikov mestnega fizi-kata oproščeni zaradi bolezni.
Starši cepljenih otrok dobe o opravljenem trikratnem cepljenju pismeno potrdilo. Tako potrdilo lahko dobe na mestnem fizikatu tudi starši onih otrok, ki še niso prevzeli potrdila za lani opravljeno ccpljenje. Potrdilo o opravljenem cepljenju proti davici bo v prihodnje potrebno tudi za vse otroke, ki lxwlo prosili za sprejem v zavetišča, počitniške kolonije itd.
Opozarjamo, da je cepljenje proti davici po čl, 10. navedenega odloka obvezuo ter bodo ,
starši in druge osebe, ki imajo očetovsko skrbstvo nad otroki, kaznovani z globo do 1000 lir zaradi prekršitve te odredbe.
Razglednica je stara komaj 50 let
Te dni praznuje razglednica 50. letnico svojega obstoja. Človek, ki jo je prvi začel uporabljati, še živi in svojega izuma, kakor še precej drugih izumiteljev, ni vnovčil. Ostal je še nadalje skromen uradnik in kot tak uživa majhno pokojnino. Je to sedaj 81. letni starček Dominik Piazza, knjigovodja v Marseilleu. L. 1801 je prišel na to genialno misel ter je svojemu prijatelju, ki je živel v Argenti-niji in je imel silno doniotožje po domovini, poslal več slik iz rojstnega mesta. Da bi prihranil na poštnini, je dal vse slike natisniti na karton v obliki dopisnice. Njegovemu primeru so sledili še drugi in se je tako pričela širiti razglednica po celem svetu.
Spori
Prvi dan pokrajinskega plavalnega prvenstva
V izvedbi plavalne sekcije SK Ilirije se od
včeraj s trodnevnim programom nadaljuje prvenstvo, ki se je pričelo prav za prav že zadnjič s skoki v vodo. Kot prvič je tudi tokrat to samo oficielno klubsko prvenstvo samih Uirijanov. Pla-vači so s prireditvijo sicer nekoliko kasni, toda včeraj jim je bilo vreme kljub temu naklonjeno in tudi voda v tekmovalnem bazenu ni bila premrzla. Na kopališču se je zbralo do petih popoldne približno 200 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmam. Tekmovati so pričeli na 100 ni prosto gospodje. Prijavljenih je bilo 20, tako, da so morali plavati v dveh izločilnih skupinah. I. Pred te k: 1. Jovanovič 1:13.5, 2. Amlolšek 1:15, 3. Vlahi 1:17.6, 4. Keršovan 1:21.6, 5. Sežun 1:24.6. — II. Pred tek: 1. Žižek 1.04, 2. Močan
I.07.4,	3. Hudnik 1:08.8, 4. Smerkolj 1:10.6, 5. Ro-tar 1:13. Tu se je med Močanom in Hudnikom vso progo opažala huda borba, v finišu pa je Močan rivala nekoliko prehitel. Pelhan, ki bi se bil za Žižkom gotovo najboljše plasiral, ni nastopil, ker je bil pred kratkim operiran.
100 m prsno, dame: 4 tekmovalke, med njimi je bila favoritinja Vernerjeva. Takoj jio startu si je z metuljčkom priborila naskok ter ga potem do konca držala. 1. Verner 1:36.2, 2. Koželj
II.	1:43.4, 3. Koželj I. 1:57.8, 4. Samec 2:07.5.
100 m prsno, gospodje: 11 tekmovalcev.
1.	Predtek: 1. Herzog 1:23.4, 2. Brozovič 1:27, 3. Žigon 1:28.3, 4. Mikejška 1:28.5, 5. Prešeren 1:33, 6. Sovre I. 1:33.5. II. Predtek: 1. Potočnik 1:37.6,
2.	Krašovec 1:39.2, 3. Hočevar 1:42.2, 4. Rugina 1:44.2, 5. De Gleria 1:46.4. Kot je razvidno iz rezultatov so bili tekmovalci razdeljeni v dve skupini, jx> kvaliteti, zaradi hujše konkurence.
1110 m hrbtno, gospodje: 1. Grašek 1:22.7, 2. Petek 1:28.7, 3. Jovanovič 1:35.8, 4. Lampret 1:42.5, 5. Pleško 1:50.
100 m hrbtno, dame: 1. Verner 1:45.4, 2. Fu-gina 1:55.6, 3. Filipič 2:07. Vernerjeva je z lahkoto zmagala.
50 m prosto, mladina: 1. Žigon II. 43.1, 2. Sovre II. 43.2, 3. 1'itamic 46.8, 4. Petrovčič 50.6, 5. Vodišek 53.8. II. Predtek: 1. Urbas 35.4,
2.	Sežun 35.7, 3. Gorazd, ki po krivdi sodnika ni dobil časa, 4. Zablatnik 44.1, 5. Honzak 53.6.
.Štafeta 4X200 m: Na start so prišle 3 štafete, ki so bile sestavljene: Štafeta A (Mihalek, Hudnik, Močan, Žižek), štafeta B (Smerkolj, Jovanovič, Itotar, Herzog), štafeta C (Vlahi, Kerševan, Andolšek, Brozovič). Na cilj so prišle v istem vrstnem redu: 1. A 10:14.4, 2. B 11:27.9,
3.	C 11:51.4. Najboljši čas v štaleti je dosegel Žižek, ki je preplaval 100 ni v 1.09, 200 m pa v času 2:29, sledi Močan s 1:11 na 100 in 2:37 na 200 m, tretji je Mihalek z 1:13 in 2:41.
Sledila ,je vaterpolo tekma med plavim in belim moštvom. Pri plavih so igrali: Pribovšek, Ži-ža, Grašek, Žižek, Močan, Hrumeč in Koestler (v drugem polčasu je mesto Koestler,ja igral Smerkolj). Postavo belih pa so sestavljali: Ilovar, Gjut, VVatzke, Mihalek, Škrapin, Primožič in Lenart. V prvem delu so beli ostro napadali ter sploh prevladovali v igri. Najboljši med njimi je bil Mihalek. Priborili so si že vodstvo 3:0 in izgledalo je, da jih plavi preveč podcenjujejo. Rezultat prvega polčasa je bil 3:1 za bele. V drugem polčasu pa so plavi začeli zares, po Smer-kolju so kmalu izenačili, Žižek pa je dosegel še rezultat v prid plavim. V drugem dolu sta bila najboljša Smerkolj in Žižek, golman belih pa je tokrat močno popustil. Končni rezultat je bil 5:3 za plave. S to tekmo je bil včerajšnji program končan, danes se pa tekmovanje ob istem času nadaljuje.
• "WTiFr! •	'f
2000 lahkoafletov v Milanu. Od 11. do 14. septembra so v Milanu državne lahkoatletske tekme, na kalere je prihitelo 2000 lahkoatletov. Zastopane bodo vse panoge lahke atletiko.
Gorsko kolesarske dirke na Pohorju. Zadnjo nedeljo so bile gorske kolesarske dirke na novi pohorski cesti od Reke do Sv. Areha v višini 1250 m. Vsa proga, ki se vije v neštetih serpentinah, je dolga 15.1 km in je zlasti proti vrhu zelo strma. Zato je bila prav zadnja tretjina pola temeljita preizkušnja skrajnih zmožnosti kolesarjev. Najboljši čas so dosegli Henrik Lozinšek (Maribor) z 48:53, nadaljna mesta pa Franc 1'omilšak (Celje) 49:39. Teodor Zevnik (Maribor) 50:58, Franc Rakef (Maribor) 51:53, Ivan Gregorič (Slov. Bistrica) 52:08. Nadaljna mesta so vsa zasedli Mariborčani razen 11. in 12., ki so jih zasedli Celjani. Zmagovalec je dobil naslov pohorskega kolesarskega prvaka. Na te.j tekmi še niso sodelovali dirkači iz Gradca. 21. septembra pa bo krožna dirka okrog Pohorja in bodo na teh dirkah tudi sodelovali najboljši kolesarji iz Gradca in Dunaja.
»Pristranost lahkoatletskih sodnikov«. Pred par_ dnevi je bilo v članku pod naslovom »Planina močno vodi« v športni rubriki izraženo mnenje, da so lahkoatletski sodniki bili pristranski. Res je in priznavam, da je bilo lo preveč splošno povedano. Nihče namreč niti ne misli, kaj šele tudi kaj takega o večini gospodov sodnikov, ki s tako idealno požrtvovalnostjo že dolgo tako uspešno
#lNaša skrivnost ie v dejan:u"
»Osscrvatore Romano« od 9. t. m. prinaša članek z naslovom »Govoriti in delati«. V tem članku se peča s spominskim govorom sedanjega papeža Pfjn XII. o Leonovi delavski okrožnici iRerum liovarum«. V tem člunku govori o nauku, ki je obsežen v papeževi okrožnici, ter potem pravi, da ni dovolj o tem nauku govoriti, temveč je treba v soglasju z njim tudi delati. Navaja besede svetega pastirja, ki je dejal: »Nnšn skrivnost je v dejanju«.
Resnično! čudoviti so nauki, ki so jih papeži že poslali vsemu krščanskemu svetu ne le glede socialnih vprašanj, temveč tudi glede celotne ureditve človeške družbe in sveta. Ti nauki so tako globoki in veliki, da se z njimi ne dn primerjati noben drugi nauk ne o tem ne o kakem drugem perečem sodobnem vprašanju. Veličine teh naukov tudi nihče ne taji, niti tisti ne, ki so zoper nje.
Nastaja pa vprašanje, zakaj ti nauki potem tako počasi osvajajo svet in človeška srca. Odgovor na to vprašanje terja odkrite besede. To je bilo zaradi tega, ker krščonski ljudje niso več pomnili, da je skrivnost krščanstva v njegovih dejanjih- ne pa zgolj v njegovih be-i sedali!
Tako je krščanstvo v svoji zgodovini zavzemalo človeška srca ne le s svojim uaukom, temveč v prvi vrsti s svojimi živimi vzgledi in s svojimi dejanji. Zaradi krščanskega dejanja in nehnnja je poganski svet preganjal kristjane, ne zarodi njihovih naukov! Poganskih cesarjev li i prav nič brigalo, kaj kristjani med seboj uče, brigalo pa jih je. kaj delajo in česa ne marajo delati. Prav nič jih ni motila njihova vera v enega samega osebnega Boga, raz-kačilo po jih je, če kristjani zaradi vere v svojega Bogo, njim in njihovim namišljenim bogovom niso hoteli darovati. Ni jih motila vera in nauk ljubezni, poč pa dejanje svete in požrtvovalne krščanske ljubezni ter pravice.
Skrivnost krščanstvo je pač res v njegovih dejanjih. Za tako dejanje po je treba mnogo požrtvovalnosti, katere pa je kristjanom marsikje in marsikaj v moderni dobi začelo primanjkovati. Vsako plemenito misel, vsako plemenito dejanje je zvezano z večjimi nli manjšimi žrtvami. Za žrtve pa je poleg globokega pre-pričanjo v svojem umu treba imeti še več gorečega ognja navdušenja v srcu. Iskreno prepričanje ter žareče navdušenje zo stvor rodi zavest., da so žrtve potrebne. To je misel tistega stavka, ki pravi, da je »naša skrivnost v naših dejanjih«.
Brez dvoma vsj želimo in hočemo, da bi svet spet spoznal in priznal veličastne nouke, ki jih oznanja Kristusov namestnik na zemlji, da hi po njih svet spet postul srečen in boljši, da bi narodi sveta in tudi naš narod z vsem srcem sprejeli vladorstvo Kristusa Kralja. Toda ta naša želja in volja morata biti tako močni, da sta pripravljeni v ta namen na vse žrtve. Naša volja mora biti volja odkritega dejanja, kofero naj bo daleč viden zgled vsem, ki naj dokaže, koliko je naša vera vredno.
opravljajo to svojo častno funkcijo, da jih moramo postavljati vsakemu vedno le za vzor. Tako izraženo mnenje je bilo napisano le pod vplivom pravila, da vsaka tudi splošna graja zadene vedno samo prizadetega, kajti pristranost je bila očitana le takemu, ki kot sodnik skuša tekmovalcu na nepravilen način pomagati do boljšega plasmana; takemu, ki kot sodnik pri metih opazi majhen prestop, pogleda tekmovalca, pa meta ne razveljavi; takemu, ki pri enem mero nategne, pri drugem jo vidno popusti, ali takemu, ki je določen paziti na pravilno predajo, pa takrat ne vidi nič ln takemu, ki kot sodnik na cilju no vidi prestopa proge, čeprav se pozna sled nog preko črte. Takšno je to mnenje o pristranosli, ki je bilo tokrat izzvano. — L. J.
Iz Goriške pokrajine
Proslava 300 letnice v Dobravljah no Vipavskem. Podružnica sv. Petra v Dobravljah na Vipavskem je minule dni obhajala 300 letnico svojega obstoja. Do leta 1856 je spadala pod župnijo Kamnje, od tedaj jo pa oskrbuje, župnik iz Sv. kriza, ki se je s pomočjo svojega velikega beljskega soseda in za dobro stvar vnetih Dobraveljcev tudi najbolj potrudil, da se je
pomembna proslava izvedla s tolikim sijajem. Duhovni uvod v veliko slavje, ki se je zaključilo z mogočno procesijo z Najsvetejšim v po-
Soldati del Corpo di Spedizione Ttalliano in Russia tra le popolazioni delle zone conauistate. Vojaki italijanskega zbora v Rusiji med osvobojenim ljudstvom.
nedeljek 8. septembra proti večeru, je bila pobožna tridnevnica, katero jo vodil sloviti pridigar p. Odilo iz kapucinskega reda. V nedeljo je bila slovesna polnočna maša, ki jo je daroval kriški župnik g. Simčič. V ponedeljek ob štirih popoldne je bila zaključna pridiga. Veliki množici, ki se je zbrala okrog starodavnega svetišča, je krepko in učinkovito govoril kriški domačin g. Stanko Stanič, župnik podgorski; orisal je zanimivo zgodovino dobravel jske podružnice. I'o govoru se je razvil sijajen obhod z Najsvetejšim, šest duhovnikov in številna vrsta bogoslovcev je spremljala požrtvovalnega patra Odila, ki je v prilično dve uri trajajoči procesiji nosil 1'resveto skozi vse vasi in naselja dobraveljske občine. Vsa pot, po kateri je šla procesija, je tonila v zelenju, številni slavoloki so se menjali z mlaji, venci, križi ju vsakovrstnim okrasjem. Izredna množica, preko 3000 ljudi, med njimi nad 1000 moških, je vso pot pobožno molila ali pa navdušeno pela. Bilo jo nepopisno. Slavje 30olctnice bo ostalo v neizbrisnem siTOmiiui vsem, ki so ga doživeli.
Romanja in cerkvene svečanosti za Mali Šmaren. Zadnjo nedeljo 7. septembra in ponedeljek na Mali šmaren smo preživeli na Goriškem v znamenju romanj in cerkvenih slovesnosti. Največ romarjev je obiskalo Sv. goro. O tem smo že poročali. Na Mali šmaren je mnogo ljudi, zlasti Vipavcev, obiskalo Tolažnico žalostnih v Logu pri Vipavi. Deževni dan je močno nagajal in marsikoga oplašil. — Tudi romanje na Vilovlje je trpelo zaradi slabega' vremena. — Goričani' so na praznik popoldne v precejšnjem številu obiskali lepo kronherško župno svetišče, kjer je bil ta dan slovesni cerkveni shod. — V nedeljo, ko smo oh-hajah praznik angelov varuhov, je bila na Angelski gori na Otlici običajna vsakoletna cerkvena slovesnost. Svečano sv. mašo je pol batunjski •župnik g. Anton Krapež, otliški rojak, ki je ta dan praznoval 20 letnico mašništva. Nateklo se je bilo mnogo gorjanov in dolincev, pa manj kot druga lela. — Najpomembnejša cerkvena slovesnost teh prazničnih dni je bila pa tristoletnica podružnice sv. Pelra v Dobravljah, o kateri poročamo na drugem mestu.
Obršljan pri Komnu. Stanovska romanja k obršljanski Materi božji bodo: za može in fante 13. sept., za deklela 23. sept., za otroke 25. sept. in za žene 11. oktobra*

—	Na I j'u b 1 j a 11 s k i univerzi lin (rajala inskripcija za slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo, od 25. septembra do 5. oktobra 19-11; za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 25. sept. do 10. oktobra. Vsi pogoji za inskripcijo (zlasti vpisnina in šolnina) ostanejo nespremenjeni. — Rektor: Slavič.
—	Zdravstvena avtokolona. V dneli od f. do 5. sept. se je mudila zdravstvena avtokolona pod vodstvom direktvrja dr. Duceja na teritoriju združene zdravstvene občine Velike Lašče
—	Videm. I. septembra je delovala na Turjaku, kjer je bilo na internem, okulistifnem, otroškem, otorinolnringološkem. zobozdruvniškem in rentgenološkem oddelku preiskanih 410 ljudi. 2. septembra je zdravstvena kolona preiskovala na Vidmu, kjer je bilo preiskanih 1-224 ljudi. 3. sept. je bilo 735 pregledov pri Sv. Gregorju. 4. septembra je bila avtokolona v Dvorski vasi in imela 562 pregledov. 5. septembra pa je bil pregled ljudi v karlovici, kjer sc je javilo 94fc ljudi za pregled. Vseh zdravniških pregledov se je izv ršilo 4453. Z-zdravstveno kolono je sodeloval tudi zdravnik zdravstvene občine. Povsod so bili zdravniki sprejeti z veliko hvaležnostjo. Ljudje so z vidno zadovolj-nostjo izražali zahvalo za toliko skrb za ljudsko zdravje!
—	Zdravstvena avtokolona v Dvorski vasi.
V	četrtek. 4. t. m. je zdravstvena kolona pod vodstvom g. dr. Duceja obiskala Dvorsko vas. Zdravniki specialisti so v enem dopoldnevu opravili 562 pregledov. Po izjavi gospodov zdravnikov so ljudje v našem kraju precej zdravi, že pred pregledom so si gg. zdravniki ogledali tudi vaški studenec, odkoder vsa vas dobiva vodo. Ugotovili so, da je prepotrebno napraviti vodovod. Ob 14 se je zdravstvena avtokolona odpeljala na Vel. Po-ijane.
—	0 božiču mora imeti vsaka naša družina naše domače jaslice. Naročite -^Slovencev koledar« in dobili jih boste zastonj! Za naročnike naših listov stane koledar le 9 lir in 2 liri za pošiljatve-ne stroške. Za nenaročnike pa 20 lir.
—	Veliko število dijakov na novomeški gimnaziji. Redni vpis dijakov na novomeški gimnaziji je že končan. Do 20. septembra se še vršijo naknadni vpisi tistih dijakov, ki so prišli iz drugih zavodov in ki morajo polagati še razne izpite. Pri rednem vpisu je bilo vsega vpisanih 561 dijakov, od tega 211 dijakinj. Število (lijakov je od lanskega leta poraslo za 62. Računajo, da se bo naknadno vpisalo še kakih 30 dijakov, tako da bo zavod imel blizu 600 dijakov, kar je za novomeško gimnazijo rekordno število. Tako velikega števila dijakov novomeška gimnazija od svojega obstoja še ni imela.
V	prve razrede se je vpisalo 58 učencev in 43 učenk, skupaj 101.
—	Zasedanje članov mednar. filmske zbornice v Benetkah končano. OJ 6. do 9. septembra 60 zborovali v Benetkah zastopniki mednarodne filmske zbornice pod predsedništvom predsednika te zbornice, grofa Volpija di Misurata Navzočni so bili zastopniki kinenialogralekih podjetij šestnajstih narodov. Italijo so med drugimi zastopali generalni ravnatelj kinematografije in predsednika gledališke in kinematografske zveze. Zborovanje je imelo nalogo ustvariti temelje za organizacijo nove mednarodne ustanove, razpravljati o najvažnejših vprašanjih glede proizvodnje in izmenjave filmov med posameznimi narodi, kakor se bo kje pač pokazala potreba po njih. Delo omenjenega mednarodnega odbora je bilo v torek končano in je za zaključek imel predsednik grot Volpi di Misurata krajši govor, v katerem je podal glavne smernice za bodoče delo na tem polju.
—	Darovi Rdefcnni križu. Gospe I. D. In N. B. sta darovali namesto šopka za god neimenovani gospe RK, sekciji za soc. pomoč 50 lir. Rodbini Ludvik Ditrih in dr. Rosina E. sta darovali namesto venca na grob. ge. Koklič Mine 100 lir RK, sekciji za soc. pomoč. Iskrena hvala!
—	Za nabiralno akcijo mcdicinskc klinike v Ljubljani so darova'i na našo prošnjo sledeči: g. VerbiS Tone, Vrhnika. 3S0 lir; g. Kovač Karlo, Stari trg pri Rakeku, 500 lir; g. Roblek Kari, Ljubljana, 100 lir; g. Deržaj. Ljubljana. 100 lir; neimenovani 50 lir; g. Joško Majaron, Borovnica, 20.000 lir. Vsem dosedanjim darovalcem se iskreno zahvaljujemo, posebno pa g. Jošku Majaronu. ki je prvi odkupil eno posteljo na medicinski kliniki.
—	Predstojništvo medicinske klinike v Ljubljani.
—	Električni tok ubil delavca. V novi stavbi Posojilnega doma v Ribnici dokončavajo sedaj gradbena dela in notranjo ureditev stavbe. Pri tem delu se je v četrtek dopoldne zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 20-letnega dclav-ca Josipa Volčjaka. doma iz Dolnjega Suhadola pri Novem mestu. Volčjak je bil zaposlen z brušenjem tako imenovanega terazzo-tlaka. Brusil je tlak z brusilnim aparatom na električni pogon. Ko je hotel brusilni aparat prenesti nekaj korakov naprej, je to seča.i nepojasnjenem naključju prijel za golo dovodno žico. Tok je udaril vanj in ga pri priči ubil. Volčjak se je zgrudil z obupnim krikom in ko so prihiteli bližnji delavci tla pomoč, so ga našli negibno ležečega na tleh. Še tedaj je trdo držal v rokah žico. Duhaprisoten delavec je hitro prerezal električno žico in tako odklopil tok. Ubogemu Volčjaku kljub takojšnjim poskusom niso mogli pomagati in so vsi napori z umetnim dihanjem ostali brezuspešni. Prav ganljivo je bilo. ko je prihitel k mrtvemu Josipu njegov brat, ki je bil zaposlen na isti stavbi. Smrtno ponesrečenega Volčjaka so odpeljali nato v mrtvašnico. Vsem njegovim dragim naše iskreno sožalie, njemu pa naj sveti večna luž!
Koledar
Petek, 12. septembra: Marijino ime; Gvidon, spoznavalec; Macedonij, mučenec.
Sobota, 13. septembra: Notburga, dev.; Filip, muč.; Amat, škof; Ligorij, muč.
Lunina sprememba: zadnji krajec ob 20.31. Herschel napoveduje lepo vreme na severu, dež ob jugu.
Novi grobovi
■f V Ljubljani je v Jožefišču na Poljanah umrla ga. Albina V i š n i k a r. Pogreb bo v soboto ob 3 z Žal, kapelica sv. Jakoba. Blag ji spomini
Slikarji!
Iščemo ilustratorja za naslovne strani knjig v »Slovenčevi knjižnici'. — Ponudbe na upravo »Slovenca«.
—	Lepo septembrsko vreme. Jutra so hladna,
podnevi toplejšo. V sredo, 10 t. m., je barometer dosegel najvišjo točko 769.6 nun. v četrtek zjutraj, II. i. m., je padel na 764.7 mm. Barometer pada. temperatura se dviga V sredo zjutraj je bila naj-liišja toplota 6.1 stop , najvišja pa 17.4 stop. C. — V četrtek zjutraj najnižja 8.4 stop. C. Zjutraj gosta in visoka megla nad barjansko ravnino.
—	Kupčije 7. zemljišči in hišami. V 10 dneh tega meseca je zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča zaznamoval 37 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 896.950 lir. Med drugimi sta arli. Hugo Schell, stavbenik v Ljubljani, in njegova žena Marija prodala Mariji Baragovi, ženi trgovca v Ljubljani, parcelo št. 181/6 k. o. Spodnja Šiška v izmeri 785 m' za 17.898 lir. Perko Frančiška, po-sestnica v Ljubljani VII, Jernejeva cesta 7, je prodala Ivanu Pelriču star., lesnem trgovcu in posestniku v Borovnici, ter njegovim otrokom Ivanu ml, Antonu, Greti in Josipini por. Drašlcr, nepremičnino vi. št. 114 k. o. Spodnja Šiška (hiša, vrt in nekaj parccl) za 139.810 lir.
LiubHani
1 Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trgovskem učilišču Robida. Trnovska ul. 15.
1 Novi oltar Žalostne Matere božje v ccrkvi sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, 14. septembra, slovesno posvečen in blagoslovljen. Slovesnosti posvečen,ja zaobljubi jenega oltarja izvrši prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman. Začetek posvečevanja bo ob pol desetih dopoldne. Nalo škofova pridiga in maša, pri kaleri prepeva Ciril-Melodov zbor, ki priredi zvečer istega dne ob pol osmih cerkveni koncert Marijinih pesmi.
1 Društvo zobozdravnikov v Ljubljani sporoča svojim članom, da se začne septembrski sestanek v soboto, 13. t. m. že ob 18, in sicer v »Ilotclu Štrukelj« v Ljubljani.
1 Poskuse s krušno moko dela mestni tržni urad, da ugotovi, kako je treba zamesiti kruh in ga peči iz posameznih vrst moke. Ker pa kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu ni opremljen za specialno raziskavanje kvasa, se moramo zahvaliti pivovarni Union, ker za te poskuse mestnemu tržnemu uradu uslužno daje na razpolago svoj laboratorij. Tudi s krušno moko, ki jo sedaj dobiva mestno prebivalstvo, je inženir kemije pri mestnem tržnem uradu napravil dolgo serijo poskusov v laboratoriju za raziskovanje kvasa v pivovarni Union, ko je tnoki dodajal več ali manj kvasa, nalo pa natanko ugotavljal, kako teslo vzhaja in kako se kruh peče. Po tc-h poskusih je l ilo popolnoma zanesljivo ugotovljeno, da je moka popolnoma zdrava in izvrstna za peko okusnega in tečnega kruha ter ji je treba dodati enako količino ali pa nekoliko več kvasa kot navadno. Kruh se zamesi in peče- kot navadni pšenični kruh, pa bomo vsi zadovoljni z njim.
1 Več vodnikov po Ljubljani bo potrebnih o velesejmu, da bodo za malo oskrbnino vodili tujce iz stanovanjskega urada, ki bo tujcem nakazoval sobe, v hiše in stanovanja, kjer se bo nahajala tujcem nakazana soba. Za lake vodnike bi bili posebno primerni olikani in izobraženi ljudje, kakor dijaki višjih razredov srednjih šol, akademiki, posebno pa nezaposleni inteligenti, učitelji, uradniki i. dr. Reflektanle vabimo, naj se javijo pri Turističnem odboru za Ljubljano v mestnem gospodarskem oddelku v I. nadstr. v Beethovnovi ulici 7. Prednost bodo imeli seveda tisti, ki poleg slovenščine znajo tudi italijanski in druge jezike.
1 Ker vlada med ljubljanskim prebivalstvom veliko zanimanje za cepljenje proti tifusu, naznanja Higienski zavod sledeče: Vsaka oseba, ki se želi zavarovali proti tifusu in paratifusu, naj se zglasi v imenovanem zavodu, in sicer v bakterio-loško-epidemiološkem oddelku (od 11 do 12 vsak dan razen nedelj in praznikov), kjer dobi brezplačno cepivo v obliki tablet in podrobnejše navodilo.
1 Obsodbe zaradi prekoračenja najvišjih cen.
Pred kazenskim sodnikom poedincem na okrožnem sodišču je bilo ta mesec že do 35 razprav zaradi prestopkov prekoračenja maksimalnih cen v smislu uredbe o cenah z dne 12. marca t. 1. Obtoženi so bili mnogi mesarji, gostilničarji, dalje trgovci in lastnice mlekaren, kakor tudi drugi prodajalci živil, ker so prodajali konec maja in junija meso, klobase, jajca, kruli in druga živila po pretiranih cenah, ki so presegalo najvišje, od oblasti za do-tična živila določene cene. Nekateri so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, obsojenih pa je bilo 23 oseb, mesarjev, pekov, gostilničarjev in drugih po členu 7. uredbe o cenaii na skupno zaporno kazen 163 dni in skupno denarno kazen 5395 lir. Obsojene osebe so več.jidel prijavile proti sodbam priziv na apelacijsko sodišče zaradi krivde in kazni. V četrtek, 11. t. m., je liilo v dvorani št. 39 kar 14 razprav proti raznim navijalcem, od teh je bilo 8 obtožencev obsojenih na primerne zaporne in denarne kazni. Od teh pa sta bili dve lastnici mlekarne obsojeni pogojno, ker nista zviševali cene jajcam iz koristoljubja. Neki ljubljanski mesar js v začetku julija prodajal goveje meso po 13.08 lir kilogram, teletino pa po 19 lir, ko je bila najvišja cena za govedino in teletino mnogo nižja; dalje je 19. julija prodal neki stranki en četrt kilograma mesa za 4 lire, ko je bila cena mesu določena na 7.60 lir. Obtoženec je zanikal krivdo in tajil, da bi bil zakrivil kakšno napako proti uredbi o cenah. Bil je obsojen na 10 dni zapora in 400 lir denarne kazni ter v plačilo povprečnine v znesku 114 lir.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli; Tyr-ševa cesta 6: mr. Hočevar. Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Izgubila se je v torek zvečer ženska ura, podolgovata. po Šmartinski, Vrhovčevi. Vidovdanski in Sv. Petra cesti čez Zmajski most do konca Kopitarjeve ulice. Pošten najditelj naj jo proli nagradi vrne. Naslov v upravi.
NainovejJi in nailepil Gigltjev velefilin
MATI
V glavnih vloirali BKN.I A M1NO OIOLI, Enima Gramutiea, Vgo Česan, Carola Hiihn.
KINO MATICA . TEL. 22.41
LtSUE ilOWAlil> in H K T TE UAVIS v »loKo-kem in čustvenem Itlmu
Suženj ljubezni
Pretresljiva ljuhe/euskn zmodbu radi katere Je
trpela dvojica ljudi vse življenje K i N ti • i. U li »	u u. ' ">' 31»
Meuumo itnlno filmsko delo do roui. T, Grossija
Marco Viseonti
Odlomki i'/ tnlinsvene kulise o aredn'em veku. Carici Ninchi, Marlelia Loti i ltoberto Vilia in dr. KINO UNION - T ► 1.
Uoiiiautičm kon 11 iKc med Hubezni o in uinetno-stio v iil 11 ti edinstvene le ><>te
Sestra Marija (Poslednji model)
Luis Trenker v filmu o lepotah in nevar. planin
Planine 1-cllčejo
Preds nve dane* in jutri ob n o 1 8. nri
KINO tCOO£LJEVO - TEL. 41-64
Radio Ljubljana
Petek, 12. septembra. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 slovenska glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 pestra glasba
—	13 najioved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 koncert operne glasbe pod vodstvom mojstra Giuseppe,ja Morelija — 13.50 slovenska glasba — 11 poročila v italijanščini — 14.15 koncert sopra-nistinje Mile Kogejeve — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 orkester pod vodstvom mojstra Zeme — 17.35 sekstet Jandoli — 17.45 zbor belih glasov EIAR-ja pod vodstvom mojstra Erminera
—	19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 simfonična glasba — 20 napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 radijski • orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: pestra glasba
—	21 koncert Trost-Šlajs — 21.25 koncert orga-nista Pavla Rančigaja — 22 predavanje v slovenščini — 22.10 koncert rimskega kvarlela — 22.45 poročila v slovenščini.
Iz Novega mesta
Cerkveni koncert v kapiteljski cerkvi. Združena cerkvena pevska zbora mestne župnije in frančiškanov v Novem mestu priredita pod taktirko prof. Matija Tomca dne 12. sept. ob 19. v kapiteljski cerkvi cerkveni koncert, Za vojaštvo in okoličane se koncert ponovi 14. sept. pop. ob 16. Cisti dobiček obeh koncertov je namenjen v korist novomeškega Rdečega križa. Spored koncerta je naslednji: 1. del: 1. G. Frescobaldi: Preludij-fuga (sol minore). Izvaja na orglah prof, Al. Tome. 2. M. Totnc: Pridi sveti Duh. 3. Geber: Sveta noč. 4. Gallus-Peteriin: Glejte, kako umira pravični. Zbor. 5. S. Franek: Gloria iz Missa Solemnis. Zbor z orkestrom. II. del: 6. Ign. liladnik: Zaigra na Ala-
rijino pesem: »Moj duh iz telesa«. Izvaja na orglah prot. M. Tonic. 7. Ign. Hladnik: AUrijina kantala II. Zbor s sopran in bariton solo. 8. P. H. Sattner:
Marija, kako 6i Ti lepa. Zbor z orkestrom. 9. St. Premrl: O Marija, mogočna devica. Zbor. 10. R. Wagner: Crcdo iz Missa Jubilate Deo. Zbor z orkestrom. III. del: 11. Matija Tome: Preludij in fuga na temo: Ite missa est. Izvaja na orglah prof. Matija Tome. 12. Dr. Fr. Kimovec: Ciraduale »In festo Christi Regis«. Zbor. 13. Dr. Fr. Kimovec: Cvetna nedelja. Zbor. 14. J. S. Bach: Preludij in fuga G-dur. Izvaja na orglah prof. Al. Tome. 15. R. Wagner: Jubilate Deo. Zbor z orkestrom.
Zegnanje na Trški gori. Priljubljena dolenjska božja pot in izletna točka na Trški gori je v nedeljo in v ponedeljek zaradi tradicionalnega žegna-nja, ki se lam vsako leto vrši na dan 8. sept. izredno oživela. Aleščani so radi krasnega vremena in radi ponedeljskega delovnega dne pohiteli rta priljubljeno Trško goro že v nedeljo, ponedeljek pa je bil dan okoliškega prebivalstva, ki je vkljub slabemu vremenu v velikem številu obiskalo svojo 6taro romarsko cerkev in prisostvovalo cerkvenim slovesnostim, ki so se vršile po običaju prejšnjih let.
Vpisovanje obrtnih ter trgovskih vajeneov in vajenk v strokovno nadaljevalno šolo bo v nedeljo, dne 14. septembra 1941 od 9 do 12 v poslopju državne realne gimnazije. Delodajalci so dolžni pripeljali k vpisu vse svoje vajence in va-jenke, tudi one, ki so že obiskovali strokovno nadaljevalno šolo. I< vpisu je prinesli zadnje šolsko spričevalo, rojstni in krstni list in učno pogodbo. Dolžnost obiskovanja te šole veže vse vajence in vajenke iz Novega mesta, Bršljina, Bučne vasi, Ločne. Ragovega, Žabje vasi, Oolne vasi, Regrče vasi, Šmihela, Broda in Irče vasi.
*
Iz Ribnice
Osebna vest. Na okrožno sodišče v Novem mestu je prestavljen sodnik g. dr. Capuder Alfonz.
Prihodnji dogon goveje živine za zakol bo 30. septembra na ribniškem sejmišču. Živinorejce poziva komisar za odkup goveje živine, da se prijavijo na uradu vsi oni, ki bodo imeli ta mesec živino na prodaj. Komisija bo odkupila živino po maksimiranih cenah.
Razveseljiva novica. Vest, da bo v kratkem gostovala v Ribnici ljubljanska drama, so Ribničani sprejeli z vsem veseljem. Prepričani smo, da bodo Ribničani in okoličani polnoštevilno obiskali to predstavo.
Uradni dan za stranke pri komisionarju za odkup goveje živine v Ribnici je le ob sobotah dopoldne.
Iz Spodnie Štajerske
Poostritev zatemnitvenih ukrepov. Policijske oblasti so na Spodnjem Štajerskem zelo poostrile zatemnitvene predpise. Dosedaj so jih ljudje vzeli bolj površno, odsedaj bo pa oblast pričela odločno nastopati in bo kaznovala vsakogar, ki se jih ne bi držal.
Zdravniški pregled mater in otrok v Šmarju pri Jelšah. Te dni se je mudila v Šmarju pri
II0U0RE
II K E R
STRCGK
Jelšah posebna zdravniška komisija ter je pregledala zdravstveno stanje mater in otrok. Ugotovila je, da je zdravstveno stanje zelo zadovoljivo Nato so zdravniki materam dali še vsa potrebna navodila za nego dojenčkov in otrok.
Smaragd, ki je prinašal lastnikom samb nesrečo
V svetovni zbirki smaragdov je bil tudi komad tega dragega kamna, ki je nad tri sto let prinašal vsem lastnikom samo nesrečo. Njegova zadnja lastnica je pred kratkim umrla. Da bi preprečili nadaljnje nesreče njegovim lastnikom, so ga lastnici položili v krsto in ga z njo tudi pokopali.
Stoletja in stoletja so številni kralji, grofi, baroni in princezinje plačevale lastnino tega smaragda s krvjo in nesrečami. Velik, dragocen, zeleno se bliščeč smaragd je bil prvotno oko nekega božanskega kipa v hinduiskem svetišču. Tu 6o ga v začetku 18. stoletja ukradli vojaki angleške posadke Ea6t India Company. V sporu za delitev plena je tat umoril tata. Tako je kamen prišel tudi v Evropo, kjer ga je eden od tatov prodal za drag denar. Pa z njim ni bil srečen ter je umrl nenaravne smrti. Od tega časa dalje smaragd ni prinašal sreče nobenemu poznejšemu lastniku. Kar poglejmo: S stvarmi, ki jih je Marija Antoinetta po svoji poroki s francoskim kraljem Ludovikoni XVI. prinesla iz Avstrije v Francijo, je bil tudi prstan z nesrečnim kamnom. Kako je končala nesrečna francoska kraljica, vsi vemo. Med revolucijo je kamen zelo hitro menjaval lastnike. Kar vrstili so se: neki grof Laly, princezinja Lamballe in neki pustolovec, ki ga je ukradel mrliču z roke. Vsi so umrli pod giljotino. Naslednji znani lastnik, Napoleonov maršal Ney ga ej izročil svojim dedičem malo prej, preden je nesrečno končal na vrtu luksemburške palače. Končno je smaragd prišel v roke družine Lamballe. Zadnja njegova lastnica Madame Lamballe de Chavigny je umrla zelo mlada. Njen mož je sklenil svet rešiti nesreč, ki jih je prinašal ta kamen. Kljub prigovarjanju in ponujanju velikih zneskov, je položil prstan z dragim kamnom v krsto svoje žene in ga dal z njo pokopati. Alož je bil trdno prepričan, da kamen prinaša, samo nesrečo.
Anekdota
Francoskega dvorskega knjižničarja so poslali v Španijo z naročilom, da naj prouči tamošnje knjižnice. Slavni knjižničar je bil posebno presenečen v Escorialu. Tu je namreč spoznal človeka, ki ni imel niti pojma o vrednosti posameznih knjig. Ko so pozneje francoskega dvorskega knjižničarja Bautryja predstavili španskemu kralju, ga je ta najprej vprašal, kako mu ugaja dvorska knjižnica Francoz je odgovoril: »Veličanstvo, lo je sijajna zbirka. Njen upravitelj je naravnost izreden človek, ki je zaslužil, da bi ga imenovali za državnega blagajnika.«
»Kako to mislite?« ga je radovedno vprašal kralj.
»Tako. Iz bogate in dragocene knjižnice ni še vzel nili ene knjige in mislim, da bi mu lahko mirne duše zaupali državni denar.«
cJll&ek
POŠTNI Pi LOT
Miškov nasprotnik je koj razumel nevarnost, ki mu je pretila in se je skušal izogniti.
»Kaj pa še čakaš?« je vprašal kapitan Miška. »Ali ga ne boš sestrelil?«
»Ne,< ie odvrnil Mišek. »Imam drugo, sijajno misel!«
Mišek se je približal še bolj tujemu letalu. »Pazj se, Mišek!« je zavpil kapitan. »Ne bojte se!« mu je odvrnil Mišek. »Dal mu bom prekrasen nauk s tole pripravo!«
Pri tem je napravil z vrvjo zanko in laso.
»Ah imaš padalo?« je zavpil nasprotniku.
»Imam!« je zajecljal zmedeni pilot, »Toda ..«
»V redu!« je vzkliknil Mišek. »Svetujem ti. da se brž okoristi z njim!«
Medtem je kakor kak kovboj vrgel zanko krog letnlovega repa in jo zadrgnil.
Dozdevalo se jc, da tuji pilot ni bil opremljen i padalom in je bil tudi preveč prestrašen, da bi se rešil z njim. Zato je strmoglavil iz letala v brezdanjo globino.
T0NIC0 DIGESTIVO
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Bil je pa tudi skrajni čas. da je izginil. Zakaj, Mišek je že vlekel letalo na vrvi za «eboj, a nesrečni pilot je padal, padal proti zemlji...
KULTURNI OBZORNIK Predpisi o pregledu motornih vozil, izdaji prometnih
dovolil in o vozaških izkaznicah
Planinski Vestnik i«. 5—8
Zopet revija, ki se je pojavila v novih razmerah s staro svežostjo in starim elanom. Na uvodnem mestu je na posebni priloženi strani registrirana Ustanovitev Ljubljanske pokrajine s kraljevim ukazom 3. maja ter aplicira nove razmere tudi na planinsko organizacijo z besedami: »Naši planinski organizaciji je zajamčeno v bodočnosti prosto udejstvovanje. Slovgnsko planinsko društvo bo stopilo v stike z močno italijansko planinsko organizacijo Centro Alpinistico Italiano in bo z vsemi močmi še nadalje pospeševalo razvoj planinstva v Ljubljanski pokrajini.«
Nato pa je vsa oslala št. 5-6 posvečena planinskim postojankam in zanimivostim v Ljubljanski pokrajini. Inšpektor Jos. Wcsler je opisal Slivnico nad Cerkniškim jezerom, ki jo on imenuje tudi Notranjsko Golico, visoko 1114 m in stoji nasproti notranjskim Javornikom, med obema pa leži Cerkniško jezero, ena največjih privlačnosti in turističnih zanimivosti Ljubljanske pokrajine. VVester svetuje ljubljanskim turistom turo: od borovniškega Pekla preko Kožljeka v srce Menišije, Begunje, od tod na severno plat Slivnice na vrh. Tu popiše razgled na Cerkniško jezero, poda tudi mnogo zgodovinskega turističnega gradiva o teh krajih: — Vr. Tone Zupančič opisuje svojo rodno liko, ki je postala sedaj Ljubljančanom naravnost nedeljska izletna točka namesto Šmarne gore ter najbližji oddih v lepi zračni soteski, v Iškem Vinlgarju. Žal mu je nekdanje deviške lepite teh krajev, ki zdaj ponekod dobiva novo tuje lice, ter je vesel, da bo SPD skrbelo odslej tudi za lepoto tega lepega dela naše domovine. — Ur. A. Brilej opisuje Goteniški Snežnik (1289), ki sicer ni bogve kakšen lepotec, ima pa to važno posebnost, da je »najvišji vrh naše pokrajine«, torej naš novi Triglav. Tako odkrivajo naši planinski pisatelji nove, do zdaj pozabljene turistične točke, ki dobivajo nove značilnosti in nove mike. Tura na Goteniški Snežnik, ki se začenja v vasi Gotenice, kakih 20 km od Ribnice, je opisana z vso natančno jtjo ter lahko ta spis velja naravnost za kažipot Ljubljančanom, ki ljubijo — visoke vrhove. Goteniški Snežnik bo tako postal nov simbol naše majhnosti. — Pavel Kunaver pa daje poudarek na nov turistični šport, ki ima še vso bodočnost pred sabo, namreč na ogledovanje naših notranjskih kraških jam, ter nas vabi V podzemski svet! Ljubljanska pokrajina večinoma pripada kraškemu svetu, zato mu je treba dajati sedaj več pozornosti, kajti kraški svet je na svoj način prav tako veličasten, kakor je planinski. Kuiiaver nam daje v tem članku imena nekaj lažje dostopnih jam, obenem pa tudi zaznamuje nekaj vbodov v nekatere prav posebno zanimive podzemske prepade. Namesto v višinskih strminah in čereh bo odslej miru željan popotnik iskal oddiha v veli-častju podzemskih kraških jam! — Viktor Pirnat, pisatelj gorjanskih pravljic, dedič našega Trdine, .je opisal doživetja Aled gorjanslcimi kosci ob času Velikega šmarna. Popelje skupino turistov k Sv. Miklavžu in od tod preko košenic prav na mejo našega slovenskega narodopisja, v soseščino Žum-berčank. Pirnat poje slavo dolenjskemu hribovju in dolenjski folklori, ki jo pozna kot le malokdo in jo je treba rešiti pozabe. — A. Farkaš, ki pozna Kurešček in zakrimske gore kot malokdo, je opisal pot na Kurešček ter še preko njega dalje čez Mo-krec in Krvave peči v kotlino lške in Iškega Vint-garja. Potopis ni opis suhoparne ture, temveč se spreminja v slavospev temu najlepšemu dolenjskem razgledniku na slovensko prestolnico, ki je obem in še najznačilnejša božja pot Materi, Kraljici miru! Tako postaja Kurešček v marsičem naš novi simbol: prošnje sedanjih dni in uslišane živo-vernosti naših prednikov. Samoposebi pa je izredna turistična točka, ki Ljubljančanom prav lepo zamenjuje Šmarno goro. — Prof. M. Lipovšek nam odkriva svoje poti Po Menišiji in Bloški planoti, ki je ljubljanskim turislom bila tako neznana pokrajina, pa sedaj kaže svojo tako svojsko in čudovito lepoto. Lipovšek je v prvem poglavju opisal višino med Blokami in Iško ter njene zanimivosti in barve ter je sebi in nam dopolnil poznavanje slovenske dežele. — Joie Zupančič je opisal razpoloženje v eni najbolj poznanih dolenjskih turističnih postaj jeseni, namreč na Polževem jeseni. Tedaj je ta lepa in tako blizu, ležeča ter lahko dostopna izletna ločka še posebej vabljiva.
To je vsebina Planinskega vestnika št. 5-6, ki jo krasi polno planinskih slik, ludi celostranskih podob (Cerkniško jezero, Krim od zapada).
Istočasno pa je izšla tudi št. 7-8. ki je v celoti posvečena Zasavju ter prinaša nekaj novih razprav, ne pa nadaljevanje v prejšnji dvoštevilki začetih razprav (n. pr. Pirnatove, Lipovškove). — Jos. 1 Vester je predstavil našega dolenjskega znanca, sveti Klim (1219), ki je kralj Zasavja, dočim ga je še Valvasor smatral za najvišjo goro vse Dolenjske sploh. VVester sedaj približuje to lepo goro ljubljanskim turistom od vseh strani dohodov od Zidanega mosta, za katerega priporoča sedaj novo ime: Trimostec, kar lahko postane kdaj še aktualno, pa tudi od Šentruperia in še drugih stranpoti. Obenem pa podaja tudi gradivo o omembah Kuma pri raznih starejših pisateljih. — Lipovšek Marijan piše o čemšeniški planini, ki je predvsem lepa spomladi in ima svojevrstno lepoto. — P. Ačko opisuje sam Čemšenik (750), A. M. B. Mrzlico nad Trbovljami. Dva članka pa nista potopisna, temveč odkrivata lepoto in pomen Zasavja z drughčnih vidikov. Dr. Grašič opisuje zasavske ptice, ki so del te lepe pokrajine in odkrivajo ljubitelju narave nove užitke. — Ravnatelj etnografskega muzeja dr. Ložar pa opisuje Zasavje v starem veku, to je predzgodovino Zasavja, kakor se da spoznavati po naših izkopaninah, tako v Njivicah pri Radečah, na Ljubljanskem barju, pa tudi v Vačah ter v drugih krajih. V kratkem je tu opisana kultura teh izkopanin ter tudi označena po svoji značilnosti in pomembnosti. Podoba Zasavja, kateremu je posve-
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbe z dne 27. maja 1941-XIX, št. 31, z dne 31. maja 1041-XIX, št. 33 in z dne 8. avgusta 1941-XIX, št. 80 in
smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredi nadzorstvena služba nad prometom po nalikj s predpisi, veljajočimi v drugih pokrajinah Kraljevine,
odreja:
Člen 1. Lelni pregled motornih vozil za leto 1942. so opravi pred časom, in sicer se mora pričeti dne 1. oktobra 1941, končati pa do 30. novembra t. 1.
Člen 2. Pregledu iz prednjega člena so zavezana vsa motorna vozila, katerih popis je bil odrejen s čl. 1. naredbe z dne 31. maja 1941-XIX, št 33, četudi še nimajo r>osebnega prometnega do>
il™ „„ .xl s _____il__-	on___,/-,,< v,v
Št,
volila po čl. 5. naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 in po čl. 1. naredbe z dne 8. avgusta 1941-XIX, št. 80 in so last zasebnikov ali javnih ustanov ter opremljena s prometno (evidenčno) tablico po naredbi z dne 27. maja 1941-XIX, št. 31.
Člen 3. Pregled se opravi po vrstnem redu poziva, ki ga izda urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata.
V času od 15 do 30. novembra 1941-XIX se morajo zglasiti pri tem uradu tudi tisti, ki ne bi dobili poziva iz prednjega odstavka.
Člen 4. Pri pregledu se izda za vsako motorno vozilo novo prometno dovolilo po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po vrsti uporabe, za katero je vozilo namenjeno, in to po naslednjih skupinah:
a)	motorna vozila za zasebno rabo:
1.	avtomobili za prevoz oseb,
2.	motorna kolesa in prikolice za prevoz oseb in trikolesni tovorni avtomobili z nosilnostjo do 3 stotov,
3.	tovorni avtomobili za prevoz blaga,
4.	priklopniki za prevoz blaga,
5.	večja motorna vozila za prevoz blaga z nosilnostjo nad 3 stote;
b)	motorna vozila v metu:
javnem p r o -
1.	avtotaksiji, opremljeni s taksametrom in upravičeni do parkiranja na javnih cestah in trgih,
2.	avtomobili za najem, opremljeni samo s kilometrskim števcem,
3.	avtobusi za prevoz potnikov in prtljage na oblastveno dovoljenih krajevnih in medkrajevnih rednih progah.
Nova prometna dovolila izdaja Visoki komisar po poprejšnjem vpisu v poseben register po številki tablice, ki io dobi vozilo.
Člen 5. Od 1. decembra 1941-XIX dalje prenehajo povsem veljati prometna dovolila, ki niso v skladu s predpisi iz prednjega člena.
Člen 6. Od dneva izdaje novega prometnega dovolila mora vsak prehod lastništva motornih vozil med živimi tisti, na kogar je bilo preneseno lastništvo, v 15 dneh od dneva prenosa prijaviti uradu za civilno motorizacijo.
Enako dolžnost ima tudi dedič ali volilojem-nik v enem mesecu od dneva prenosa lastništva.
Prijavo je treba napraviti pismeno v dvojniku m se moraio vanjo vpisati vsi podatki iz prometnega dovolila.
Prometno dovolilo mora biti priloženo prijavi.
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata zabeleži v svojih registrih prehod lastništva in vrne stranki prometno dovolilo, na katerem je zabeležil prijavljeni prenos. '
Če preide s prehodom lastništva vozilo v drugo pokrajino, se izmenja tudi tablica.
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata vpiše v tem primeru mimo zabeležbe prehoda lastništva v posebnem registru novo registrsko številko in hkrati sporoči nastalo spremembo prefekturi, pri kateri je bilo motorno vozilo prej registrirano.
Lastnik motornega vozila je vrh tega dolžan prijavili v 20 dneh uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata vsako spremembo svojega bivališča.
Kršitelji določb tega člena se kaznujejo v denarju od 100 do 300 lir. Prometna listina se jim začasno odvzame in se jim sme vrniti šele, ko se spolni jo formalnosti po tem členu.
Člen 7. Tovarne, ki izdelujejo motorna vozila ali karoserije in njih predstavniki, kakor tudi delavnice za popravilo motornih vozil, ki zaposlujejo več ko 10 delavcev, niso dolžni imeli prometno dovolilo za tista motorna vozila, s katerimi vozijo samo za preskusil jo in ki jih vodi njih nameščenec. Taka motorna vozila morajo imeti na zadnji strani spoznavalno tablico z napisom v rdečih črkah »Preskušnja«, kar jim dovoli urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata š potrdilom o njeni izdaji in dovolitvi njene rabe.
Kdor uporablja motorno vozilo, ki ima tablico za preskušnjo, za druge namene s tem, da prevaža pri preskusnji ne udeležene osebe ali pa blago namesto tovora za obtežbo, se kaznuje v
čena ta številka, je tako dobila trdno predhistorično temeljno podstavo.
Tako Planinski vestnik s svojimi novimi številkami odkriva turistično razvajenim Slovencem nove lepote Slovenije v Ljubljanski pokrajini, našo Dolenjsko z Zakrimskimi lepotami ter Zasavje. Vidimo, da imamo polno krajevnih lepot, ki bodo tudi še tako razvajenemu visokemu turistu mogle nuditi največjih užitkov v naravi in na izletih. Naša planinska kultura ni pretrgala s svojim delom, temveč se je samo usmerilo v novo smer, ki je bila do zdaj preveč zanemarjala ter je stopila na nova odkrivateljska polja, kjer ji želimo velikega razmaha.	td
Kaj je »Eldorado«?
Besedo »Eldorado« navadno uporabljamo kot pojem za izobilje, brezmejno srečo in blagostanje. Beseda pa obenem pomeni nekaj izmišljenega. N. pr. kak izmišljen kraj, ki je prelep in kjer se cedi mleko in med in kjer bi imeli nebesa vsi ljudje, ki jim ni dosti za delo in ki imajo vrhovni zakon v pregovoru »Dolce far niente«...
Eldorado je izmislil Novi Svef in pomeni Pais de E1 Dorado, cilj vseh upanj in zemljo izpolnjenih želja. Otok zadovoljnih in srečnih ljudi, pesniški raj, kraj, kamor lahko postavlja človek svoje izmišljene gradove. Zanimivo je vprašanje kako je sploh prišlo do te besede. Neki Amcrikanee je to vprašanje razvozljal takole: Siromašni praprebival-ci Amerike so v XVI. sloletjti med svoje neprijatelje, konkvistadorje. razširili pripovedko, da je neki kralj v Južni Ameriki tako bogat in da ima toliko zlat, da ga po kopeli v raznih dišavah vedno po-
sipajo še z zlatim praškom. In zato tudi imenujejo to deželo Pais de El Dorado, zemljo pozlačenega. Toda dragocenega zlatega oblačila se je bogati kralj do večera naveličal m se je zato vedno kopal, preden je odšel spat. Iz vode, v kateri se je kralj kopal, 60 pobirali zlato njegovi služabniki. Kmalu potem, ko se je razširila novica o tej čudežni deželi, so jo pričeli iskati številni lakomneži ter je postala cilj tudi številnih brezuspešnih ekspedicij. In še potem, ko so že ugotovili, cla je novica o pozlačenem kralju izmišljena, so jo še vedno iskali konkvi6tadorji, ki so še vedno verjeli, da je nekdaj resnično obstajala »dežela pozlačenega kralja«.
Tako se je udomačila navada, da Eldorado imenujemo vsako neznano najdišče vseh zaželenih dobrin, vseh lepot, želja in slasti. In tak eldorado
ima vsak človek.
| denarju od 50 do 500 lir. Mimo tega se tablira odvzame.
Člen 8. Od 1. decembra 1941. dalje prenehajo veljati vse vozaške izkaznice za motorna vozila. Imetniki takih izkaznic smejo v tem roku pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata zaprositi, da se jim podaljšajo, kar se zgodi tako, da se jim izda nova izkaznica po obrazcu, kakršen je v rabi v drugih pokrajinah Kraljevine, po tejle razredbi:
1.	izkaznica I. stopnje, ki upravlčuje za vodi-tev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo;
2.	izkaznica II. stopnje, ki upravičuje za vo-ditev osebnih in tovornih avtomobilov za lastno rabo ali za rabo drugih oseb;
3.	izkaznica za motorna kolesa, prikolice, trikolesne tovorne avtomobile in druge večje tovorne avtomobile;
4.	izkaznica III. stopnje za voditev:
a)	avtotaksijev in najemnih avtomobilov,
b)	motornih vlakov (tovorni avtomobili s pri-
klopniki),
c)	avtobusov v javnem prometu samo za pro-
ge kakor so navedene v izkaznici.
Nove vozaške izkaznice izdaja Visoki komisariat in se vpišejo v poseben register.
Člen S. S posebno naredbo se določi višina letnih prometnih taks za motorna vozila in taks za letno vidiranje vozaških izkaznic; takse se plačujejo od 1. januarja 1942. dalje.
Člen 10. Od 1. oktobra 1941. dalje se opravljajo odobravanja in pregledi motornih vozil in vozaški izpiti za vso Ljuhljansko pokrajino pred komisijo, sestavljeno iz enega inženirja Visokega komisariata, urada za civilno motorizacijo. in enega inženirja tehničnega (V.) oddelka Visokega komisariata. Za gorenja opravila so stranke dolžne plačati takse, komisiji pa pristojbine, ki so v Ljubljanski pokrajini ob objavi te naredbe v ve-
ljavi, in to ob pogojih, ki jih določi urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata.
Člen 11. Vsako motorno vozilo, pri katerem se po opravljenem pregledu po tej naredbi zamenja motor z motorjem drugega tipa ali druge jakosti ali se spremeni tip karoserije ali kakor koli spremenijo oznake, navedene v prometni listini, mora komisija iz člena 10. iznova pregledati in preskusili.
Kdor koli vozi z vozilom, ki ne ustreza oznakam, navedenim v prometni listini, se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 lir. Motorno vozilo pa zaseže policija.
Vozilo se lastniku ne more vrniti preden ne plača denarne kazni in ne poravna stroškov hrambe.
Člen 12. Posli glede vodltve registrov o motornih vozilih, pripuščenih v promet, spadajoči doslej v pristojnost policijskih oblastev, okrajnih na-čelstev in posameznih oddelkov Visokega komisariata, preidejo z dnem 1. oktobra 1941-XIX na urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata.
Medlem ko ostane v veljavi izjemna pristojnost organov v primerih, naštetih v drugem odstavku člena 3. naredbe z dne 12. julija 1911 -XIX, je urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata pristojen za izdajanje posebnih prometnih dovolil po naredbah z dne 20. aprila 1911-X1X, št. 13, z dne 12. iulija 1D41-XIX, št. 65 in z dne 8. avgusta 1041-XIX, št. 80.
Člon 13. Nikake spremembe ni kar se tiče kazenskega postopka zaradi kršitev doslej veljavnih pred|iisov o avtomobilskem prometu kakor tudi ne glede pristojnosti kr. kvesture in okrajnih komisariatov za sojenje in izrekanje denarnih kazni.
Za odvzem vozaških izkaznic in prometnih dovolil pa je pristojen Visoki komisariat. kateremu se morajo prijaviti vse ugotovljeno kršitve predpisov te naredbe in drugih citiranih naredb.
Člen. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 10. septembra 1911 -XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Kako dolgo lahko bedi človek ?
Dostikrat nas bolezni v družini prisilijo, da moramo dalje časa hedeti. Če traja bolezen dalje Časa ter mora človek ob bolniku prebedeti več noči, navadno precej oslabi ter se mu že na obrazu pozna, da več noči ni spal. Pri tem se postavlja zanimivo vprašanje, kako dolgo človek sploh lahko ostane brez spanja. Tu ne mislimo stanja, da človek ne more zaspati ali da slabo spi, temveč stanja, da človek sploh ne gre spat. Človek s slabim spanjem živi lahko razmeroma precej dolgo, brez spanja pa ne vzdrži dolgo. Zdravniki navadno zatrjujejo, da ima odrasel človek osem ur spanja čisto zadosti. Prebedena noč na človeku navadno ne pusti pomembnejših sledov. Ugotovili so tudi, da človek razmeroma lahko vzdrži 40 ur brez spanja, nato pa prično nastopati težave.
V Ameriki, deželi vseh mogočih nasprotij, pametnih in neumnih tekmovanj, je bilo tudi tekmovanje v bedenju, magovalec je bil tisti, ki je Ostal buden 80 do 90 ur, t. j. tri dni in tri noči. Približno toliko so ugotovili tudi v zadnji svetovni vojni. Prvenstvo, ki ga je v tem pogledu imela Amerika, je pa morala v zadnjem času odstopiti Nizozemski, kjer so zdravniki sklenili, da bodo skušali ostati budni 84 ur, t. j. 4 noči in 3 dni. Enemu se je celo posrečilo prebedeti še
četrti dan in peto noč, t. j. skupno 110 ur. To je sedanji svetovni rekord.
Nasilno odvzemanje spanja deluje in vpliva takole: Prvo noč prične nastopati utrujenost med 3. in 5. uro zjutraj. Drugo noč že prej. Oči prično tudi peči in se solziti. Trepalnice postajajo vedno težje. Po telesu začne človek čutiti neko praznino. Človek podnevi lahko še dela, toda s precejšnjim naporom. Tretjo noč jo želja in potreba po spanju tako močna, da mora imeti človek mnogo odločnosti in vztrajnosti za nadaljevanje borbe. Četrtega dne lahko tak človek opravlja samo še najlažja dela. Zdravnik n. pr. ni mogel več niti poi ure pravilno šteti. Ko je naštel komaj do 20, se je že začel motiti. Četrto noč se človek ni upal niti vsesti, ker bi takoj zaspal. Naslednji dan in noč je spanec napadal tekmovalca tako močno, da je bila^ jx>trebna naravnost brezupna borba, dokler končno le ni omagal in se zgrudil ter pogreznil v globok in težak san.
Nasilno odvzemanje spanja lahko povzroči tudi smrt, kar je znano iz mučilnic v prejšnjem času. Nekateri zaostali kraji v Aziji uporabljajo to kazen še danes, n. pr. v Afganistanu. Arabska književnost pa zatrjuje, da po devetih neprespanih nočeh in dneh nastopi pri človeku smrt.
Iz Hrvatske
Proračun zemunske občine. Proračun zemun-ske mestne občine znaša za prihodnjih 5 mesecev 13,445.638 kun.
Stari mestni statut za Zemnn. Sedanji mestni občinski odbor v Zemunu je razveljavil vsa novejša pravila zemunske občine in nanovo uveljavil stari statut iz leta 1897.
Turopoljci pri poglavniku. Oni dan je poglav-nika obiskala v Zagrebu močna deputacija znanih Turopoljcev ter mu je izrazila svojo vdanost in privrženost. Poglavnik je z deputacijo izmenjal misli o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj tega kraja.
Hrvatska pravaška mladina v ustaškem po-kretu. Poglavnik je te dni sprejel zastopstvo bivše akademske organizacije »Kvaternikt, katere soustanovitelj je bil tudi sam poglavnik. Za pozdrave in izraze vdanosti se je poglavnik toplo zahvalil ter je poudaril, da je hrvatska pravaška mladina že formalno sprejeta v ustaški pokret.
Policijski ukrepi proti Srbom v Sarajevu. Sarajevsko policijsko ravnateljstvo je izdalo naredbo, po kateri Srbi po deveti uri zvečer ne smejo več biti na ulici.
V Zagrebu odločno zanikajo vse glasove, ki so se pričeli širiti zadnje dni, da se bodo zopet podražila stanovanja.
Predsednik Hrvatskega Rdečega križa v Sarajevu je te dni obiskal ranjene nemške vojake in jim izročil več daril. Na vse ranjence je gesta hrvatskega Rdečega križa napravila najlepši vtis ter je znova potrdila pravo prijateljstvo med Hrvatsko in Nemčijo.
Zagrebška opera je že začela s predstavami. V ponedeljek je bila v zagrebški operi otvoritvena predstava v novj sezoni. Dali so Zajčevo opero »Nikola Šubic Zrinjski«. Naslovno vlogo je pel prejšnji član belgrajske opere Pihler. Med ostalimi člani se je lejx> postavil tudi naš rojak Josip Gostič.
Zagrebška radioddajna postaja oddaja sedaj vse svoje prireditve na valu 476.9 m ali 620 kHz. Postajo najdeš med Prago I. in Kairom odnosno točno na valu Lizbone.
Zagrebški velesejem bodo prestavili na boljše mesto. Da bi se zagrebški velesejem mogel nemoteno dalje razvijati, ga bodo prestavili v vzhodni del mesta v Dubravo.
Nemški manifestacijski sestanek v Osijeku. Prejšnjo nedeljo je bilo v Osijeku manifestacijsko zborovanje nemških kmetov, na katerem je govoril voditelj nemškega gospodarstva na Hrvatskem, Ferdinand Gasleiger. Zbranim kmetom in delavcem je poudarjal, da se pod okriljem nemške narodnostne skupine ne bo ustanovila nobena posebna nemška delavska organizacija ali pa kak delavski sindikat, temveč bo nemško delavstvo včlanjeno skupno s kmeti, obrtniki in ostalimi nameščenci v gospodarsko organizacijo nemške narodnostne skupine.
Fotografska razstava v Zagrebu. Pod geslom »Naša lepa domovina« bodo oktobra meseca odprli v Zagrebu razstavo umetniške fotografije.
Nova hrvatska revija. V založbi glavnega or-gnna ustaškega pokreta »Hrvatskega naroda« bo pričela te dni izhajati ilustrirana revija >Polet'. Revija bo izhajala v začetku kot polmesečnik, ».e-tem pa kot tednik.
Predavan e
prof. Umberta Urbanija v radiu
Drevi od 9—9.20 bo v radiu predaval prof. Umberto Urbani o temi: Finžgar in Meško, dva slovenska pisca, ki |jotujeta v Italijo.
Iz Srbije
Slovenci v Kruševcu hočejo ustvariti moderno drevesnico in več drugih podjetij. Belgrajsko »Novo Vreme« objavlja iz Kruševca daljši dopis o življenju Slovencev, ki so v zadnjem času prišli v to mesto in njegovo okolico. Omenja, da je komisar v zadnjem času prejel od Slovencev pismo, v katerem ga ti opozarjajo, da so v novih krajih opazili zaostalost in primitivnost ter nepo-učenost ljudstva v sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in kmetijstvu. Vsa ta vprašanja so dobro proučili ter sedaj naprošajo komisarja, da jim naj gre toliko no roko, da bodo dobili v eksploatacijo državno drevesnico v Kruševcu. Če to ne bi bilo mogoče, naj jim da na razpolago dovolj zemlje v tej drevcsnici z odgovarjajočimi po-poslopji. Drevesnico bi vodila Vekoslav Benko, učitelj v p., ki je do odhoda iz Slovenije vodil razne kmetijske tečaje in se udejstvoval kot strokovnjak pri izkoriščanju sadja ter Ciril Žagar, upravnik posestva in drevesnice Kmetijske družbe. Na posestvu bi Slovenci uredili moderno drevesnico, ki bi gojila vse vrste sadja, v prvi vrsti plemenite breskve, ki jih ta kraj sploh ne pozna, marelice, slive, jabolka, hruške, orehe, kostanje, jagode in drugo. Nadalje bi za kmete preskrbeli in gojili žlahtne trte, ki v teh krajih uspevajo. V poslopjih bi pa predelovali vse vrste sadja. Pripravljali ga na eni strani za izvoz, na drugi pa za dornačo uporabo, za sušenje, konzerviranje, marmelado, sadne sokove, alkoholne in brezalkoholne sokove in za jesih. Razen tega bi pridelovali vino ter sortirano in pakirano grozdje za izvoz. Nadalje mislijo Slovenci v Varvarinu napraviti stiskalnico za pridobivanje olja z bučnega semena. V krajih pa, kjer so v bližini gozdovi pa Slovenci pripravljajo že sedaj zimske tečaje za izučitev domačih obrti in to pletenje košar, izdelavo raznega kuhinjskega lesenega orodja, sit in rešet, otroških igračk in podobno. Slovenci nadalje predlagajo komisarju, da naj Slovence učitelje in učiteljice postavi v takšne kraje, kjer bodo lahko vodili zimske kmetijske in gospodinjske tečaje. Večina slovenskih učiteljev ima za to nalogo potrebne izpite in so sc že doma udejstvovali v raznih zadružnih organizacijah, kak or tudi v čebelarstvu, vinogradništvu in živinoreji. Končno prosijo za srbskega profesorja ali učitelja, ki bi jih poučeval v srbščini.
Klimatsko urejeni prostori za glasbene instrumente
Dragocene in zelo občutljive glasbe*« ,„„.,„-niente hranijo v nalašč za to pripravljenih prostorih, v katerih je vedno enaka temperatura >n vlaga. Tako n. pr. znane Stradivarijeve gosli, violo in čelo. Razen tega pa tudi stalno na te instru-
mahin
■ uviiiv i£iajO>
Bognalav Kneiyriskl:	15
RIM
Čudno se živi na tem otoku, ki je bolnišnica, židovsko zavetišče za onemogle, cerkev, celo majhna kasarna za rečno p.oStvo, majhen trg in mala terasa, nato ta stara stavba ob vodi, stara hiša z barom, kremo in vinarno, s prizidanimi stranišči po nadstropjih ter s stanovanji nekaj židovskih rodbin.
Vrata bolj sličijo nerodno izbili odprtini v zidu kakor pravim vratom. Ta luknja vodi v vežo in stanovanje. Takoj se prikažeta dve ženski. Pravkar sta bili vstali. Lase se jima brez reda vsip-Ijejo po licu. Nimata drugega na sebi kakor domačo haljo. Videti sta izdelani in izmučeni. Otrok joka v sobi. Pogledam tja. Osmero otrok se tam prekopicava drug čez drugega. Vsi med enim in desetim letom. Videti je, da od obeh žena.
»Mama, daj mi srajčko!« prosi najmanjša deklica, svetlolasa, z modrimi očmi in ji je ime Ce-sarina. Poleg nje sedi dve leti starejša Adua. S črnimi očmi. Še starejša od nje je Franca in ima sinjo pentljo v laseh. Deklica, ki je prosila za srajčko, jo je takoj dobila: lepo mestno srajčko, kakor se kupi za poceni denar v židovskih kramah v predmestju.
Namesto nekdanjega tukajšnjega templja stoji sedaj cerkev. V tej cerkvi se čudno časti Marija s Sinom v naročju, to je mavčni — kip, oblečen v silijo obleko, naravne velikosti. Jezušček pa pred seboj razprostrte ročice. Zidovi te kapelice so polni staromodnih zahval in obljubljenih daril v obliki src. Toda svečniki ter podstavek pa so okrašeni z današnji dobi zelo ustrezajočimi slikami: namreč s fotografijami navadnih ljudi. To napravi na človeka zelo ginljiv vtis. Fotografije so majhne, take kot se stavijo navadno v legitimacije 111 jih izdelujejo poceni fotografi. Seveda so tudi amaterske podobe. Večinoma pa te fotografije kažejo
obraze mladih vojakov. Neveste teh lepih fantov z živimi očmi so prinesle njihove slike sem ter jih pripele z luskami na svečnike in oltarne podstavke, položile jih pod noge Mariji ter na nasprotni strani napisale svojo prošnjo. Na nekaterih fotografijah je videti še nekaj karmina, kar je osta-
nek po poljubu nesrečnega dekleta, na drugih pa podpisi otrok, ki prosijo Marijo za svoje očete.
Majhna vratca vodijo iz kapelice na teraso, kjer je nekaj dreves iu v krošnjah tudi ptičev. Samo nekaj metrov je še od terase do konca otoka, ki se zaostruje v špico, odkoder vodi nekaj niar-
Rim, Kapitol
mornatih stopnic navzdol do vode, in do ladjice, ki je spuščena v majhen pristan. Grbasta drevesa mole iz vode, pod nogami pa se ziblje čoln. Stojim v njem in se zibljein ter gledam na koncu zidu na otoku ploščo z napisom: EORG ETFRES MDLXXXII.
Tu stanuje posadka vojaške straže. Vojak jo stopil iz majhnih vrat Pogledal je na vodo in se vsedel na stopnice. Dva druga vojaka gledala iz oken te miniaturne kasarne. Kavo pijela iz me-nažnih skodel. Jesla kruh. Tako začenjata svoj vojaški dan.
Most pri otoku vodi dalje na drugi breg, na Zatibero. imenovano Trastevere. Po bese-duh raznih vodičev je tukaj iskati prave Rimljane. Kakor da se je tu konserviralo nekaj starodavnega življenja. Ulice vise mulo in so nagnjene k samim sebi, pa tudi trg Piscinula je prav tako nagnjen ter leži na bregu davnega pobočja.
»Tukaj stanujem,« je rekel majhen deček in pokazal z roko na prvo nadstropje. »O, že gre moja mama!«
Njegova mati ima šestinštirideset let in stanuje tu že od rojstva. Toda ni se ona edina od svoje rodbine rodila v tem delu mesta. Tu so se rodile tudi vse tri njene sestre, ki so se tudi vse poinožile v tem kraju, njen brat je v tem delu mesta zaposlen, tudi njeni starši, vsi v enem kraju, ne daleč vsaksebi.
»Tisti otroci tam pod trdnjavskimi vrati so otroci moje sestrične,« je rekla mati in pokazala na tri otroke, igra joče se na cesti. »Tista stara žena pri njih je njihova stara mati in moja teta. Tisti mladi fant. ki je hitel tod mimo na kolesu, je moj bratranec.«
Samo za hip je ulica prazna. Tedaj pa stopi k njej njena svakinja, kmalu se pojavi na cesti njen bratranec, ki je ključavničar nekje v bližini, od nekod pridejo otroci njene sestre, ki so ji vsi zelo podobni. Sedaj gredo vsi skupaj čez ulico in Piscinula ter se ustavijo pri mizi na ulici. Tu stanuje njena sestra Eleonora.
Elektrotehnično veiepodietie potrebuje za čimprejšnji nastop večje število
eiekro- strojnih- in stavbnih inženjerjev in tehnikov
za stalno službo v Nemčiji. Predvsem prihajajo v poštev reflektanti s prakso. Ponudba naj vsebuje:
1.	Kratek opis življenja, lastnoročno napisan, z navedbo lastnih rodbinskih prilik in rodbinskih prilik staršev. Navedba narodnosti in znania jezikov.
2.	Nelegaliziran prepis krstnega lista, domovnice in ocene zadnjih izpitov.
3.	Zelje glede vrste zaposlitve, za katero čuti reflektant even-tuelno posebno sposobnost in razlog za to opredelitev.
Reflektanti naj ne bi bili starejši od 30 let. Narodnost in državljanstvo nista važni. Važna je moralna kvalifikacija reflektanta, ki se bo moral na poziv predstaviti 16. t. m. v Ljubljani. Ponudbe z vsemi zahtevanimi prilogami morajo dospeti do 15. t, m. na upravo lista pod »Elektrotehnika«.
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je umrl naš l jubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Franc Hauptman
železničar v pokoju
10. septembra, po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 12. septembra ob 4 popoldne z Žal. kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 11. septembra 1941.
Žalujoči ostali.
Naročajte in širite »Slovenca« !
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase |e treba plačati takoj pri naročilu.
| Službe |
Dobe:
sprejmemo k družini treh oseb. Ponudbo v upravo »Slov.« pod št. 11066.
Mizarskega pomočnika
mlajšega, sprejme Babnik Jože, Celovška 41.

UMNINI
Vajenca
pridnega in zdravega — sprejme modelno mizarstvo lvranje, Tyrševa 41.
Travnik
velik dva joha, prodam. Lenarčič Matevž, Bevke št. 14, p. Vrhnika.
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah ln mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. U. Gerovao.
Izložbene omare
pripravne za vzldavo ali vežo, proda C. J. Ha-tr.ann, Ljubljana, Mestni trg fit 8.	I
Kavni nadomestki
prvovrstni italijanski, in sir Bel paese, Rex, Roma in Erbo, se dobi poceni v pasaži: Aleksandrova c. št. 4, Ulica 3. maja, trgovina kavnih nadomestkov.

Parcela za stavbišče
na ljubljanskem polju, ob šmartinski cesti, v izmeri 8595 m', se proda. -Poizve se v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani.
iPimleroB
Lokal
z moderno Izložbo, poleg Figovca, oddam. Informacije daje X. Knez, Gospo-svetska c. 1, dvor.
lK»mimo|
10 parov škornjev
usnjenih ali gumijastih, visokih, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kupim« št. 11019.
Suhe gobe
prodaš po najvišji ceni v trgovini Ouček, Sv. Petra št. 13, telefon 31-85.
IŽtoattl
2 pinegavska konja
težka, naprodaj. Ljubljana, Celovška c. 41, gostilna Habjan.	.(J
Strojepisni pouk
Večerni tečaj. Pričetek 15. septembra. Christofov zavod. Domobranska 15.
Kupujte pri
naših inserentih
12° EKSPORTNI LEŽAK
SJodfejoviško pivo
TOČI SE V AVTOMATIČNEM BIFEJU
DA)-DAM
Klavirska harmonika
80 basov, register, s kov-čegom, skoraj nova, se zelo ugodno proda zaradi odpotovanja. Primo Josip, £v. Petra 79 (pri Drnovšek).
ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nadvse ljubljenega, nepozabnega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Ivana Reitza
železniškega uradnika v pokoju
se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna hvala darovalcem cvetja, gg. pevcem in godbi »Sloga« za prekrasne ža-lostinke, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Globoko žalujoči ostali.
Dolarske hijene
»Toda, gospoda!^ se brani Palmer. Sam sebi se čudi, kako dobro zna nastopati kot Grill. Kar hitro je med množico, ki ga vsa opazuje. »Saj boste v kratkem zvedeli! Ne zahtevajte vendar od mene, da vam povem več, kakor sam vem.«
Pri tem se smehlja še bolj skrivnostno. »Prosim va9, pustite me vendar do telefonske celice!«
Palmer je prepričan, da ima Jones Grill na borzi posebno delovno sobo. Tam je gotovo tudi več telefonov. Tam sta tudi najmanj dva uslužbenca, ki sproti poročata, kaj se godi na borzi. Hkrati čakata, da jima da Grill, če treba, posebna navodila. Toda Palmer mora v tem trenolku pretehtali vsako kretnjo in vsako besedo. Doseči mora učinek! Zato bo najboljše, če napravi vtis, da se mu preveč mudi, da bi šel do telefona v svojo sobo. Hitro vstopi v eno izmed celic ob borzni dvorani in zapre vrata za seboj. To pa slori tako preračunano, da kljuka ne zaskoči in da se vrata zopet za ped odpro. Pri tem se dela, kakor da tega no bi opazil. Časopisni poročevalci seveda planejo k vratom in skušajo ujeti sleherno besedo, ki jo govori Grill,
Palmer kliče VVestern banko. Ko dobi zvezo z generalnim ravnateljem, govori nalašč nekoliko glasneje, da poročevalcem ni treba preveč napenjati ušes.
»Halo, tukaj Grill... Vem, vi pričakujete, da bi vam sporočil svojo odločitev!« Palmer se trudi, da bi dal svojim besedam poudarek odločnosti in brezskrbnosti: »Gotovo ste sami že opazili, da so 6e tečaji zadnjo uro začeli popravl jati...«
»Toda, prosim vas, gospod Grill!« mu nestrpno odgovarja ravnatelj z drugega konca. »Za nas je vendar popolnoma jasno, da ta nihanja tečajev,
ki so nastala zaradi popolnoma neosnovanih govoric, ne pomenijo ničesar!«
»V tem primeru pa nikakor ne gre za neosno-vane govorice, ampak nasprotno...«
»Izključeno!«
Palmer se ob tem odločnem glasu, ki noče verjeti, spomni VVoodovih besed: »VVestern banka je pod Rackleyevim vplivom.« Zato pravi še glasneje: »Brezpogojno se morate držati danega roka, to je do dvanajstih opoldne!« Zasmeje se v telefou. »Toliko časa boste še morali potrpeti. Da pa vestev v tem času bodo delnice moje družbe in rudnikov' dosegle že zdavnaj tako visok tečaj, da bodo zastavljene delnice zdaleka krile dano posojilo. Zalo tudi ne boste smeli delnic prodati pod nobenim pogojem.«
»Toda to je vendar popolnoma nemogoče, gospod Grill!«
»Ali ne bi rajši počakali, da to odločijo dejstva?« ga mirno zavrača Palmer. »Ilolel sem vas samo opozoriti, da ne bi imeli morda zastonj dela s tem, da bi iskali kakega kupca za moje delnice. Bodite brez skrbi, točno ob dvanajstih vas bom zopet poklical. Sicer vam pa lahko zagotovim, da l>om zastavljene delnice že v teku jutrišnjega dopoldneva rešil in vrnil posojilo.«
Glas na drugi strani še ves čas ugovarja. Zato ga prekine Palmer nestrpno: »Potrpite vendar do dvanajstih!« in zapre telefon.
Časopisni poročevalci niso preslišali niti besede. Ko stopi Palmer iz celice, že drve k svojim telefonom, ki imajo direktno zvezo z njihovimi uredništvi. Med potjo se menijo med seboj. Nekaj besed ujamejo borzni mešelarji. To še poveča čudno vznemirjenost, ki preveva dvorano. Palmer gre ponosno zravnan in miren. Oh enem izmed visokih stebrov, ki nosijo strop velikanske dvorane, obstane. Malomarno se nasloni na steber, prekriža roke in brezbrižno ogleduje živahno vrvenje v dvorani. Tako se obnaša človek, ki lahko brez skrbi gleda v bodočnost. Okrog njega doni vpitje in kričanje. Z mahavimi kretnjami si dajejo me-
šelarji znake. Nekateri so brez suknjičev, pač pa s klobuki na glavah. Tam daleč nekdo dviga obe roki v zrak in s spačenim obrazom hripavo kriči nekaj nekomu, ki mora stati daleč od njega. V trušču njegove besede kar utonejo. Gori na veliki steni žarijo številke na transparentni tečajnici. Čeprav je na njej zaznamovana cela zbirka najrazličnejših vrednostnih papirjev, je zanimanje vse dvorano osredotočeno izključno le na delnice Grillove družbe in bakrenih rudnikov. Kupčija z drugimi delniškimi papirji je popolnoma zaspala. Nedaleč od Palmerja kriči nekdo: »Kupim Gril-lovo družbo, dam 41!« Nehote se ozre Palmer za kričačem. Nedaleč od njega stoji razburjen možakar: pot se mu nabira v kapljicah na čelu, že mu skoraj kaplje od nosu. Ob pogledu nanj se Palmer zasmeje.
K Palmerju prislopi elegantno napravljen gospod, star kakih 35 let. Tudi ta je videti razburjen. Smehl ja se, ko ponudi roko Grillu.
»To je nekaj neverjetnega, gospod Grill!« vzklikne in hitro pogleda okrog sebe, če ga morda kdo od okrog stoječih ni slišal. »Mi nismo mogli mislili, da bi bilo kaj takega mogoče!«
Palmerju se še sanja ne, kdo je ta človek, ki ga ogovarja. Ve, da mora pač biti nekdo iz njegove družbe. Zato le skomigne z rameni in pravi tiho: »Saj se šele začenjal«
Mladi mož, čigar imena in posla Palmer ne pozna, odkima z glavo, pogleda na tralisparentno tečajnico. »Prosim, poglejte, naša družba je že dosegla tečaj 43, bakreni rudniki pa 321 Toda, kako dolgo bo to trajalo?«
»Dokler tečaji ne bodo dosegli svoje običajne stare višine!« mirno odvrne Palmer. Na tihem pa kolne: za zlomka, ko bi saj vedel, kdo je ta človek.
Mladi mož zopet odkima in šepeta naprej: »Nemogoče, sicer sem govorice prav spretno dal razširili. Toda. kaj hočete, v kratkem se bo moralo izkazati, da ne drže. in kaj potem?«
Palmer ga z ostrim pogledom opozori, naj" o
tem tukaj ne govori. Hkrati pa se olajšan oddahne: ta mladi mož je torej njegov drugi ravnatelj llartinger. »Le potrpite malo, Hartingerk meni in pogleda na desno proti vhodu dvorane. Od lam prihaja divje kričanje, ki celo prevpije živahni trušč borzne dvorane.
Tedaj se prikaže med stebri majhen možakar. Klobuk ima pritisnjen na tilnik, z zobmi grize cigar6, ki je že zdavnaj ugasnila. V rokah drži časopis in se rine naprej, ne da bi se menil za svojo okolico. Nastane strašna gneča. Gledalcu se zdi, da bodo v tem živem klopčiču drug drugega pomandrali.
»Kaj le lo pomeni?«
»Časopis prinaša!« se smeje Hartinger. »Novice, ki jih je razposlal Willmer!«
Sredi dvorane se zopet pojavi mali možakar. Klobuk je že izgubil, cigara pa mu še čepi med zobmi. Ž eno roko vihti časopis, z drugo pa si dela pot. Skozi trušč je čuti sem in tja tudi njegovo kričanje.
Ob Palmerju se ustavi mešetar, ki ga Hartinger pozna. Mešelar pozdravi in za trenotek obstane.
»Tistile tamle,«^ pri tem pokaže na možakarja s časopisom, »je včeraj prodal vse svoje delnico Grillove družbe, ki so bile vredne tričetrt milijona dolarjev prav ob času, ko so imele najnižji tečaj. Sedaj pa vse kaže, da je zaradi velikanske izgube znorel od jeze.«
Možic, ki ga ie obkolila množica, je središče nemira. Odtod se širi razburjenost na vse strani po dvorani. Vse še boli kriči, vse še bolj divja. Vedno bolj pogosto je slišati ime Grill. Med vsem tem pa done številke, nekaj časa iste, nato zopet druge.
Na transparentni tečajnici ugasneta dve številki: seveda za Grillovo družbo in za rudnike iz Colorada. Prva poskoči od 43 na 48. druga od 35 na 41. Palmerju se zdi, da je preskakovanje številk pravi živčni termometer za razburjeno množico v dvorani.
7« ta
Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenšiS