CEUE, 19. FEBRUARJA 1981 - ŠTEVILKA 7 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC izgradnja mlekarske industrije območja »IN VENDAR SE VRTI...« V torek je bil ustanovni zbor sovlagateljev Izgradnja mlekarske indu- strije celjske regije obsega izgradnjo celjske mlekarne v Rušah pri Arji vasi in adap- tacijo sirarne v Šmarju pri Jelšah. V bistvu gre torej za dva objekta enega projekta. Za šmarsko sirarno trenutno projekt še ni končan in zbira- jo tudi še ponudbe za opre- mo, medtem ko so za glavno zbirno mlekarno v Rušah z delom že pričeli, le zima je začetek del prekinila. Sicer pa so poleg glavnega tehno- loškega projekta in tistega, ki je potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri- dobljena tudi že vsa potreb- na zemljišča v obsegu 6,5 hektarjev. Tudi cestni prik- ljuček je že v izvedbi. Inve- sticijski program v sedanji dodelani obliki je že preučil ekonomski institut Ljubljan- ske združene banke, prav ta- ko je izbran švedski dobavi- telj uvozne opreme. Trenutno sta poleg zim- skih razmer največji oviri dokončno pokritje finančne konstrukcije in uvozno do- voljenje, saj vemo, da je zvezni iz\Tšni svet do aprila zamrznil u^o^ opreme. Pre- dračunska vrednost naložbe se je večkrat spreminjala, na- zadnje tudi v soglasju z repu- bliškim !7vršnim svetom v decembru 1980. Prav sedaj v SOZD Hmezad ponovno preračunavajo cene, zato je tudi naslednje številke treba razumeti v vsej cenovni rela- tivnosti: celotna predračun- ska vrednost je sedaj 485.843.777 dinarjev, pri če- mer so v prvi fazi opustili pomožni objekt, saj bo še na- prej funkcionirala stara mle- karna, črtali so polnilna stro- ja za mleko in mlečne izdel- ke, pa tudi organizacijo dela v 1,5 oziroma dvoizmensko delo proizvodnje bodo mora- li preurediti. V regiji bi mo- rali po zadnjem predračunu zbrati 296.224.900 dinarjev, iz tujega posojila za opremo bo 69.270.394, posojilo Beograj- ske banke v višini 79.661.425 in lastnih sredstev SOZD Hmezad 40.687.058 dinarjev. Kljub vsem mogočim teža- vam in razmišljanjem o umestnosti te naložbe, pa predvsem po dolgotrajnosti priprav, gre vendar za tipič- no območno naložbo s širo- kom sovlaganjem. Do sedaj je samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev podpisalo 78 sovlagateljev za skupni znesek preko 320 mi- lijonov dinarjev. Gre za osem občin celjske regije ter Nami Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, med- tem ko se zasavske občine še niso odločile za pristop. V to- rek je bila tudi ustanovna skupščina sovlagateljev, na kateri so izvolili poslovni od- bor, ki bo prvi dve leti bdel predvsem nad izgradnjo mlekarske industrije, nato pa nad njenim poslovanjem. Gradiš, TOZD Gradbena enota v Celju se je obvezala na rok 24 mesecev, v tem ča- su pa bodo morali uvoziti še opremo, za katero uvozno dovoljenje pričakujejo letoš- njo pomladno »otoplitev«. Gradbišče je zaživelo lani z izgradnjo energetskega ob- jekta, da bi lahko čimprej obstoječo opremo premestili na novo lokacijo s sedaj neu- streznega in poplavljenega območja, pa tudi sicer so se- danje naprave v stari mle- karni že dotrajane. Doseda- nje raziskave in analize glede surovinske baze zagotavljajo ekonomsko umestnost na- ložbe, čeprav bo potrebno na območju povečati odkup od 45,9 odstotka na 65, ter molz- nost krav od 1300 litrov po kravi na 2.400 litrov. To pa tudi ni nezahtevna naloga območne živinoreje. MITJA UMNIK OD 1. DO 10. APRILA BO POPIS PREBIVALSTVA Od 1. do 10. aprila bomo v Jugoslaviji opravili popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Podatke, ki jih bomo dobili s popisom, bomo s pridom uporabljali predvsem pri načrtovanju bodočega razvoja, pa tudi za ocenitev prehojene poti v zadnjih desetih letih. Letošnji popis se bo nekoliko razlikoval od prejš- njih. Veliko obsežnejši bo, saj bo poleg prebivalstva zajemal tudi popis gospodinjstev in stanovanj. Ob slednjem bodo popisani tudi vsi vikendi in ostale sta- novanjske zgradbe, ki še nimajo svojih številk. Na občinah se že pripravljajo, da bodo po opravljenem popisu vse takšne zgradbe vključno z vikendi dobile svojo hišno številko. Pomembna novost popisa bo tudi ta. da bo zajel vse delavce, ki so na začasnem delu v tujini. Tako bomo o številu zdomcev končno le dobili ustrezne podatke. Organizacija, tehnika in izvedba letošnjega popisa bo tudi nekoliko drugačna kot v preteklih letih. V občinah so že ustanovljene komisije, ki bodo vodile popis, samo delo pa bodo organizirali v krajevnih skupnostih. Le-te bodo razdelili na popisne okoliše in za vsakega od njih (100 gospodinjstev bo zajemal en okoliš), bo opravil opis en sam popisovalec. V celjski občini bo tako 350 okolišev in zato prav toliko popiso- valcev. Ker so popisne pole dokaj obsežne in zahtevne zaradi tega, ker vključujejo optične čitalce za računal- nike, bo za vse popisovalce skrbelo tudi 40 inštruktor- jev. Podobno bodo organizirali tudi drugod. Gre na- mreč tudi za to, da je sam popis prebivalstva, gospo- dinjstev in stanovanj izredno zahteven, pa tudi drag. Samo iz slovenskega proračuna bodo tako zanj name- nili več kot 158 milijonov dinarjev. To je brez dvoma v^sota, ki terja tudi dobro opravljen popis. Sicer pa velja še omeniti, da bo popis zajemal veliko podatkov, ki veljajo za uradno skrivnost. In takšni bodo tudi ostali, saj bodo podatki uporabljeni zgolj v statistične namene. DS NOVO VODSTVO ZDRAVSTVENEGA CENTRA Delavski svet Zdravstve- nega centra Celja je 12. fe- bruarja imenoval novo vod- stvo. Za predsednika kole- gijskega poslovodnega or- gana so imenovali Alojza Zuntarja, ki je od 1. julija 1980 opravljal naloge vršilca dolžnosti glavnega direktor- ja, za člane pa prim. dr. Ja- neza Jenšterla za bolnišnič- no in specialistično dejav- nost, ki opravlja naloge predstojnika oddelka za ki- rurgijo notranjih organov, mr. dr. Ivana Ratkajca za osnovno zdravstveno in pre- ventivno dejavnost, ki je do- slej opravljal naloge pomoč- nika glavnega direktorja za zdravstvene zadeve in Jožico Subotič za kadrovsko-orga- nizacijske, samoupravne in pravne zadeve, ki je doslej opravljala naloge predstojni- ka splošno-kadrovskega sek- torja ZC Celje. Delavski svet je kolegijski poslovodni or- gan im.enoval za dobo štirih let, razen prim. dr. Janeza Jenšterla, ki ga je imenoval za dobo šestih mesecev. Pobudo, da namesto indi- vidualnega oblikujejo kole- gijski poslovodni organ, je delavski svet sprejel že juni- ja,, še pred pobudo celjskega Izvršnega sveta. Temeljite priprave so nato potekale vse do 4. decembra, ko sc se delavci vseh temeljnih orga- nizacij na referendumu odlo- čili za štiričlanski KPO. MBP USTNI ČASOPIS VLOČAH Prejšnji petek je naše ure- dništvo pripravilo ustni ča- sopis v Ločah pri Poljčanah. V enem dne\'TJ smo s priza- devnimi domačini, največ po zaslugi Martina Pukla in Alojza Kračuna, pripravili v kulturnem domu krajši kul- turni program in seveda po- govor z domačini, navzoč pa je bil tudi predsednik OK SZDL Slovenske Konjice Fi- lip Beškovnik. Ekipa novi- narjev, ki je cel dan bila na terenu v krajevni skupnosti Loče je tako nabrala v svoje beležke dovolj gradiva. Več o tem berite na stra- neh 12. in 13. Na sliki: med pogovorom v kulturnem domu. gospodarska razstava PO 24 LETIH Obujanje samozavesti v Celju Letos mineva štiriindvajset let od zadnje in doslej največje go- spodarske razstave v Celju. Sicer so bile kar tri, vse pod naslovom -Celje 1957.« Zdaj je tu nova pobuda, da bi pripravili razstavo proizvodnih dosežkov v celjski občini. Zami- sel, ki jo je dal kolektiv Zavoda Športno rekreacijskega centra Golovec, je naletela na plodna tla, in potem ko so se zanjo ogreli tudi mnogi direktorji industrij- skih in drugih delovnih organiza- cij, je delo steklo. Na razstavi, ki bo. od 19. do 26. '"aja letos, bodo posebej opozo- rili na blago široke potrošnje, na reprodukcijsko blago ter na strojno in drugo opremo. Razsta- va bo poudarila in prikazala ra- ^oj v minulem in novem sred- njeročnem obdobju, kooperant- ske vezi, inovacije, izvozne do- sežke itd. Posebno mesto bo imel razvoj- ni program občine, zatem glavne značilnosti srednjeročnega pro- storskega načrta, tudi značilnosti energetskega razvoja v celjski občini, itd. Na razstavi bodo s proizvodni- mi dosežki sodelovali tudi kolek- tivi iz vseh štirih pobratenih ob- čin: Cuprije, Doboja, Siska in Ti- tovega Velesa. Posebej bodo prikazali turi- stično ponudbo celjskega ob- močja, svojo pa bo predstavil Montenegro-turist iz Budve. In potem še razstava del celjskih li- kovnikov, razstava mineralov, številne druge spremljajoče pri- reditve, posvetovanja, prodaja blaga po znižanih cenah, avtomo- bilski sejem in sejem rabljene opreme, prireditve za zabavo in razvedrilo in še in še. Razumljivo je, da gre pri vsem tem tudi za komercialni učinek in ne samo za prikaz stanja in vidike gospodarskega razvoja v celjski občini. Na vsak način velika in dobra zamisel, ki jo je že zdaj osvojilo več kot petintrideset celjskih or- ganizacij združenega dela, pred- vsem s področja industrije in obrti, tudi trgovine itd. Delo je že steklo in v maju bo- mo imeli v Celju prireditev, kot že dolgo ne. M. B02IC SKLENJENO JE SREČANJE SAMOUPRAV- LJALCEV s poročilom o delu treh komisij, s sprejemom sklepnega dokumenta, podelitvijo priznanj kra- gujevškega kluba samou- pravljalcev in s pozdrav- nim pismom predsed- stvoma SFRJ in CK ZK Jugoslavije so delegati samoupravljalcev iz vse Jugoslavije v ponedeljek popoldne v Kragujevcu sklenili 13. srečanje sa- moupravljalcev Rdeči prapor. S temo letošnjega srečanja »Samoupravno sporazumevanje v zdru- ženem delu« so se delega- ti dejavno vključili v pri- prave na tretji kongres sa- moupravljalcev, ki bo ju- nija v Beogradu in za 12. kongres jugoslovanskih komunistov. Na srečanju so tudi že predlagali oblikovanje odbora za pripravo 14. srečanja Rdeči prapor prihodnje leto v Kragu- jevcu. Odbor bo sestavlja- lo 45 samoupravljalcev iz vse Jugoslavije, za pred- sednika pa so izbrali čla- na predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Fa- dila Hodžo. savinjska dolina in revirji ZBLIŽATI SE KOT NEKDAJ Štiri občine pripravljajo družbeni dogovor v občini Žalec in zasav- skih občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje v tem času pripravljajo program in elemente za pripravo družbenega dogovora o skupnih interesih za razvoj- no obdobje 1981 do 1985. Pravijo, da je osnova za bo- doče sodelovanje še iz časov zgodovine delavskega giba- nja, saj so bili Revirji in Sa- vinjska dolina med sabo te- sno povezani. Skupni interesi bodo naj- bolj prišli do izraza v sodelo- vanju industrije in proiz- vodne obrti, kmetijstva in ži- vilske predelave ter oskrbe z živili, gozdarstvu in gradnji gozdnih cest, cestnih pove- zav, prostorskem planiranju in varovanju okolja. Sicer pa vidijo možnosti sodelovanja še v kmečkem turizmu, ohranjanju zgodovinskih tradicij in varovanju spo- minskih obeležij delavskega gibanja in NOB, ureditvi šol- ske mreže na mejnih območ- jih ter drugem. Ko so ocenje- vali možnosti poslovnega so- delovanja so omenjali Ferra- lit in Varnost. Strojno tovar- no Trbovlje in SIP ter Stroj- no, Cementarno in Sigmo, Hmezad in trgovino za obrt ter steklarno in Ferralit. Konkretnejše možnosti za tovrstno sodelovanje pri- pravljajo upravni organi za gospodarstvo v vseh štirih občinah. Spodnja Savinjska dolina oziroma občina Žalec pred- stavlja naravno zaledje za preskrbo Revirjev z osnovni- mi živilskimi proizvodi in ta- ko načrtujejo tesnejše stike s Hmezadom ter Zasavsko kmetijsko zadrugo. Na po- dročju gozdarstva bi lahko prišlo do tesnejšega sodelo- vanja med Gozdnim gospo- darstvom Celje-temeljno enoto Žalec in temeljnimi enotami v Revirjih. Na mej- nih območjih bi tako racio- nalneje izkoriščali gozdove ter usklajeno gradili gozdne ceste in s tem bolje povezali mejne zaselke. Prostorsko ureditev mej- nih območij bodo opredelili v posebnem urbanističnem programu, ki bo zagotavljal naselitev v teh predelih, ob čemer ne gre zanemarjati možnosti kmečkega in pla- ninskega turizma, v občini Žalec pa bodo proučili mož- nost vključitve v izgradnjo Medijskih toplic, ki bodo za- nimive še zlasti po dogradi- tvi ceste Trbovlje-Prebold. Samo po sebi se ponuja tudi tesnejše sodelovanje sosed- njih krajevnih skupnosti Li- boje. Griže, Prebold, Sešče, Tabor, Vransko, Gomilsko, Sentgotard, Cemšenik, Klek, F. Salamona in Kal. Posebno mesto bodo imele tudi skup- ne naloge s področja sploš- nega ljudskega odpora in družbene samozaščite. JANEZ VEDENIK 2. Stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 7-19. februar 1981 SEMINAR ZA OKNO V SVET Svet za mednarodne od- nose pri občinski konferenci SZDL Celje je pravkar za čla- ne komisij za mednarodne odnose v ZSMS, klubov OZN in mladinska politična vod- stva organiziral seminar o mednarodnih odnosih ter za prihodnji teden pripr&vil po- doben seminar, vendar za člane komisij pri družbeno- političnih organizacijah, evi- dentirane kandidate za diplo- matsko službo, vodilne de- lavce v združenem delu, no- vinarje in vodstva družbeno- političnih organizacij. UM ŠKOFJA VAS: ZRVS NE POČIVA Rezervni vojaški starešine so na svoji letni konferenci ocenili svoje aktivnosti v pre- teklem letu in sprejeli nov delovni program. Od 69 čla- nov je le 20 članov v ZK, kar je v občinskem merilu med najmanjšimi odstotki. Kljub temu pa so v organizaciji ZRVS v primerjavi s prejš- njim letom napredovali pri obsegu svojega dela, prav ta- ko so v celoti izpolnili svoj delovni letni načrt. kadrovska politika v celjski občini NI RAZVOJA BREZ KADROV Plani OZD le izjemoma vključujejo vidik kadrov Celovit sklop vprašanj uveljavljanja demokratične in samoupravno dogovorje- ne kadrovske politike z vse- mi odtenki, kot so organiza- cija in delo kadrovskih služb, načrtovanje in izobra- ževanje kadrov, zaposlova- nje, štipendiranje in uveljav- ljanje moralno političnih kri- terijev v kadrovski politiki - vse to je bila osrednja tema razprave celjskih komuni- stov na seji občinske konfe- rence ZKS, ki je bila pred tednom dni v Celju. Razpra- va je izhajala iz celovite ana- lize, ki jo je za konferenco pripravila posebna delovna skupina. V njej so med dru- gimi zapisane ugotovitve, da v samoupravnih aktih orga- nizacij združenega dela in delovnih skupnosti cilji in načela kadrovske politike ni- so ustrezno opredeljena. Vse prevelik je še vpliv poslovo- dnih struktur na kadrovske odločitve, kar je izredno za- skrbljujoče zaradi dejstva da tisti, ki odločajo o zaposli- tvah in razporeditvah ka- drov, odločajo tudi o strate- ških razvojnih vprašanjih v organizacijah združenega dela. Praksa opozarja še na dejstvo, da so kadrovske službe neustrezno organizi- rane in da status teh služb še ni takšen, kot jo opredeljen v dokumentih. In dalje, da po- slovodni in politični delavci v organizacijah združenega dela največkrat ne jemljejo nalog, ki jih narekuje druž- beni dogovor o temeljih ka- drovske politike kot svojo neposredno odgovornost, temveč jih pretežno prepu- ščajo kadrovskim službam, ki pa za te naloge niso dovolj usposobljene. Neugodna je tudi ocena, da kadrovska komponenta ni enakovre- dno opredeljena v planskih dokumentih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih v celjski občini, pa čeprav je več kot gotovo, da načrtova- nih ciljev prestrukturiranja gospodarstva in gospodar- ske stabilizacije v celjski ob- čini ne bo mogoče doseči brez dobrih, prizadevnih in strokovno podkovanih ka- drov. Razprava komunistov o celoviti podobi kadrovske politike je bila na konferenci zelo živa in konkretna, dota- knila pa se je tudi več vpra- šanj, ki jih bo treba v celjski občini postopoma rešiti. Eden od razpravljalcev je med drugim omenil, da je v celjski občini 39 magistrov in doktorjev znanosti, 1450 delavcev z visoko in 1733 z višjo strokovno izobrazbo, kar v celoti znese 8% vseh zaposlenih. Seveda pa je vprašanje - podatkov na- mreč ni ali so vsi ti ljudje razporejeni na ustrezna dela in naloge. Vprašanje rotacije in ree- lekcije vodilnih kadrov je bi- lo prav tako predmet razpra- ve na konferenci celjskih ko- munistov. Zdi se namreč, da ljudje še vedno ne jemljemo zamenjav kadrov na vodil- nih položajih kot normalno sestavino kadrovske politi- ke, temveč kot nekakšno na- silno dejanje nad posamezni- kom in njegovim delom. Takšno razmišljanje in prak- so bi seveda morali preseči, posebej v času, ko uvajamo kolektivno delo in odgovor- nost. Veliko razpravljalcev se je dotaknilo še vprašanja izobraževanja kadrov, med drugimi posebej vodilnih de- lavcev in delavcev z nizko kvalifikacijsko strukturo. Omenjena je bila zanimiva misel, da neugodno kadrov- sko strukturo zaposlenih v celjski občini pogojuje neu- strezna sestava gospodar- stva in da bo zato mogoče prestrukturiranje gospodar- stva doseči zgolj z dvigom ravni kadrovske strukture zaposlenih. Poseben pouda- rek so dali komunisti tudi vprašanju usmerjenega izo- braževanja, ob njem pa so se dogovorili, da bodo tej temi posvetili \'eč pozornosti na eni od prihodnjih sej konfe- rence. Celjski komunisti so po razpravi o vseh vidikih ka- drovske politike sprejeli več konkretnih in obvezujočih sklepov. Vsi pa so naravnani na odgovornost komunistov v osnovnih organizacijah ZK in okoljih, da s svojim vpli- vom omogočijo dejansko uveljavljanje takšne kadrov- ske politike, ki bo postala neodtujljiva pravica delov- nih ljudi in neločljiv člen sa- moupravnega razvoja. DAMJANA STAMEJČIC MARKSISTIČNO IZOBRAŽEVANJE IZ UČBENIKOV IN IZ ŽIVLJENJA Na jugoslovanskem po- svetovanju o reformi šol- stva, ki je bilo pred kratkim v Osijeku, so pretežni del posvetili marksističnemu izobraževanju. Slišati je bi- lo ugotovitve, da marksi- stično izobraževanje ni iz- polnilo pričakovanj. Največ zaradi pomanjkanja učbe- nikov. Stipe Šuvar pa je prikazal še eno pomanjklji- vost pouka marksizma: ne- kateri učitelji mu najbrž ne- hote dajejo nekakšno obli- ko svojervstnega verouka, prisiljujejo učence, da se na pamet učijo definicije, ki jih včasih še učitelji ne ra- zumejo. Nekateri »kritiki« pa trdi- jo, da mladina s 16. in 17. leti še ni zrela in ne more razumeti marksistične mi- selnosti. Nič pa ne rečejo ob dejstvu, da se otroci že v 1. razredu osnovne šole sreču- jejo z zelo abstraktnim poj- mom teorije množic pri ma- tematiki. Zaključek je izzvenel ne- kako takole: marksizem je potrebno predavati. Že to, kar smo dosegli doslej, je vendarle bolje kot nič. Ven- dar pa ni nujno, da ga pre- dava samo en učitelj, am- pak tudi vsi tisti, ki so druž- beno sposbni in čutijo željo po tem. Poleg tega je prav, da učenci spoznajo delav- sko samoupravljanje ne sa- mo v teoriji, pač pa tudi v praksi, ki pogosto.kaže ve- lik razkorak med ideali in resničnostjo. (BORBA) DOPOLNJEVANJE STANARIN V CELJSKI OBČINI: ROK ŠE NI ZAMUJEN Za marsikoga, ki ima nizke osebne prejemke, so različne oblike družbene pomoči vedno dobrodošle. Čeprav ne gre za velike vsote denarja, s katerimi družba solidarnostno pokriva stroške nekaterih dejav- nosti, pa je vsak dinar družinam z majhnimi dohodki v pomoč, da lažje prebrodijo denarne stiske, ki jih pov- zroča hitra rast življenjskih stroškov. Ena od pomemb- nih oblik družbene pomoči je tudi tako imenovana subvencija stanarin. V celjski občini je v lanskem letu prejemalo komaj 73 družin družbeno pomoč za pokrivanje stroškov sta- narine. Številka ni velika, kar si je mogoče po eni strani razložiti z neobveščenostjo ljudi o teh olajšavah, po drugi strani pa sklepati, da so pogoji za pridobiva- nje te oblike družbene pomoči zelo strogi. In kateri so ti pogoji? Stanovanje, za katerega imetnik stanovanjske pra- vice pričakuje denarno pomoč pri plačevanju stana- rine, ne sme presegati normativov, izračunanih na dru- žinskega člana. Imetnik stanovanjske pravice ne sme dajati stanovanja v podnajem, noben član gospodinj- stva ne sme uporabljati stanovanja za opravljanje po- slovne ali obrtne dejavnosti, noben član gospodinjstva ne sme biti lastnik drugega vseljivega stanovanja, no- ben član gospodinjstva ne sme graditi ali ne sme biti lastnik stanovanjske hiše, počitniške hiše, camp priko- lice ali osebnega avtomobila in ne sme imeti dohodka izven predloženih potrdil o dohodku. To so torej po- goji, ki jih mora izpolnjevati imetnik stanovanjske pra- vice, da lahko pričakuje subvencijo stanarine. Seveda pa pogoji veljajo za družine z nizkimi osebnimi do- hodki. Ko govorimo o subvencijah stanarin družinam z niz- kimi osebnimi prejemki, velja poudariti še nekaj zna- čilnosti; subvencija velja le za stanarine, ne pa tudi za stroške ogrevanja in druge obratovalne stroške. Ko- likšna bo subvencija stanarine, pa je odvisno od do- hodka družine, povedati pa velja, da znaša najvišje subvencija 80% od stanarine. ; Za vse tiste, ki menijo, da so upravičeni do družbene^ pomoči pri plačevanju stanarine, naj povemo, da še- niso zamudili prijavnega roka. Kajti na sedežu stro-j kovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti^ občine Celje še vedno sprejemajo vloge za subvencio-j niranje stanarin in jih mesečno obravnavajo. Prosilci' morajo poleg prošnje za pokrivanje stroškov stanarine priložiti še potrdilo o številu članov gospodinjstva, veljavno stanovanjsko pogodbo, potrdilo o premoženj- skem stanju ter pismeno izjavo glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati imetnik stanovanjske pravice in smo jih že prej omenili. DS celje 81 - združeni v obrambi in zaščiti REZULTATI SO ZASKRBUUJOČI Kaj Je pokazala vaja Občinske organizacija RK v Celju Občinska organizacija Rdečega križa Celje se je s svojim Strokovnim cen- trom prve pomoči v soglas- ju z Občinskim Sekretaria- tom za ljudsko obrambo in Občinskim štabom civilne zaščite vključila v preverja- nje znanja, opremljenosti in organiziranosti s področja prve medicinske pomoči v posameznih delovnih orga- nizacijah. Preizkusne vaje so bile iz- peljane v dvanajstih delov- nih organizacijah in- sicer AERO, Metka, Ingrad, Ko- munalno podjetje, Libela, Toper, LIK Savinja, Klima, EMO, Cinkarna, Železarna Store in Železniško tran- sportna organizacija Celje. Nihče izmed omenjenih ni bil predhodno obveščen o vaji, ki naj bi pokazala pri- pravljenost in izurjenost ekip ob morebitnih nesre- čah. Preizkusno vajo sta spremljala dva člana Stro- kovnega centra prve pomoči Občinske organizacije RK, predstavnik Občinskega Se- kretariata za LO ali Občin- skega štaba CZ. V akciji so preverjali čas, potreben za organiziranje ekip prve me- dicinske pomoči, pripravlje- nost materiala in znanje pri nudenju prve medicinske pomoči. Rezultati so zaskrbljujoči! Cas, potreben za organizira- nje ekip, je potekal neorgani- zirano in počasi. V OZD In- grad, Cinkarna in Komunal- no podjetje je bilo za organi- ziranje ekip potrebno kar 45 minut! V OZD Toper v Celju pa sploh niso uspeli organi- zirati delovanja ekip prve pomoči. V ostalih delovnih organizacijah so organizirali delovanje ekip v času med deset in petnajst minut. V posameznih delovnih or- ganizacijah sanitetni mate- rial ni bil pravilno skladi- ščen, bil je celo plesniv ali na preveč oddaljenem mestu, saj je dostava trajala tudi po petnajst minut. Kompleti za prvo pomoč so bili po- manjkljivo opremljeni. Na razpolago ni bilo priročnih sredstev za imobilizacijo, standardne opornice pa so imeli samo v OZD ŽTO in AERO. Niso tudi imeli klju- ča od prostora, kjer so bila sredstva za prvo pomoč, ne- zadovoljiv je bil sistem, hitre- ga informiranja. Čeprav je komisija prepu- stila izbor sestave ekipe za preverjanje znanja obiska- nim delovnim organizacijam (to pa pomeni, da so lahko izbrali najboljše!), so bili re- zultati slabi. Pristop in pre- gled ponesrečenca je bil ve- činoma pomanjkljiv, razen pri življenjsko ogroženih. Med člani ekip za nudenje prve pomoči so bili takšni brez ustreznih tečajev ali s pretečenim obdobjem po usposobitvi. Oskrba samih ponesrečencev je bila dobra, saj je skupna ocena od mož- nih 80 točk v poprečju znaša- la 53 točk ali 66 odstotkov. V devetih delovnih organiza- cijah so trojke v primeru kr- vavitve pravilno delovale, v treh pa nezadovoljivo. Oskrba nezavestnega je bi- la v večini primerov neu- strezna tako glede pravilne- ga položaja nezavestnega, kot oskrbe globoke rane na glavi. Tudi za ponesrečence z opeklinami v večini prime- rov niso ustrezno poskrbeli. Preizkusna vaja v dvanaj- stih delovnih organizacijah nas vsokakor obvezuje, da bomo temu področju v bo- doče posvetili več pozorno- sti in resneje poskrbeli za našo usposobljenost. Izva- jalci te preizkusne vaje so se odločili, da bodo s podob- nimi vajami nadaljevali ta- ko po organizacijah združe- nega dela kot tudi krajev- nih skupnostih. Ne upamo si pomisliti na vprašanje, kaj bi bilo, če bi v obiskanih delovnih organizacijah prišlo do resnične nesreče, ne pa samo preizkusne va- je? To naj bo opozorilo vsem. Vodilo za nadaljnje pospešeno usposabljanje ni osrednja vaja v začetku ju- nija v Celju »Združeni v obrambi in zaščiti«, pač pa naša stalna skrb, da bo sle- herni znal pravilno in učin- kovito ukrepati v primeru nesreče. TONE VRABL ZRVS CELJE: STROKOVNO IN POLITIČNO Te dni potekajo po vseh krajevnih skupnostih v po- sameznih organizacijah pre- davanja z naslovom Osnov- ne značilnosti vojaško-poli- tičnih odnosov v svetu in možne smeri razvoja voja- ško-političnih odnosov. STANKO LORGER OBRAZI Kdo bi si mislil, kako hitro teče čas! Ko gleda- mo Stanka Lorgerja in njegovo gibčno hojo, bi skoraj lahko rekli, da sta oba sicer izredno hitra, vendar je tukaj le hitrejši čas. Petdeset let! Abra- ham! Skoraj ni mogoče, da je večni, vitki in gibčni mladenič visoke, nekoli- ko tršate postave, star že petdeset let! Bilo je v soboto, 14. fe- bruarja, ko je Stanko Lor- ger slavil v okviru druži- ne. Slavil je športnik, ki je pred desetletji navduše- val na vseh stadionih si- rom po svetu v teku na 110 metrov ovire. Vrsto let je bil v sami »špici«, samem vrhu, med zapre- kaško smetano, ki bo ve- dno ostala v analih sve- tovne zgodovine pod ru- briko atletika. Za njim so tri olimpia- de, tri evropska prven- stva, cela \Tsta balkaniad, državni rekordi, medalje, bil je dvakrat najboljši športnik Jugoslavije, v njegovih prepolnih vitri- nah so priznanja s števil- nih mitingov sirom po svetu. Stanko Lorger je bil med prvimi celjskimi atleti, ki je do dobra po- nesel v svet ime Celja, Slovenije, Jugoslavije. Vrednost njegovih rezul- tatov je toliko večja, ker so bili doseženi v težkih pogojih in na lesnatih ste- zah ter okornih lesenih zaprekah. Takrat ni bilo specialnih priprav po tu- jih, mondenih tekmovali- ščih, takrat je bila tudi oprema skromna. Ves za- klad za doseganje izje- mnih rezultatov, ki še da- nes v dobi svetovne atle- tike veliko pomenijo, je bil naravni talent in boga- stvo volje do doseganja dobrih rezultatov. Po končani atletski ka- rieri, ki je bila plodna kot pri malokom, je sledilo nadvse resno delo na Ekonomskem šolskem centru in posredovanje mladim rodovom vse tuj- ke in neznanke vede ma- tematike, kjer je Stanko Lorger prav tako (ali pa še večji, kdo ve!) mojster, kot nekoč na stezi in ovi- rah. V prostem času rad sede tudi za šahovnico ali zaide na stadion in se na tekmovanju pridruži at- letskim sodnikom. Prijetni so klepeti z njim, ki je obredel doma- la ves svet. Žal je v našem športu vse manj takšnih športnikov, ki bi vsaj pri- bližno bili podobni Stan- ku Lorgerju. Ob Abraha- mu želimo vrlemu Stan- ku še veliko zdravih in prijetnih let. TONE VRABL 7 - 19. februar 198t 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 gospodarjenje s prostorom NE HIŠE NA NJIVE! Letos toliko stanovanj kot prejšnja leta Pomembna naloga, ki jo bo letos treba izvajati v ob- čini Žalec bo nadaljevanje izdelave urbanistične doku- mentacije. Pri urejanju in uporabi prostora bodo mo- rali dosledneje upoštevati vidike ljudske obrambe in družbene samozaščite. Od- ločno bodo v občini odkla- njali vsako nenačrtno pose- ganje v kmetijska zemlji- šča. Zato bo treba tam, kjer je to mogoče, ustrezno zožiti meje zazidljivosti v dolin- skem predelu. Z obnovo urbanističnega programa občine namerava- jo izločiti predvideno zazida- KONFERENCA DRUŠTVA INVALIDOV VELENJE Društvo invalidov občine Velenje, ki šteje že okrog 1700 članov, bo v nedeljo 22. februarja dopoldne v domu kulture v Šoštanju pripravi- lo redno letno konferenco. Na njej bodo poročali o pre- teklem lanskoletnem delo- vanju in si hkrati začrtali no- ve naloge. V. K. vo v Arji vasi II, Vrbju, Malih Braslovčah, Gornji vasi, Lat- kovi vasi. Taboru, na Rezani in v Hrašanu pri Letušu. Vsa ta območja bodo ohranili za kmetijstvo. Za družbeno sta- novanjsko gradnjo bodo iz- delali zazidalne načrte za Center 11 na Polzeli in Sose- sko II v Preboldu. Obrtne objekte, predvsem mislijo tu na proizvodno obrt, bodo iz- delali za Arjo vas, kjer je bila nekdaj opekarna, Latkovo vas med rezervatom Avi:o- prevoza in Gradnje, Brode med predvideno industrij- sko in stanovanjsko cono ter za Vinsko goro. Prav tako bodo izdelali zazidalni načrt za ureditev Levca, za del Ta- bora, pripravili urbanistični red za Lipje ter spremembo in dopolnitev urbanističnega reda občine Žalec. Za načrtovano gradnjo bo- do morali letos pripraviti in opremiti okrog pet in pol hektara stavbnih zemljišč. Od tega za družbeno usmer- jeno gradnjo okrog enega hektarja, zadružno in zaseb- no stanovanjsko gradnjo dva in pol, gradnjo gospodarskih objektov enega hektarja ter gradnjo objektov družbene- ga standarda tudi okrog ene- ga hektara. Stanovanjska gradnja naj bi letos bila v obsegu pov- prečne stanovanjske gradnje v letih 1976 do 1980. Nespre- menjen, vendar v manjšem obsegu, naj bi ostal sistem financiranja gradnje solidar- nostnih stanovanj, je zapisa- no v resoluciji o družbenoe- konomskem razvoju občine Žalec za leto 1981. Sicer pa bodo letos dokončali objek- te, za katere so bila sredstva zagotovljena že lani. Gre za 26 stanovanjski objekt v Pre- boldu, 20 stanovanjski blok v Preboldu, 30 stanovanjski blok v Libojah in 11 stano- vanjski blok v Zabukovici. Letos bodo pričeli z gradnjo stanovanjske stolpnice s 40 stanovanji v Žalcu. Na po- dročju komunalne dejavno- sti, bodo letos največ napra- vili pri gradnji prve faze pri- marne kanalizacije in čistil- nih naprav, uredili cesti Pe- trovče-Liboje in Žalec-Za- bukovica, gradili cestne po- vezave na vzhodu Žalca ter Partizansko cesto na Do- brovljah ter opravili vrsto nalog v zvezi z gradnjo vodo- vodov (Liboje, Tabor, sana- cija Polzele, Kale-Studence ter manjši vodovodi na Do- brovljah). JANEZ VEDENIK CELJE: MOJE MESTO - MOJA VARNOST Bronasta plaketa za celjsko občino, že drugi modri trak za kolektiv Izletnika in pet priznanj posameznikom, to je re- zultat zadnjega ocenjeva- nja akcije za varnost v cestnem in avtobusnem prometu, ki jo že dobri dve leti vodi časopisno podjetje Politika-ekspres v Beogradu. V tekmovanju »moje mesto - moja varnost« so- deluje zdaj že 143 jugoslo- vanskih mest in Celje je zasedlo tretjo stopnico v konkurenci slovenskih mest, seveda za dela, ki govorijo o varnosti pro- meta na sploh, skratka za dela, ki jih usmerja komi- sija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Za celjsko občino je brona- sto plaketo prevzel pred- sednik občinske skupšči- ne Jože Marolt. Izletnik je tokrat prejel že drugi modri trak - zdaj za mesec december 1980 - za urejenost in varnost avtobusnega prometa. Posebna priznanja za de- lo na tem področju pa so še dobili Venčeslav Zale- zina, Franc Stiherl, Leo- pold Sovič, Janko Drofe- nik in Igor Belle. Vsa ta odličja so pred- stavniki podjetja Politi- ka-ekspres podelili v Ce- lju v torek opoldne na po- sebni svečanosti. MB laško POČASI GRADIJO Objekti v Debru močno zamujajo Leto šestinsedemdeseto se je pisalo takrat, ko so v »predmestju« Laškega, v Debru, pričeli graditi druž- beno stanovanjsko sosesko petih objektov, mesec julij v letu osemdesetem pa je bil tisti mesec, ki so ga, na sta- novanje težko čakajoči obča- ni, težko pričakovali. Takrat naj bi bila stanovanja v debr- ski soseski tudi končana. Pa se to ni zgodilo. Zgodilo se ni tudi še danes, ko smo že kar krepko zakorakali v leto enainosemdeseto. Kdor čaka, dočaka, si mi- slijo čakajoči. Ta misel pa jim je danes najbrž tudi edi- na tolažba, in upanje, da se bodo letos na pomlad konč- no le vselili v svoja nova gnezdeča. Vsaj tako jim je bi- lo obljubljeno potem, ko je bila mera potrpljenja že tako polna, da je že kar silila čez rob. Stanovanjsko vprašanje končno ni majhna stvar. Tega dejstva se tudi pri sa- moupravni stanovanjski skupnosti občine Laško do- bro zavedajo, saj so v času gradnje poskušali storiti vse, da bi le-ta hitreje tekla. Na žalost pa vpliva na potek vsake gradnje (pre)več de- javnikov, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti oziroma pravočasno ukrepati. Za stanovanjske objekte v Debru je GIP Ingrad, TOZD Laško, prejel vso potrebno dokumentacijo ob pričetku gradbenih del, ki so normal- no tekla do avgu.sta leta 1979, ko se je prvič zataknilo pri dobavi opeke in strešne kon- strukcije, izvajalec pa v svoje opravičilo za zamudo navaja tudi pomanjkanje gradbenih delavcev. Bi lahko govorili o slabi organizaciji in načrto- vanju dela izvajalca? Zamu- da pri gradbenih delih, ki so stekla šele v lanskem marcu, je botrovala zamudi pri končnih oziroma obrtniških delih. No, kljub vsem tem za- petljajem, so stanovanjski objekti v Debru danes že v zaključni fazi, ko njihov iz- gled že vliva upanje, da bo- do kmalu služili svojemu na- menu. Ne glede na zamudo, kate- re je delno in neposredno go- tovo kriv sam izvajalec grad- benih del, pa stoji za njim še vrsta drugih »sokrivcev«, ki se skrivajo pod krinko »neu- rejenih zadev v občini«. Sa- mih sprememb zakonskih predpisov, ki so bile sprejete v času gradnje, ne bi kazalo kriviti. Gradbeno zemljišče v De- bru namreč ni bilo vnaprej komunalno ustrezno oprem- ljeno in urejeno tako, kot bi, skladno z zakonskimi pred- pisi, moralo biti. Se pred ne- kaj meseci, na primer, ni bilo dokončno rešeno vprašanje kanalizacije, ki je povezano z gradnjo kolektorja oziroma priključka nanj. Nadaljnji problem, ki pogojuje zamu- do pri predaji objektov, je nedvomno tudi kotlovnica. Le-to je bilo treba zaradi spremenjenih predpisov na novo projektirati, saj je bila prvotna predvidena na teko- če gorivo. Ta zakonska obve- za pa je za sabo potegnila še pridobitev dodatnega zemlji- šča ter gradnjo deponije za premog. Vse to pa traja in tudi stane. To bi bili glavni razlogi za mnogo predolgo gradnjo družbene stanovanjske sose- ske v Debru. Za temi razlogi pa, kajpak, stojijo tudi kriv- ci, nenamerni seveda, da o olajševalnih okoliščinah sploh ne govorimo. Veriga izvajalcev oziroma udeležen- cev je dolga in ne zajema zgolj izvajalca gradbenih del, temveč sega od upravnih or- ganov preko mnogih samou- pravnih interesnih skupno- sti do stanovanjske. Bi kaza- lo o členih te verige enkrat odločneje spregovoriti v ob- čini? Ne samo v laški. Tudi zaradi cene kvadratnega me- tra stanovanjske površine, ki v končni fazi bremeni že ta- ko preveč otovorjena pleča našega kupca, delavca, ob- čana. MARJELA AGREŽ STEZE pomsuu NA mm VmiUCEUE! šentjur STRANPOTI DINARJA ZA OTROKE Izenačiti razvojne možnosti, zmanjšati socialne razlike Pred dvema letoma smo v Sloveniji sprejeli zakone, ki urejujejo razmeija na po- dročju družbenih dejavno- sti: od pridobivanja dohod- ka, njegovega razporejanja, cene storiitv, normativov itd. Pri tem je bila težnja, da se naj družbene dejavnosti v Sloveniji in posameznih ob- činah ..a^v'ijajo v tesni so- odvisnosti od gospodarskih zmožnosti, z določenim zao- stajanjem na nekaterih po- dročjih, skladno z letnimi in srednjeročnimi opredeli- tvami. Tako postavljen sistem in njegove izpeljave pa so pov- zročile nemalo problemov posebno v manj razvitih ob- činah, kamor, vemo, sodi tu- di šentjurska. Problem tiči v tem, da gospodarstvo manj razvitih občin ob dosedanjih enakih obremenitvah gospo- darstva ni zmožno zagotav- ljati niti minimalnih zahtev na posameznih področjih. Na račun programov repu- bliških interesnih skupnosti se zožujejo programi občin- skih in to v taki meri, da v tem obdobju predvidena sredstva ne omogočajo niti obstoja redne dejavnosti, da o investicijskih vlaganjih, zlasti na področju kulture in telesne kulture niti ne gov^o- rimo. Vsled tega se v šentjur- ski občini srečujejo z mno- goterimi problemi tudi na področju otroškega varstva. Sredstva za dejavnost vzgoj- no-varstvenih zavodov se za- gotavljajo domicilno, torej po principu bivanja. Sred- stva za otroški dodatek pa po principu delovnega mesta. 'Tistim občinam, ki po pov- prečni stopnji, enaki za vse skupnosti v Sloveniji, zbere- jo premalo sredstev, se zago- tavljajo solidarnostna sred- stva. Problem, ki se je v zvezi s tem pojavil v občini Šent- jur, je v tem, da je na ravni republike določen minimal- ni obseg denarne pomoči (cenzus 3300 din na družin- skega člana in 400 din na otroka), ki je bistveno manjši od dosedanjega obsega in vi- šine otroških dodatkov. Do sedaj so otroške dodatke prejemali vsi, ki so imeli do 3900 din na družinskega čla- na, odslej pa se ta možnost ukinja. V šentjurski občini zberejo 2,400.000 din manj sredstev kot jih potrebujejo in v tej višini se občini zago- tavlja solidarnost. Ker pa imajo v občini 50% vseh de- lavskih otrok in 57% vseh otrok upokojencev v prvi cenzusni skupini, kjer so prvi otroci upravičeni do 600, drugi pa do 730 din otro- škega dodatka, zbrana sred- stva ne zadoščajo za pokriva- nje programa. Po sedanjih izračunih bi potrebovali še najmanj 1,200.000 din. Drugi problem, ki nastopa v zvezi z otroškimi dodatki je v tem, da se bodo zaradi se- dežnega zbiranja sredstev pojavile bistvene razlike v otroških dodatkih v posa- meznih občinah. Šentjurska občina bo morala ob takem zbiranju sredstev takoj uki- niti otroške dodatke tistim, ki imajo dohodek na člana večji do 3300 din, v okviru tega pa še zmanjšati višino otroških dodatkov v posa- meznih skupinah. To pome- ni, da bosta lahko dva obča- na iz iste vasi z enakimi pov- prečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana, a eden z zaposlitvijo v šentjurski občini, drugi pa v razvitejši, imela bistveno drugačne otroške dodatke, oziroma jih občan iz šentjurske občine celo ne bo imel. Občine Šentjur, Šmarje, Lendava in Murska Sobota, ki se srečujejo z istimi pro- blemi, so zahtevale, da je tre- ba.ponovno preveriti spreje- ta stališča in prilagoditi cen- zuse stopenj tudi na manj ra- zvita območja. Konec kon- cev gre za izenačevanje ra- zvojnih možnosti vseh otrok in za zmanjševanje socialnih F3.zlilc' MATEJA PODJED DELEGATI BABNEGA O CESTAH Na prvi redni seji delega- tov območnih odborov in de- legacij krajevne skupnosti Medlog v januarju, so obrav- navali lanskoletne uspehe pa tudi neuspehe dela. Zlasti so delegati kritično spregovori- li o nedokončani in prekinje- ni gradnji vodovoda v Zgor- njem Medlogu. Sprejet je bil sklep, da svet KS razčisti za- devo tako, da bo voda v sta- novanjih krajanov pritekla po ceveh do kuhinje. Na ši- '"oko so spregovorili tudi o •krajevnih cestah 4. reda, zgrajenih s samoprispevkom 'krajanov ter občinski cesti 3. reda. Te ceste namreč niso ''■grajene za visok osni pri- tisk, po njih pa so vozili tudi 20-tonski tovornjaki, otovor- jeni z gramozom in drugim gradbenim materialom za gradnjo Slovenike in prik- ljučka ljubljanske magistral- ne ceste. Zaradi tega bo izda- tek za popravilo zelo visok. Upravičeno so se delegati spraševali, koga bodo, spričo stabilizacijskih in varčeval- nih ukrepov, bremenili stro- ški popravila cest. FRANC JAGER, POGLED V SVET 90 mirnih dni na Poljskem? Potem ko je krmilo poljske vlade prevzel general Jaruzelski kot tretji mi- nistrski predsednik v burnem letu dni v tej deželi, so se prvič začela pojavljati znamenja pomiritve. V teh dneh je Poljska prvič prosta stavk, od katerih so zlasti tiste, ki so nastale na mah, »divje«, hudo pretresale to deželo in krnile prizadevanje tistih struj v novi organizaciji delavskega ra- zreda na eni ter vladi in partiji na drugi strani, ki vidijo izhod iz globoke družbe- ne in gospodarske krize samo v enako- pravnem in treznem dialogu. General Jaruzelski je v ekspozeju v skupščini. Sejmu, predlagal 90 dni pre- mora, ko naj bi v ozračju, prostem stavk in drugih protestnih akcij, postavili te- melje novega razmerja med delavskim razredom ter partijo in vlado, ki nasto- pata v imenu tega razreda. Tako je torej v neodvisnih samou- pravnih sindikatih Solidarnost, ki šteje- jo že 10 milijonov članov, od tega okoli dva milijona članov partije, po nastopu novega premiera in dodatnih čistkah v CK in drugih partijskih pa državnih vodstvih, kot kaže, prevladala tako ime- novana zmerna struja. Ta vztraja na do- slednem spoštovanju in izpolnjevanju j sporazumov podpisanih med Solidar- nostjo in vlado v Gdansku in Jastrzemb- ju, vendar brez pritiskov, ki zaostrujejo napetost v družbi, ki preprečujejo dia- log in hote ali nehote spravljajo v ospre- ] dje tudi socializmu nenaklonjene ali ce- \ lo sovražne elemente. V okviru pomiritvenih procesov je po- \ trebno zabeležiti sorazmerno mirni raz- ] plet zadeve s kmečkim sindikatom. Pri- \ staši takega sindikata so se, tako je vide- ti zdaj in za zdaj, sprijaznili z razsodbo sodišča: kmetje ne morejo imeti sindika- ta, lahko pa ustanavljajo društva, zdru- ženja ipd. PIŠE: JOŽEŠIRCELJ Sorazmerno mimo - po študentovski stavki v Lodzu - se je razpletla tudi za- deva z ustanovitvijo študentskega sindi- kata. Oblasti so privolile v ustanovitev takega sindikata, vendar s pogojem, da imajo sindikalno organizirani študentje v statutu nedvoumno zapisano spošto- vanje poljske ustave in da imajo pravico stavkati samo, če se na legalnem glaso- vanju za stavko opredeli najmanj polo- vica članstva. Zdaj in za zdaj je na Poljskem mirno ali bolje rečeno - dramatična vročičnost se je precej polegla. Spričo slabih izku- šenj s prejšnjima dvema vladama ELU »Čeprav sem ekono- mist in v delovni organi- zaciji najprej vodja plan- sko-analitske in informa- tivne službe, me delo na informativnem področju veseli. Zato ob urejanju glasila delovne organiza- cije Elkroj v Mozirju še sama dosti pišem. Toda. žal, je časa vedno prema- lo,« je poudarila urednica »Kroja«, Vera Pečnik. VERAPEČNIK- ELKROJ MOZIRJE Toda, pri urejanju glasi- la ni sama. V veliko po- moč ji je petčlanski ure- dniški odbor, ki ga vodi Peter Sirko. Ta organ se redno sestaja in sprejema vsebinski program za sle- herno številko. Tudi za- dolžitve. In tu se začenja pot, ki povzroča nemalo težav, tudi zato, ker je mnogim težko prijeti v roke pero ali svinčnik in napisati... In zato odlaša- nja, zamude, k vsemu te- mu pa kaj rade pridejo še zamude v tiskarni. »Lani smo izdali sedem številk .'Kroja«. To je se- veda premalo in zlasti le- tos si bomo prizadevali, da bo naš časopis izšel vsaj desetkrat, če že ne vsak mesec. Želim si tudi več sodelavcev. In ne sa- mo to, tudi pri vsebinski popestritvi nas čaka še marsikaj. Veliko je vpra- šanj, ki bi jih morali od- preti mi, ne pa da čaka- mo, da se o njih govori in podobno. Gre tudi za strokovna vprašanja in seveda za vsa področja našega življenja v kolek- tivu.« Delavci, ali bolje reče- no delavke, radi sežejo po svojem glasilu. Ce ga ni ob pravem času, godrnja- jo, ko pride ga na hitro razgrabijo. Zagotavljajo, da je zrca- lo dela, samoupravnega, družbenopolitičnega živ- ljenja tega, skoraj 450 članskega kolektiva. Za- nimivo je, da se tu in tam urednica odloči tudi za objavo anonimnega pri- spevka, če v njem zasledi upravičenost nekega vprašanja, problema in podobno. Do dialogov prihaja tudi na tiskanih straneh, prav tako do po- jasnjevanj, odgovorov in podobno. »Kroj« ima tudi mnoge stalne rubrike, kot zlasti o delu delavskega sveta. Prav tako zapise o kultur- nem, športnem in družbe- nopolitičnem življenju. Tudi za uganke in humor je prostor rezerviran. »Kroj« pa ni edina ti- skana informacija v tem kolektivu. Po potrebi in kadar priganja zlasti čas, posredujejo informacije tudi v ciklostilni obliki, na oglasnih deskah in drugače. Sicer pa je po- tem »Kroj" tisti, ki vse to povzame in še enkrat za- piše. M. B02IC tovarna energetske opreme šentjur IZKORISTITI ODPADKE TOZD kotlov—EMO bo v Šentjurju v industrijski coni v Šentjurju so lani ob občin- skem prazniku položili te- meljni kamen za nov objekt tovarne Emo. V tem, sicer kratkem času se je objekt močno »dvignil« iz tal in sredi februarja leta 1982 ga bodo predali svojemu na- menu. Tako se bo TOZD kotli EMO preselila iz Celja v Šentjur. Dela potekajo po predvidenem planu, čeprav letošnjo jesen in zimo vre- menski pogoji niso bili naj- bolj naklonjeni gradite- ljem. Izvajalec del je Ingrad - TOZD Šentjur, investitor EMO, investicija pa je pre- dvidena v višini 140 milijo- nov dinarjev. Prav v tem času je v grad- nji hala s prizidkom. Prihod- nji mesec bodo začeli graditi še preostale objekte: kotlar- no, transformatorsko posta- jo, dimnik, kompresijsko po- stajo, skladišče, zaklonišče in vratarnico. Na gradbišču dela 51 delavcev, vseh zapo- slenih pa je 56. 40% je delav- cev iz drugih republik, ki se na delo vozijo iz delavskega naselja na Teharjih, kjer sta- nujejo. Kot zanimivost k tej grad- nji velja zapisati, da stoji ob- jekt na 96 pilotih premera od 60 do 120 cm. Taka gradnja je sicer precej dražja, a je nujna, ker stoji objekt na močvirnatih tleh. Industrij- sko cono v Šentjurju so na- mreč postavili na nerodovit- na, močvirnata tla, da bi oču- vali dragocena rodna polja. V novem objektu bodo iz- delovali kotle in radiatorje, ki bodo izkoriščali odpadno gorivo - torej odpadke. V ča- su energetske krize bodo ti izdelki še posebej dobro šli v promet in tudi na tuje jih ne bo težko izvoziti. Gradnja, vsaj zaenkrat ta- ko kaže, bo končana v pre- dvidenih 17 mesecih, če se le ne bo zataknilo pri gradbe- nem materialu. Na gradbi- šču v Šentjurju zdaj najbolj občutijo pomanjkanje mate- riala za armature, težave pa imajo tudi z gramozom. Gra- mozni material morajo na- mreč voziti iz Laškega in Pi- rešice, ker ga iz bližnjega Ši- benika pri Šentjurju ne mo- rejo zaradi premajhne nosil- nosti mostu pri Bohorju. Verjetno bi se dalo most oja- čati, kar bi predstavljalo manjši strošek kot pa prevoz tega materiala iz oddaljenej- ših krajev. MATEJA PODJED kovinotehna Celje prodajalna • LABOD radiatorji, cisternil: plinske peči za centralno ogrevanje armature sanitarna keramika vodovodno instalacijski material darilni bon §t 7 - 19. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 IIDMEVI; POGLEDI, STAUSCi KAKO JE Z IMENOM GALICIJA? v zvezi z razlago krajevnega imena »Galicija < česar ste se dota- knili v 5. številki Novega tednika sledeče: Etimolog Davorin Trstenjak je le- ta 1864 v Galiciji pregledoval rim- ske kamne in pravi o imenu Galici- ja, da izvira iz starodavnega imena »galice«, kar pomeni vrana. (Za spodnjo Savinjsko dolino so sploh značilne vrane, tudi Vransko ima ime od vran.) Kraj Galicija se je baje tako ime- noval že v rimskem času. Drugi tr- dijo, da ime Galicija prihaja od ime- na španske pokrajine, kjer je grob sv. Jakoba starejšega. Ker je romalo plemstvo tudi iz naših krajev takrat na ta grob, je od tam prineslo kult in ime sv. Jakoba, kateremu so pozne- je zgradili tudi cerkev. Patron cerk- ve je sv. Jakob Galus (!) Cerkev je nastala šele v 16. stoletju. V njej sta vzidana dva rimska napisna kamna. Tudi Krajevni leksikon Slovenije trdi, da je dala kraju ime cerkev, (glej KLS str. 489!). V letopisu Matice slovenske 1870 str. 25 je pa skušal D. Trstenjak ob- jasniti etimologijo imena Galicija. Trdi, da je Galicija v zvezi s staroslo- vensko mitologijo. »Takšna mesta, kjer so stali templji v čast sončne- mu bogu, godcu in pevcu, so stari Slovani imenovali »galicije«. Ker pa so ti plesi bili navadno v toplem poletnem času, je ob prehodu Slo- vanov iz poganstva v krščanstvo, nadomestil poganskega sončnega boga apostol Jakob. Ker je v Galiciji več posestnikov z imenom »Naraks« morda še to, od- kod to ime. V letopisu Matica slo- venska beremo razlago na str. 25. »Narekuš«, ker nareka, kako se mo- ra peti in moliti pri obredih. Romar- ji so svojega voditelja imenovali to- rej »narekuš«, odtod »Nareks«, »Naraks«. SLAVKO JAZBEC PRIPIS: Zahvaljujemo se tovari- šu Jazbecu za pojasnilo, dodajmo pa še eno informacijo, ki smo jo prejeli tudi na terenu. Nekdo je na- mreč ime Galicija razlagal tudi ta- ko: da je nekoč v starih časih živel v Galiciji (ki se je seveda takrat imenovala drugače) nek Poljak, iz Galicije - seveda poljske. Kdor je šel k njemu, je rekel: »Grem h gali- cijanerju«. Tako so ljudje začeli govoriti »galicijaner« in kraj, kjer je živel, je menda tako postala Ga- licija. To je seveda ljudsko izroči- lo, ki pa je po svoje tudi zanimivo. LOVCI IN STEKLINA O steklini je bilo že veliko napisa- nega, veliko storjenega v bitki za preprečevanje njene širitve, skratka za zaščito človeka. V splošna priza- devanja so se vključili najrazličnejši dejavniki, toda glavno breme je na- loženo veterinarski službi. Ne bo odveč, če zapišem, da je veterinar- ska služba storila veliko, toda še premalo na področju osveščanja ob- čanov. Primeri, o katerih smo že pi- sali v javnih občilih, potrjujejo, da imamo srečo, če steklina še ni v več- ji meri prodrla v urbana območja in neposredno ogrozila človeka. Moj namen je osvetliti prispevek, ki ga dajejo lovci k zatiranju stekli- ne, za kar me je vspodbudil članek v Novem tedniku številka 4, v kate- rem je opisan primer neodgovorne- ga ravnanja lovca iz lovske družine Zreče. Tak odnos lovci obsojamo in pričakujemo, da bodo v lovski dru- žini zoper njega ukrepali, kajti s ta- kim ravnanjem je narejena škoda ugledu celotne lovske organizacije. Mislim, da bi bilo napak, če bi lov- sko organizacijo ocenjevali skozi ta- ke osamljene primere. Prepričan sem, da je delež, ki ga lovci prispe- vajo pri zatiranju stekline, zelo ve- lik, za kar že imajo ustrezna družbe- na priznanja. Poglejmo samo nekaj podatkov: V letu 1980 so lovci, organizirani v 43 lovskih družinah, v 8 občinah celjskega območja, uplenili nad 1400 lisic, od katerih je bilo 370 ste- klih. Najmanj toliko so pokončali klateških psov in mačk, za katere menimo, da niso nič manj nevaren prenašalec stekline kot lisice in upam trditi, da predstavljajo kalte- ški psi in mačke največjo nevarnost širjenja stekline iz gozda v naselja, česar se pravzaprav najbolj bojimo. Pokončati tolikšno število lisic, po- meni vložiti veliko truda, kajti naj- več so jih lovci pokončali v zim- skem času, potrpežljivo čakali dol- ge ure v snegu in mrazu in seveda ponoči. Ce so lovci počeli to tedaj, ko so z uplenitvijo pridobili tudi ko- žuhe in so izvajali lov na lisice prav zaradi tega, je jasno, da je osvešče- nost lovcev v zatiranju stekline za- dovoljiva, kajti vse lisice morajo od- dati v pregled, kjer jih dosledno s kožuhi vred uničijo. Na tem mestu moram zapisati, da je delo v lovski organizaciji amatersko, torej nepla- čano, da ga lovci opravljamo poleg številnih drugih delovnih dolžnosti in da je skrb za zatiranje stekline samo ena od številnih nalog, ki jih opravljajo lovci, seveda pa v tem času je to prva naloga, je na dlani, da opravljajo lovci pomembno družbeno delo, ki pa žal ni vedno tako vrednoteno. Da bi še poživili našo aktivnost pri zatiranju stekline, je Zveza lov- skih družin Celje organizirala razgo- vor predsednikov in gospodarjev lovskih družin, na katerem so sode- lovali tudi veterinarji in predstavnik Uprave za notranje zadeve Celje. Potem, ko smo ocenili naše doseda- nje delo na področju zatiranja ste- kline, smo se dogovorili, da bomo lovci še naprej aktivno pokončevali lisice. Še posebej se bomo za to zav- zeli v času paritve in kotitve, ker se zavedamo, da moramo razmeroma visok stalež zmanjšati. Klateškim psom in mačkam mo- ramo preprečiti, da bi v naše domo- ve in hleve prinašali steklino in nas ogrozili. Lovci pri tem računamo na visko zavest, ki so jo naši občani pokazali ob najrazličnejših prilož- nostih in da bodo spoštovali odloke po katerih so dolžni psa privezati, mačka pa pripreti, ker lovci neradi pokončujejo domače živali, če pa so v to prisiljeni, morajo sprejti tudi tak izziv. Klateškim psom in mač- kam bo posebno skrb posvetil higi- jenik ali kakor mu pravimo, konjar. Zavedamo se, da samo veterinar- ska služba, lovci, higijenik in še kdo, ne morejo dosegati dobrih re- zultatov, če ne bo to postala skrb vseh družbenih dejavnikov in še po- sebej skrb vseh občanov. Vsak od nas mora spoznati, da je steklina nevarno družbeno zlo, ki ogroža tu- di naša življenja. In od gozda do hiše dostikrat ni daleč, še zlasti, če vanj svobodno zahajajo domače mačke in psi. MILAN BATISTIC predstavljamo jožeta uršiča ZA ZAVESTEN PRISTOP Manjše odtegovanje pripadnikov TO od rednega dela v začetku letošnjega leta je postal komandant Pokra- jinskega štaba TO za zaho- dno Štajersko Jože Uršič, ki je bil rojen v Golobinjku, sicer pa je do prihoda na novo delovno mesto pouče- val na celodnevni osnovi šoli »Marija Broz« v Bistri- ci ob Sotli, kjer tudi sicer stanuje. •Trenutno mi resnično največji problem predstavlja vsakodnevna vožnja iz Bi- strice ob Sotli v Celje in na- -^aj. Za to porabim kar tri dragocene ure, ki bi mi pri mojem delu, kjer praktično ni -»omejenega < urnika, priš- le še kako prav. Vozim se z avtobusom ali včasih tudi z osebni avtomobilom,« je za uvod povedal Jože Uršič, ki je najprej poučeval eno leto na osnovni šoli v Podčetrt- ku, potem pa neprekinjeno trinajst let v Bistrici ob Sotli. Ste težko zapustili šolo? Jože Uršič: -Zelo težko, saj sem tam tako z otroci, de- lovnimi tovariši in krajani preživel številne resnično prijetne ure, ki jih nikoli ne ^om pozabil... Novo okolje? Jože Uršič: »Nanj se šele privajam. Na tem delovenm mestu gre za široko proble- matiko, ki zahteva celega človeka. Tu ni odstopanj le- vo ali desno. Je pa to delo zelo zanimivo, razgibano, vendar hkrati zelo odgovor- no. Tega sem se zavedal že prej in zato tudi s težavo od- ločil za spremembo delovne- ga mesta.« Kako ste se vživeli med nove sodelavce? Jože Uršič: »Zdaj mi je spoznavanje te odgovorne dolžnosti v precejšnji meri olajšano, ker je štab, s kate- rim delam, že uigran, stro- kovno dobro podkovan, kar pa je vsekakor zasluga pred- hodnikov. Vseeno bom mo- ral ob delu ali z delom prido- biti še veliko znanja. Marsi- kaj mi je sicer že poznano, saj sem v TO praktično vpet od njenega nastanka v takšni obliki, to pa je bilo pred do- brimi dvanajstimi leti ali na- tančneje leta 1968.« Kako ocenjujete napre- dek v teh dvanajstih letih? Jože Uršič: »V tem obdob- ju je bil v tej sestavini SLO dosežen velik napredek, se- veda pa je treba z razvojem nadaljevati in doseči še višjo stopnjo organiziranosti in usposobljenosti. Predvsem moramo težiti za nadaljnim podružbljanjem obrambnih priprav kot celote in seveda s podružbljanjem TO kot ene pomembnejši komponent SLO. Za njen razvoj so na- mreč odgovorni vsi subjekti naše družbenopolitične skupnosti, skratka vse sub- jektivne sile v naši samou- pravni politični skupnosti, skratka vse subjektivne sile v naši samoupravni družbi. Trenutno je vaše delo usmerjeno... Jože Uršič: »...smo v končni fazi izdelave in spre- jemanja srednjeročnega na- črta. V njem bo vsekakor te- žišče na vzgoji m posodablja- nju enot. Problemov seveda ni malo, največje težave pa so s finančnimi sredstvi, ki jih v te namene združuje združeno delo. Moram pove- dati, da je v naši regiji posluh za TO prisoten v vseh obči- nah in v vseh sredinah, naj- večja težava pa je v tem, da tam, kjer so potrebe največ- je, ravno primanjkuje sred- stev. Vsled tega je pred nami odgovorna naloga, da se do- govorimo o vzajemnosti na ravni pokrajine.« Stabilizacija? Jože Uršič: »Precej napo- rov bomo morali vložiti tudi v prispevek k stabilizaciji. Za dosego tega cilja je potre- ben skrajno racionalen pri- stop k trošenju sredstev. Do- govoriti se moramo za manj- še odtegovanje delavcev, pri- padnikov TO z rednega dela. Z intenziviranjem vzgoje moramo ob manjši porabi sredstev in s časovnim kraj- šanjem doseči enake, če ne že boljše razultate. To pa bo- mo dosegli z boljšo indivi- dualno pripravo izvajalcev vzgoje (starešine) ter na dru- gi strani z zavestnim pristo- pom in maksimalno angaži- ranostjo pripadnikov TO v času vzgoje. Za nas je važno, da poleg vertikalne odgovor- nosti in odgovornosti do družbe nasploh povečamo tudi horizontalno povezavo z družbeno skupnostjo. To je tudi eden izmed elementov podružbljanja. Mi kot TO moramo razumevati enako- vredno pomembnost vseh sestavin SLO.« Poleg tega, da delate na sprejetju srednjeročnega načrta ter se sploh uvajate v novo delovno okolje, kaj še pomembnejšega počnete v teh dneh? Jože Uršič: "S sodelavci obiskujem posamezne obči- ne celjskega območja, kjer spoznavam njihovo proble- matiko. Vse to je treba uskla- diti, povezati in pripraviti takšno, da bo zagotavljajo naše skupno uspešno delo.« TONE VRABL šentjur in štipendiranje NESKLADJA! Odliv kadrov škodi razvoju v šentjurski občini so or- ganizacije združenega dela razpisale 36 kadrovskih šti- pendij. Malo, zelo malo bi lahko rekli, saj letošnje leto končuje osnovno šolanje 280 otrok. Poleg tega so te štipendije namenjene ozke- mu profilu izobraževanja. Za šolanje na višji ali viso- ki šoli je razpisana samo ena štipendija. Lani je združeno delo raz- pisalo 50 kadrovskih štipen- dij in šele na posebni poziv izvršnega sveta se je to števi- lo dvignilo na 97. Kaže, da nekatere delovne organizaci- je ne morejo priti do spozna- nja, da si morajo same zago- tavljati kader in v srednje- ročnem in v dolgoročnem obdobju. Hkrati pa je tudi res, in to je najbrž tudi druga plat slabšega odziva, da so planiranja kadrov vpeta v re- solucije o zaposlovanju in da se zato čisto lahko zgodi, da bo štipendist neke delovne organizacije kljub kadrovski štipendiji moral iskati delo drugje, ker ga v domači de- lovni organizaciji ne bodo mogli zaposliti. To je pro- blem, s katerim se srečuje združeno delo v vseh obči- nah, ne samo v šentjurski, čeprav je na dlani, da odliv kadrov škodi razvoju občine. V lanskem letu so kadrov- ske štipendije v veliki meri, kar 40%, razpisali obrtniki. Letos pa je slika zaradi pre- hoda na usmerjeno izobraže- vanje bistveno drugačna. Mnogi učenci si bodo iskali štipendije v drugih občinah. Nastalega problema se v šentjurski občini dobro,za- vedajo. Zato bodo v kratkem pripravili pregled deficitar- nih poklicev in skladno s tem razpisali štipendije iz združenih sredstev. Pripra- vili bodo tudi, kot je to v na- vadi že nekaj let, informativ- ni dan z bodočimi štipendi- sti, ki niso kadrovsko vezani. Na razgovor bodo prišli predstavniki domačih delov- nih organizacij, ki bodo mla- dim predstavili proces dela in jih soočili s potrebami po novih kadrih. To informativ- no srečanje za štipendiste bo sredi maja. MATEJA PODJED savinja v celju Na levem bregu Savinje, sicer pa na odseku niže od izliva Ložnice vanjo, so se pričela dela, ki pomenijo za Celje več kot samo položi- tev glavnega kanalskega zbiralnika, na katerega bo- do priključeni štirje rajon- ski zbiralniki. Delavci Nivoja zdaj s po- močjo strojev, tudi bagra s pikirno napravo, poglabljajo dno Savinje in vanj polagajo široke - en meter premera - cevi glavnega kanalskega zbiralnika. Cevi tudi sproti obbetonirajo. Delo je izre- dno zahtevno in težko. Ob poglabljanju postavljajo tudi zaščitni nasip. Delo mora bi- ti opravljeno hitro, oziroma v času, ko je nivo Savinje še nizek. Celoten cevovod bo obbe- toniran, nad njim bo dobra dva metra široka ploščad, si- cer pa bo levi breg Savinje na tem predelu, oziroma v končni fazi vse do izliva Vo- glajne, urejen stopničasto. Po prvotnem načrtu bi naj ta kanal položili v samo Sa- vinjsko nabrežje. Pa so stro- kovnjaki pozneje odstopili od te namere in se odločili za slednjo. Na tem delu Savinje bosta tudi dva mehka jeza. V stru- go bodo položili gumijasti vreči, ki bosta vodo zadrže- vali zlasti pri nizkem stanju, in jo spustili, ko bo Savinja narasla. Zaradi dveh jezov, spodnji bo tam, kjer je nekoč stal kapucinski most, zgornji pa v višini nekdanje Gozdne resta\Tacije, bodo na Savinji zagotovljeni pogoji še za dru- ge dejavnosti. Tudi za šport- ne, rekreacijske, družabne in podobno. Urejeno bo tudi sprehajališče na levem bre- gu Savinje. Tu bodo postavi- li tudi nekatere objekte, bife in podobno. Objekt bo lep in izreden in bo še bolj poudaril ta predel celjskega mesta. Celotna dela bodo poteka- la v fazah. Zdaj je na vrsti prva v dolžini okoli 500 me- trov, sicer pa do Čopovega mostu. Dela financirata vodno in komunalno gospodarstvo. Prva faza bo veljala okoli 20 milijonov dinarjev. Glavna dela na tem odseku bodo opravljena že ta mesec, ozi- roma na začetku marca. In če bo denarja dovolj, se bodo nadaljevala tudi v drugi in naslednjih dveh fazah. Vse skupaj bi lahko zgradili v dveh do treh letih. Seveda, če bodo na voljo tudi sred- stva. Z izgradnjo glavnega ka- nalskega zbiralnika bo Savi- nja, vsaj na tem delu, čistej- ša. Ribiči bodo še bolj zado- voljni kot so. veseli pa bodo tudi drugi. M. B02IČ 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 7-19. februar 1981 v kostrivnici je vrtec brez otrok JE V NAROČJU RARICE CENEJE? Če /e otrok veliko, še ne pomeni, da bo vrtec tudi poln Nova štiriletna osnovna šola v Kostrivnici, ki so jo slovesno odprli ob šmar- skem občinskem prazniku 7. oktobra lani, je lepa zgradba, postavljena v slikovito oko- lje podboških gričev. Se lep- ši videz ji daje prizidek, v ka- terem sta dva vzgojnovar- stvena oddelka za predšol- ske otroke. Okna vrtca so ve- selo porisana, to pa ustvarja vtis o srečni mladeži, ki se razposajeno igra v vrtcu. A kot rečeno, je vse to samo vtis. Kajti za poslikanimi okni, v dveh novih vzgojno- varstvenih oddelkih ni živ- žava preprosto zato, ker ni otrok. Lep in izredno prisrč- no opremljen vrtec v Ko- strivnici, je še vedno prazen in brez otrok. IGRAČE ŽE SELIJO Seveda je vprašanje že tu: zakaj je kostrivniški vrtec prazen? So se v tej krajevni skupnosti ušteli in načrtova- li gradnjo tega objekta brez dejanske in temeljite ocene vzgojnovarstvenih potreb? Pa skupnost otroškega var- stva, ki je bila skupaj z izo- braževalno skupnostjo inve- stitor izgradnje novega ob- jekta v Kostrivnici? Koliko se je le-ta vključila v realno načrtovanje razvoja vzgojno- varstvene dejavnosti v tej krajevni skupnosti? Po besedah Franca Buta, predsednika sveta skupšči- ne krajevne skupnosti Ko- strivnica, je na območju kra- jevne skupnosti 122 predšol- skih otrok, med njimi pa naj- več takih, ki še niso stari dve leti. Tako so leta 1977 s po- močjo ankete ugotovili, da bi krajani potrebovali varstvo za 44 otrok, starih od dveh do sedem let. In prav na te- melju tega podatka so v kra- jevni skupnosti Kostrivnica načrtovali poleg šole še iz- gradnjo dveh oddelkov otro- škega varstva. Ko je bil vrtec napravljen, pa se je zatakni- lo. Le petnajst otrok so starši prijavili v vrtec in še ti so bili tako zelo različnih starosti, da ni bilo mogoče organizira- ti niti enega oddelka v no- vem vrtcu. Igrače, učila, koc- ke in lutke tako samevajo na policah v vrtcu. Pa še to sa- mo v enem oddelku, ker so drugega kmalu po tistem, ko se je izkazalo, da vrtec zaradi pomanjkanja prijav za var- stvo otrok ne bo mogel pri- četi z delom, preselili v Ro- gaško Slatino... UTEMELJENI RAZLOGI STARŠEV Seveda pa imajo starši predšolskih otrok v kostriv- niški krajevni skupnosti svo- je trdne razloge za to, da so kar naenkrat »zatajili« leta 1977 izražene potrebe po var- stvu svojih otrok. Eden naj- pomembnejših razlogov je gotovo cena oskrbnega dne, ki je še do danes niso mogli natančno izračunati na sede- žu vzgojno varstvene organi- zacije šmarske občine. Ra- zumljivo, kajti manj kot bo otrok v kostrivniškem vrtcu, višja bo ta cena. Med Ko- strivničani se celo širijo go- vorice, da bi se mesečni pri- spevek za vzgojnino in var- stvo vrtel okoli dveh tisoča- kov. To pa je seveda več kot preveč za ljudi, ki jim je sta- bilizacijsko zategovanje pa- su že tako in tako povzročilo padec osebnega standarda in uplitvilo njihov žep. Drugi razlog gotovo tiči tudi v dej- stvu, da se krajani Kostrivni- ce vozijo na delo v številne, tudi oddaljene kraje in zato morajo že zgodaj zjutraj na delo, vračajo pa se najčešče ob pol tretji ali četrti uri po- poldne. Kako torej dati otro- ka v vrtec, če je treba od do- ma ob petih zjutraj, ali še prej, v vrtcu pa tedaj še ni varuhinje? In slednjič, mno- go prebivalcev kostrivniške krajevne skupnosti živi v Podplatu in če bi hoteli vsi starši predšolskih otrok vključiti svoje malčke v vrtec v Kostrivnici, bi jih morali odpeljati najprej v tri kilometre oddaljen vrtec, na- to pa se vračati nazaj v Pod- plat na avtobus. Tudi to je za starše velika ovira. IN KAJ SEDAJ? Takoj, ko smo opozorili nekatere najodgovornejše ljudi v krajevni skupnosti Kostrivnica, da bomo pisali o njihovem vrtcu, so poslali ponovno med ljudi anketo, da bi preverili sedanje potre- be po varstvu otrok. Od 82 anketnih listov so jih dobili vrnjenih 54 in le štirje starši so nanje zapisali, da bi radi dali otroke v vrtec. To pa po- meni, da bodo poslikana okna kostrivniškega vrtca še nekaj časa zastrta in da se otroci še ne bodo tako kmalu igrali z novimi, prelepimi igračami, ki samevajo na po- licah v igralnici. Kakšna bo bodoča usoda kostrivniškega vrtca? Ra- zumljivo je, da dolgo ne bo mogel samevati, kot že sa- meva pet mesecev. Slišijo se govorice, da bodo njegove prostore uporabili za potre- be celodnevne šole, ki naj bi jo prihodnje šolsko leto uvedli v novi kostrivniški šo- li. Seveda, za marsikaj se da uporabiti nove prostore, to je nedvomno. Vprašanje pa je, ali je tako, na silo izkorišča- nje teh prostorov vse, kar je v tem trenutku mogoče sto- riti. O tem bo veljalo še teme- ljito razmisliti. Kostrivniški vrtec je brez dvoma drastičen primer ob- jekta, ki je bil načrtovan in zgrajen na podlagi slabo pla- niranih potreb občanov, saj zgolj število predšolskih otrok, ki so ga ugotovili pred pričetkom gradnje vrtca, kaj malo pove o dejanskih potre- bah ljudi po varstvu otrok. Toliko bolj boleče pa je, da se primer pojavlja ob objek- tu, ki so ga solidarnostno, s pomočjo samoprispevka zgradili vsi delovni ljudje in občani šmarske občine. DAMJANA STAMEJCIČ GORENJSKI SLAVČEK V ŠOŠTANJU Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja je preteklo soboto v domu kulture v Šoštanju organiziral gostovanje ljubljanskih opernih solistov, ki so v treh dejanjih izvedli odlomke iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček. Nastopili so: Vilma Bukovec, Vanda Gerlovič, Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Marcel Ostaševski, Drago Čuden, Tone Kozlevčar in Stane Koritnik. Pri klavirju je bila Zdenka Lukec- Čudnova, komentiral pa je Marjan Sušnik. V. K. UMRLA JE MARICA JAVORNIK V soboto, 7. februarja 1981 so se krajani Vitanja dostojno poslovili od sovaščanke Marice Javornik. Kratkotrajno se je borila s kruto boleznijo, pod katero je klonila. Vi- tanjčani so spremljali njen boj in z njo delili bridke zadnje trenutke njenega življenja. Kdo je bila Marica Javornik. da je za njo žalovala vsa dolina ? Rojena je bila 8. maja 1917 v Sta- rem Slatniku v občini Slavonski Brod v nepremožni kmečki druži- ni. Že njeno otroštvo ni bilo lahko. Mati ji je zgodaj obolela in že 1933. leta umrla. Zaradi tega je Marica že 1927. leta prekinila šolanje, ostati je morala doma in skrbeti za dom. Tri leta po materini smrti, to je 1936 je Marica zapustila rojstno hi- šo in odšla k teti v Stari trg v občini Kosovska Mitrovica. Tu se začenja njeno novo življenje. Spoznala je vitanjskega fanta Ignaca Javorni- ka. ki je šel po svetu s trebuhom za kruhom. Ze septembra 1936. leta sta se poročila. Ves čas sta živela v slogi, v medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Čeprav mož in žena različnih narodnosti sta ustvarila vzoren zakon. Nista pa bila deležna sreče materinstva in očetovstva. Ži- vela pa sta ne samo v medsebojni slogi, pač pa tudi v sočutju do dru- gih sovaščanov, delavcev, rudarjev. Okupacija ju je zatekla v rudniku Trepča. Mož Ignac seje takoj vklju- čil v ilegalno aktivistično delo. Je nosilec spominskega znaka 1941. Žena Marica pa mu je vsestransko pomagala, da je vztrajal in vzdržal do konca. Tudi vse Maričino sorod- stvo je bilo v partizanih ali podpira- lo narodno osvobodilno gibanje. Zaradi tega jim je bila požgana do- mačija in uničeno ze itak skromno premoženje. Med delavci, rudarji rudnika Tre- pča je Marica preživljala najlepše trenutke svojega življenja. Med vojno je obiskovala sanitet- ni tečaj. Neutrudno je pomagala obolelim in osamljenim, da so si povrnili moči za prebijanje skozi tiste težke čase. Pri tem delu so se še povečale njene vrline sočustvo- vanja do sočloveka. Vključila se je v delo rdečega križa in socialistične zveze v Starem trgu. Pri tem se je pokazala kot najaktivnejša v borbi za izvrševanje nalog. Ko je mož Ignac Javornik dose- gel pogoje za zasluženi pokoj, sta se nekako pred dvajsetimi leti preseli- la v Vitanje. Krajevna skupnost ji- ma je takrat priskrbela skromno stanovanje. Ker ni poznala tukajšnjih ljudi in običajev, je bila ob preselitvi malo zaskrbljena. Vendar se je zaradi ve- drega značaja in prilagodljivosti hi- tro vključila v novo sredino. Ob srečanju seje vsakemu prijazno na- smehnila v pozdrav in ljudje so jo kmalu sprejeli za svojo. V Vitanju je neutrudno skrbela za dom in moža ter se kaj kmalu vključila v družbeno življenje. Bila je izvoljena v Izvršni odbor KO rde- čega križa v kraju Vitanje. V njem je 12 let marljivo delovala, vse dot- lej, dokler ji to bolezen ni prepreči- la. Opravljala je sicer drobna a ple- menita dela, ki jih zna izvršiti le tankočuten in pošten človek. Vsa vitanjska dolina se je dostoj- no poslovila od Marice Javornik. Čast so ji izkazali tudi predstavniki občine in družbeno političnih orga- nizacij Slovenske Konjice. Iz Sla- vonskega Broda in Trepče pa je prišlo veliko njenih sorodnikov in prijateljev. Slovo od Marice Javornik v Vita- nju je nazorno pokazalo, kako čvrsto je v srcih naših ljudi vsajeno bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. FRANJO MAROŠEK Ji^BESEDI IN SLIKI JUTRI OTVORITEV BLAGOVNICE Na Polzeli je vse nared za otvoritev velike sodobne blagovnice Savinjskega magazina Žalec, ki so jo domačini že dolgo težko pričakovali. Nova trgovina je za kraj nadvse pomembna pridobitev, hkrati pa je po velikosti in obsegu ponudbe največja blagovnica Savinjskega maga- zina. Novi trgovski objekt na Polzeli meri okrog 2 tisoč kvadratnih metrov površin, od tega pa je polovica prodaj- nih površin. V pritličju bo kupcem na voljo samopostrež- nica z živili, gospodinjske potrebščine, tehnično blago, drobna galanterija in prodaja tobaka. V prvem nadstropju bo poleg tekstila za otroke in starejše oddelek s čevlji in restavracija z 280 sedeži. Dela je od lanskega aprila izvajal Ingrad, otvoritev pa bo jutri ob 10. uri. Besedilo in slika: T. TAVCAR CELJE: KDAJ BO PADLA TA HIŠA? Odkar je prazna in so z nje odstranili tudi nekatere okenske in vratne okvirje, je še bolj zapuščena kot v resnici. Sicer pa je zdaj tudi zbirališče raznih odpadkov in podobnega. Stara vulkanizacija na vogalu med Ljubljan- sko in Jurčičevo oziroma Malgajevo ulico je zapisana propadu, in najbrž ni daleč čas, ko jo bodo tudi v resnici odstranili. Kako pa bo s sosednjo hišico, kjer ljudje še prebivajo? MB NEVAREN MOST Na Vranskem povezuje bregova Melinščice zelo nena- vaden most. Narejen je iz železnega ogrodja, na katero so položene deske. To zimo pa je srednji del mostu izginil in tako morajo tisti, ki ga uporabljajo, ta del prehoditi po železnem drogu (na sliki). Da to ni niti malo varno, je menda jasno, saj je pozimi drog leden in prav lahko bi komu zdrsnilo v mrzel potok. In kaj je vzrok temu? Kra- jani pravijo, da so manjkajoče deske nekateri pokradli za kurjavo. T. TAVČAR V BREZAH RASTE STRELSKI HRAM Ce bi se izrazili bolj pesniško, bi dejali, da je tale objekt, zrasel na žuljih in v potu obraza prizadevnih članov strel- ske družine 1. celjske čete v laški krajevni skupnosti Breze. Gre za strelski dom te družine, v katerem je petero- stezno avtomatsko strelišče za zračno puško, društveni oziroma družabni prostor, shranjevalnica orožja ter kra- jevna knjižnica. Ker sredstva občinske strelske zveze La- ško ter delovnih organizacij še zdaleč niso zadoščala, so se strelci v Brezah odločili zgraditi svoj dom z lastnimi sred- stvi in delom pridnih rok. Tudi pred zaključnimi deli, za katera vemo, da so zahtevna, ne nameravajo kloniti. V slogi je moč, pravijo. M. A- 7 - 19. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 šenmfi GBAijNaM OEST Obvoznica in modernizacija Gradnja, kakor tudi vzdr- ževanje cest bosta v nasled- njih letih prednostni nalogi, ki jih predvideva tudi sred- njeročni plan občine. O tem je pred dnevi tekla beseda tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine. Predlog za razpravo je pri- pravila občinska Komunal- na skupnost, in čeprav je le- ta preveč ambiciozno zastav- ljen glede na razpoložljiva sredstva, se bodo v šentjur- ski občini zavzemali, da bi v naslednjih petih letih izbolj- šali cestne povezave. Na seji so se opredelili za fazni pri- stop, tako da bi se lotili del in tistih nalog, ki bi jih bilo moč uresničiti v letošnjem letu. Trenutno je v izgradnji I. faza obvoznice skozi Šent- jur, ki je nujna že zaradi po- stavitve in ureditve avtobu- sne postaje. Do konca letoš- njega leta naj bi bil ta del nared, potem pa se bodo loti- li gradnje II. faze, ki se nada- ljuje do Zipuška. To pa je že naloga srednjeročnega ob- dobja. Vzrok za tako dolg rok so seveda spet finančna sredstva. V podanem predlogu so nakazane tudi rešitve za ure- ditev severne vpadnice proti Dramljam, nadaljevanje juž- ne vpadnice proti Grobel- nem in seveda vpadnica v in- dustrijsko cono ter naprej proti Kozjanskemu. Toda vse to so že naloge, ki bodo morale počakati do nasled- njega srednjeročnega ob- dobja. Eden od zavezujočih skle- pov, ki jih je sprejel izvršni svet, je tudi čimprejšnja pri- dobitev informacij in potrdil o tem, katere cestne odseke regionalnih potezov bodo le- tos, oziroma v tem srednje- ročnem obdobju, resnično uredili in kakšne so finančne možnosti, ki bodo zagotav- ljale uresničitev teh progra- mov. V osnovnih usmeritvah sta navedena cestna poteza proti Planini, na odseku Je- zerc in planinskega klanca in modernizacija ceste Slivni- ca-Prevorje- do Lesičnega. MATEJA PODJED DOBRNA JE PRAZNOVALA Šestnajsti februar je praz- nik delovnih ljudi in kraja- nov Krajevne skupnosti Do- brna. Slavijo ga v spomin na dan. ko je Štirinajsta divizija prišla na svojem pohodu na to območje in tu bila težke boje s sovražnikom. Na Dobrni so svoj praznik počastili z mnogimi priredi- tvami, tudi vajo enot civilne in narodne zaščite, gasilcev in drugih. Zaključna slovesnost pa je bila na večer praznika. O pomenu praznika, poho- du Štirinajste na Štajersko in nekaterih nalogah zdajš- njega časa, tudi nalogah, ki zadevajo Dobrno, zlasti pri uveljavitvi enotnejšega dela vseh krajevnih dejavnikov za skupno reševanje nalog in za čim večjo afirmacijo Do- brne kot zdraviliškega kraja, je govoril direktor zdravili- škega kolektiva Stane Biz- jak. Na slavnosti so podelili tu- di krajevna priznanja za uspešno delo na različnih področjih družbenega doga- janja. Ta odličja so dobili: Gasilsko društvo Dobrna, Anton Gerl (Zavrh), Franc Verdev (Pristava), Anton Lo- vasič (Dobrna) in Marica Pa- sarič (Dobrna). Poseben pokal so tokrat izročili mladi atletinji Idi Bunderli za vrhunske dosež- ke v jugoslovanskem in bal- kanskem merilu. Priznanja in pokale pa so izročili tudi najboljšim na tradicional- nem strelskem tekmovanju z zračno puško. Prejeli so jih: med ekipami šolsko športno društvo osnovne šole Štiri- najste divizije, med posa- mezniki pa Marjan Stor za prvo, Jože Sluga za drugo in Vojko Dokler za tretje me- sto. Lep večer so z nastopom izpopolnili še moški pevski zbor Svobode iz Zagrada v Celju, pianistki ter recitatorji - učenci domače osnovne šole. MB PODODBOR BORCEV TOMŠIČEVE . Pred zaključno slovesnost- jo ob letošnjem III. pohodu fnladih po poteh Štirinajste se na Ljubnem ob Savinji nied drugim zbrali tudi borci Tomšičeve brigade z območ- ja Ljubnega in okohce ter ustanovili pododbor, ki bo skrbel za boljšo povezavo z glavnim odborom in tere- •^oni. Pododbor vodi kot predsednik Tone Zagožen, podpredsednik pa je Tone venek. Po zdajšnjih infor- j^acijah je na področju, kjer oo pododbor deloval, še 72 Porcev Tomšičeve brigade, prav gotovo pa bo ta številka ^ečja, ko bodo dobili podat- ke od.vseh krajevnih odbo- ZZB NOV. Pododbor bo ^ed drugim tudi skrbel za ^nranjanje tradicij NOB ter ^Diral gradivo, ki bi ga ka- f^kv.^ objavili v knjižni obhki. T. VRABL TRIJE KONGRESI SAMOUPRAVUALCEVl tRI ETAPE SAMOUPRAVNEGA RAZVOJM PRVI KONGRES - POTRDILO POTREBNOSTI SAMOUPRAVLJANJA 2e tri desetletja stoji samouprav- ljanje kot branik, na katerem se od- bijajo vsi poskusi, da se jugoslovan- ski socializem »po meri človeka« spremeni v nekaj drugega, pod na- rekovaji - učinkovitejša socialistič- na ureditev. Za nas pa ni socializma brez samoupravljanja in vsak napad na samoupravljanje je isto kot sum v socialistične cilje naše družbe. Za nas ni demokracije brez samou- pravljanja. Samoupravljanje je ge- neralna linija ZKJ in avtentično bi- stvo jugoslovanske socialistične re- volucije. Samoupravljanje je vez, ki združuje vse naše narode in naro- dnosti, je nekaj takega, kar se nikoli več ne more odvzeti, kot na primer enakopravnost ali bratstvo in enot- nost. Da bi bolje dojeli veličino razvoja do danes, se moramo spomniti, iz česa smo sploh začeli in se spomniti časa in dometa prvih dveh kongre- sov samoupravljalcev Jugoslavije, ki stojita kot dva mejnika na naši samoupravni poti. Prvi je bil 1957 leta v tistih junij- skih dneh, ko je bil pred sedmimi leti sprejet zakon, ki je pomenil te- melj samoupravljanja. Ta prvi vse jugoslovanski samoupravljalski zbor se je imenoval »Kongres delav- skih svetov Jugoslavije«, delegati pa so bili lahko samo člani delav- skih svetov. Drugi kongres je bil 14 let pozneje v začetku maja 1971. le- ta. Tretji pa nas čaka junija letos. PRVI KONGRES - KONGRES DELAVSKIH SVETOV Prvi kongres samoupravljalcev, v bistvu kongres delavskih svetov Ju- goslavije, je bil od 25. do 27. junija 1957 v Beogradu. Sodelovalo je 1745 delegntov. rr.c^'' »^iim; s-Po 152 že- na. Vsi delegati so bili člani delav- skih svetov, sodelovalo pa je tudi 62 delegatov iz drugih držav in sicer iz 21. Tedanji pred.sednik jugoslovanskih sindikatov Djuro Salaj je v svojem referatu izpostavil »da je moč neke družbene ureditve odvisna od tega na kako številne družbene sile se opira-. Z drugimi besedami »napre- dek socializma je odvisen od tega kolikšen je družbeni interes vsake- ga posameznika v pogojih družbene lastnine«. BITKA NA DVEH FRONTAH Kot je bilo pričakovati, je samou- pravljanje pri svojih prvih korakih, ko je bil še za veliko večino sveta »le jugoslovanski eksperiment«, nale- tel na svoji poti na mnoge težave. Jugoslovanske socialistične druž- bene sile in samoupravljanje so se nahajale pred dvojnim sovražni- kom - eno so bili ostanki preživete- ga kapitalističnega sistema, na dru- gi strani pa birokracija, mišljena kot samostojna družbena sila državne- ga aparata, ki se je izdvojil iz druž- be. Sicer pa ne samo tedaj, ampak vse do današnjega dne mora samou- pravljanje bojevati bitko na teh dveh frontah, s tem da bo ono samo vse redkeje tarča neposrednega na- pada, zato pa ne bodo prenehali pri- kriti poskusi za njegovo oviranje. »Pravi interesi delovskega razre- da in delavskega samoupravljanja imajo svojega sovražnika tako v bi- rokraciji kot v vsakem sebičnem in- dividualizmu, ki mu niso mar inte- resi vseh delovnih ljudi,« je zapisa- no v resoluciji prvega vsejugoslo- vanskega samoupravi j alskega zbora. Kongres je nedvoumno potrdil na osnovi analize dotedanjih izkušenj, da se je -z ustanavljanjem delav- skih svetov začela odločnejša smer demokratizacije." Prišlo je tudi do spoznanja, da predstavljajo delav- ski sveti najbolj množično šolo so- cialistične zavesti jugoslovanskega delavskega razreda in da se ta za- vest delovnih množic ne bi mogla poistovetiti z nobenim drugim si- stemom. ZELENA LUČ SAMOUPRAVNEMU SOCIALIZMU Samoupravljanje je že pri svojih prvih korakih pokazalo, da omogo- ča združevanje proizvodnega dela z' intelektualnimi funkcijami uprav-' Ijanja. Na osnovi dotedanjih izku-. šenj je prišlo tudi do ocene, da de- lavski razred spontano razvija sa- moupravne odnose in da podpira vse kar predstavlja odkrivanje no- vih elementov v samoupravni prak- si. Vse to je bilo potrdilo pravilne smeri po kateri je Jugoslavija gradi- la svojo pot v socializem. Tako lah- ko rečemo, da je dal prvi kongres samoupravljalcev zeleno luč za na- daljnjo samoupravno pot v sociali- zem. »Razume se, da nimamo nobenih namenov da komurkoli vsiljujemo naš sistem, smo ga pa dolžni braniti pred tistimi, ki so slepi in gluhi pred dejstvi", je poudaril v svojem govo- ru na kongresu tovariš Tito. »Me- nim da naša praksa sama najbolj potrjuje pravilnost našega sistema s svojimi pozitivnimi rezultati«, je iz- postavil legendarni vodja jugoslo- vanskega delavskega razreda. ■< (se nadaljuje) Stanko Vajdič Ida Drozg Slavko Ver del Marica Kač Drago Šivak kako delajo delegacije IMAMO VPLIV NA »USTNE« ODLOČITVE? Seveda pa se moramo vprašati, če ga tudi hočemo imeti! Posamezne delegacije se več ali manj spopadajo s po- dobnimi problemi kot so: nesklepčnost, nezainteresi- ranost za dajanje pobud, preobsežno gradivo in drugi. Vendar ima vsaka tudi svoje specifične probleme, zato smo se odločili, da predstavi- mo delo delegacij na različ- nih področjih, prav s tega vi- dika. STANKO VAJDIČ - vodja kmetijske delegacije v TOZD kooperanti na po- dročju združene enote Ime- no. Zaradi dela na kmetiji se delegati ne morejo vedno udeležiti seje, vendar smo v. večini primerov sklepčni. Delegati ne prihajajo na seje tudi zato, ker menijo da s tem zgubljajo čas. Namreč v sredstvih javnega obvešča- nja se veliko govori o tem, kaj je potrebno narediti, da bi bilo kmetijstvo boj razvi- to, v praksi pa se to ne izvaja. Gradivo dobi vsak delegat, vendar je tako polno stro- kovnih izrazov, da ga kmet ne razume. Na naša vpraša- nja odgovorni sicer odgovo- rijo, toda ne držijo se načela, da obljuba dela dolg. Denar- ja ni, še ta ki je, pa se dodeli v večji meri bolj razvitim kot manj razvitim. Ker kmetje večinoma niso člani sindika- ta, ZK... se tudi DPO ne za- nimajo kaj preveč za naše delo. IDA DROZG - vodja dele- gacije za združeno delo za 47 enoto pri Mladinski knji- gi. Naša delegacija je sestav- ljena tudi iz delegatov, ki de- lajo v trgovinah s središčem v Ljubljani in Mariboru, zato včasih iz upravičenih razlo- gov nismo sklepčni. Na seje prihajajo večinoma eni in isti delegati, nikoli pa ne pridejo vsi. Menimo, da je gradivo preobsežno in da je v njem preveč strokovnih izrazov, tako da ga ljudje z nižjo izo- brazbo ne morejo razumeti. Na skupščino skušamo po- slati vedno drugega delega- ta, ki potem tudi sporoča o sprejetih sklepih. Nekatere enote pošiljajo svoje delega- te na skupščino po abece- dnem redu. »Kaj mene zani- ma, kaj imate v Celju,« pravi- jo delegati iz drugih središč, tako da so naše seje skromne tudi glede pobud. SLAVKO VERDEL - vo- dja delegacije za otroško varstvo pri KS Center Ce- lje: Starši se večinoma zave- dajo, da je v prvih letih otro- kovega odraščanja pravilna vzgoja izredno pomemben dejavnik za njegov poznejši duhovni in telesni razvoj. Zato se za vprašanja zanima- jo in ne čakajo na druge, da bi reševali probleme v njiho- vem imenu. Delegati priha- jajo na sejo polnoštevilno: tako pri nas ne moremo go- voriti o problemu nesklepč- nosti. Probleme pa nam pov- zroča odhajanje delegatov iz naše krajevne skupnosti. Za- puščajo jo zaradi neustrez- nih stanovanj. Delegati dobi- vajo gradivo na dom vsaj šti- rinajst dni pred sejo, tako da se lahko pripravijo. Da pa slučajno ne bi kdo pozabil priti, obiščem delegata na domu ali pa mu telefoniram dan dva pred sejo. Na vsaki seji najprej izberemo delega- ta za skupščino in šele po- tem začnemo obravnavati problematiko. Vedno izbere- mo drugega delegata, tako da pridejo do izraza želje in hotenja vseh delegatov. De- legat, ki se je udeležil seje skupščine, mora na nasled- nji seji poročati, ali so bili sklepi v skladu z našimi sta- lišči ali ne in zakaj ne. MARICA KAČ - predstav- nica delegacije za izobraže- vanje, raziskovalno dejav- nost in kulturo, TOZD oro- djarna EMO Celje. Polovica naših delegatov je odšla na drugo delovno mesto, v drug TOZD nekateri pa so celo za- pustili tovarno. Tistim, ki so ostali pa je upadla morala, tako smo večkrat nesklepč- ni. Namreč, veliko se govori o stabilizaciji, veliko SIS pa ne glede na to zvišuje pri- spevno stopnjo. Na Sisih si najprej določijo višino oseb- nih dohodkov in šele nato iz- polnjujejo obveznosti, za ka- tere so dogovorjeni, medtem ko je osebni dohodek delav- ca vezan na proizvodnjo. Gradivo najprej pregledajo naše strokovne službe in ga po potrebi dešifrirajo, kajti drugače bi moral biti vsak delavec ekonomik, računo- vodja in kaj vem kaj še, da bi ga razumel. Sestavljalci gra- diva naj pišejo v slovenskem jeziku, oni naj uporabljajo slovar tujk ne pa da ga mora- mo mi. Tisti ki bi želel biti uspešen kot delegat, bi mo- ral biti v službi samo petde- set odstotno angažiran. Tako se nam dogaja, da pošiljamo na SIS tudi delegate - števil- ke. Do tega prihaja tudi zato ker imajo zaradi neaktivno- sti večine posamezniki dele- gati po več funkcij. Takšni delegati pa ne morejo obvla- dati vseh področij. DRAGO ŠIVAK - VODJA DELEGACIJE KS Polje ob Sotli. Na seji beležimo naj- manj 95 odstotkov udeležbe. Delegati se zanimajo za vpra- šanja, ki jih neposredno za- devajo; kot so komunalna ureditev, stanovanjska vpra- šanja, medtem ko ostalim vprašanjem posvečajo manj- šo pozornost. Gradivo raz- pošljemo posameznikom te- den dni pred sejo, nato dva dni pred sejo razpravljamo in šele nato sestavimo vpra- šanja, ki jih bo delegat posre- doval v skupščini. Odgovore na naša vprašanja nam spo- roči delegat na naslednji seji ali pa jih dobimo v nasled- njem gradivu. Ker je v naši KS število zaposlenih maj- hno, so tudi sredstva, ki jih dobivamo majhna. Tudi sa- moprispevek nam veliko ne pomaga. Ljudje odhajajo, vprašanja pa ostajajo nere- šena. VILI EINSPIELER 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 7 - 19. februar 1981 peta premiera v slg celje ZADRŽANO IN TUDI NEIZRAZITO Ob uprizoritvi Jovanovičevih Znamk v režiji Janeza Pipana Zadnje čase lahko opaža- mo v repertoarni praksi slo- venskih gledališč novo tež- njo po preverjanju in ponov- ni uveljavitvi nekaterih so- dobnih slovenskih besedil, ki so zašla po odmevnem krstu najpogosteje po krivici v pozabo. Tej usmeritvi se je z uprizoritvijo Jovanovičeve igre Znamke, nakar še Emili- ja pridružilo tudi celjsko gle- dališče, ki je v tej sezoni že predstavilo najnovejše delo istega ustvarjalca. Prevzgoja srca. S tem SLG Celje ni le soočilo dveh del istega avtor- ja niti ne zgolj dveh obdobij njegovega ustvarjanja, am- pak je ponudilo gledalcem značilna dosežka dveh ra- zvojnih obdobij slovenske dramatike nasploh (ludistič- nega in novorealističnega). Dušan Jovanovič je igro Znamke, nakar še Emilija predstavil občinstvu 1969. leta, ko je postala krstna uprizoritev tega ludističnega besedila v Ljubljani prava uspešnica. Besedilo sodi tu- di še danes med najznačil- nejše dosežke ludistične faze v razvoju naše književnosti, ko so ustvarjalci pojmovali za bistvo umetnosti igro in slutili prav v neobvezujoči, svobodni igri pravo poetič- nost. Tako pojmovanje kaže že avtorjev začetni napotek, ko pravi: »Igrajte se vsi, ki v igri sodelujete!«, še bolj pa samo dramsko dogajanje, ki je polno napetosti in po- smehljivosti, predvsem pa nenehne akcije, ki je edino, kar avtorja zanima. Avtor se v besedilu svobodno igra in poigrava z ljudmi, njihovimi idejami in predmeti, ki jih obkrožajo in edino dejstvo, ki zamejuje to svobodno igro, je smrt. V razgiban odr- ski direndaj vključuje avtor mnoge značilne družbene pojave sodobnega sveta: na- silje različnih tajnih služb in njihov nadzor nad zavestjo posameznika, potrošniško nenasitnost, popredmete- nost in izpraznjenost, spolno nenasitnost in sprevrženost, vsesplošno manipuliranost in še kaj. V obliki pogrošne bulvarske kriminalke nam z nenehnim razkrivanjem laži za lažjo ponuja spoznanje, da je v sodobnem svetu brez pravih vrednot možna le vr- toglava igra videza, igra, ki ima svojo dokončno omeji- tev v koncu, v smrti. Tako pojmovana igra tudi ne more spreminjati sveta, ki ga od- slikava, niti tega ne želi. Gle- dališče s tem ni več prostor katarze, velikih spoznanj, je le še prostor prostovoljne, radožive igre, ki ni podoba ali metafora zunanjega živ- ljenja, ampak zgolj gledali- ška igra sama. Režiser Janez Pipan in dramaturg Janez Zmavc sta v svoji ustvarjalni zasnovi hotela preseči že omenjeno zamejenost Jovanovičeve igre in jo ponuditi sodobne- mu gledalcu kot zgovorno prispodobo vsakdanjosti, iz katere naj bi razbral vrsto poučnih spoznanj. Prav s tem pa sta preobtežila upri- zoritev do take mere, da je izgubila vso potrebno živa- hnost in neugnano igrivost, predvsem pa sproščujočo komiko, ki bi lahko izdatne- je razvedrila občinstvo. Na- mesto dinamične in ironizi- rajoče igre, ki bi privlačila s postopnim razkrivanjem svojega lažnega bistva, smo tako dobili zadržano, zres- njeno in moralistično povz- dignjeno igro, ki ostaja kljub uporabi gledališke spekta- kularnosti neobvezujoča. Zaključek igre, ki je v celjski uprizoritvi spremenjen gle- de na besedilo, je sicer v skladu z režijsko zasnovo predstave, vseeno pa ne pri- speva k boljšemu učinku ce- lote. Scena Ejti Stihove, ki je zasnovala tudi tipološko in barvno usklajene kostume, je postavljala pred nas me- ščanski salon v dokaj veri- stični podobi, hkrati pa tudi simbolno prenatrpano oza- dje, s katerim je poudarila popredmetenost in prenatr- panost sodobnega sveta. Glasbena oprema Janija Go- loba je ta slogovno neuskla- jeni in preobloženi vtis smo- trno dopolnjevala. Igralski delež je v uprizori- tvi, v kateri nastopajo le štiri osebe, še posebej izpostav- ljen. Največ žlahtne komike in neke notranje presunjeno- sti ob spoznanju lastne ne- moči, ob tem pa tudi vrsto prefinjenih prehodov iz ene- ga raspoioženja v drugo, je uspelo ustvariti Stanku Poti- sku, ki je dal Filatelistu pre- pričljivo podobo. Zlasti v prvem delu ima odličnega partnerja v Miru Podjedu, ki je izrisal Možakarja z že upo- rabljenimi potezami nekoli- ko topoumnega silaštva in nebogljenosti hkrati. Igor Sancin kot Možakarjev slu- žabnik Albert še uspeva pre- pričati, kot nevarni in notra- nje razkrojeni agent v dru- gem delu pa ne. Enako skro- men je tudi delež Jadranke Tomažičeve v vlogi Emilije, kar škoduje zlasti zaključku predstave. Prav zaradi igral- skega deleža je tako učinko- vitejši prvi del predstave. »Novo branje« Jovanovi- čeve igre na odru SLG Celje se je torej izmaknilo idejam ludizma, izmaknilo pa se je tudi živahnosti in vzemirlji- vosti, s katerima je igra pri- vlačila občinstvo ob svojem krstu. SLAVKO PEZDIR prireditve in obisk SIZIFOVO DELO? Ne, toda razlika ni velika Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda je kul- turni klub Ivan Cankar v Celju v sodelovanju s Kul- turno skupnostjo občine Ce- lje pripravil pogovor, okro- glo mizo v sredo 11. februar- ja, ki jo je vodil prof. Slav- ko Pezdir. Imela je en sam namen: proučiti stanje, ka- ko je z obiskom kulturnih prireditev v celjski občini. Na pogovoru se je zbralo kar precej kulturnih delav- cev, med njimi tudi nekaj slušateljev stalnega semi- narja ČDK. Celjska občina ima pre- cejšnjo kulturno ponudbo. V samem središču mesta je več poklicnih kulturnih ustanov, med njimi gledališče, oba muzeja. Likovni salon, tri ki- nodvorane in še kaj. Po po- sameznih krajevnih skupno- stih deluje vrsta kulturnih društev in skupin. Literati so zbrani okoli revije Obrazi, slabše se imajo likovniki, ki so stanovsko slabo organizi- rani, o oblikovalcih že lep čas ni glasu (pa čeprav bo morda tudi za to kriv Novi tednik, ki menda zelo malo piše o kulturi) in podobno. Ob vsej tej dejavnosti se je treba seveda vprašati, kaj in kako pride vse to do občana. Občutno slab obisk zadnje čase beležijo koncerti. Abon- maji so slabo obiskani, obču- ten padec obiska je tudi v Slovenskem ljudskem gle- dališču. Vse ostalo je bolj ta- ko relativno: včasih več, vča- sih manj. Temu prav gotovo botruje še vedno slabo in neusklajeno obveščanje, na vsak način pa je treba vztra- jati z izobraževanjem. Se več storiti za organizatorje kul- turnega življenja, ne podce- njevati takoimenovanega de- lavskega razreda. V samo- upravnem socializmu je tre- ba dvigovati stopnjo kultur- ne osveščenosti, saj je s tem tesno povezano delovanje celotnega samoupravnega sistema z vidika odnosa do odgovornosti in pravic, do obnašanja do skupnosti. Ni- kakor ne smemo zniževati sedanjo stopnjo kakovostne ravni kulturnih dejavnosti, dvigovati je treba izobrazbe- no strukturo in omogočiti slehernemu občanu, da se dokoplje do dobrin, ki jih navsezadnje tudi omogoča s svojim delom. D. MEDVED 100 let rojstva frana tratnika V SPOMIN UMETNIKU Ploščo je odkril rojak Franc Flere v okviru kulturnega tedna v mozirski občini so 11. februarja na rojstni hiši slovenskega sli- karja Frana Tratnika v Potoku ob Dreti ob sto letnici njegovega rojstva odkrili spominsko plo- ščo. Kljub močnemu sneženju se je pri rojstni hiši zbralo veliko ljudi, osrednji govor pa je imel predsednik KS Nazarje Jože Urank, ki je orisal lik in delo Fra- na Tratnika. Fran Tratnik se je rodil leta 1881 v Potoku ob Dreti, umrl pa v Ljubljani 1957 leta. Njegovi prvi uspehi so bili vidni, ko se je vključil s svojimi risbami med sodelavce satiričnih listov v ti- stem času. Zaradi gorja, ki ga je pogosto srečeval na svoji živ- ljenjski poti je veliko njegovih del globoko socialnih. Zato naj- demo med njegovimi najboljšimi stvaritvami tako tematiko (Gro- bar, Zločin, Žrtve cikelj. Begunci itd.) Mladi Tratnik se je najprej po- dal v Celje, da bi se izučil poklica v trgovini z barvami. Ker ga to ni veselilo, se je podal v svet. V Pra- gi bi moral čakati eno leto za vpis na Akademijo. Njegove risbe, ki jih je pripravil za vpis, so bile tako dobre da ni bilo težav. Tu je živel leto dni, in se preživljal s priložnostnim delom, nato pa se zopet vrnil v Celje. Ker mu je Celjska posojilnica zagotovila podporo za študij na Dunaju, se je tam spoznal z Ivanom Cankar- jem, Otonom Zupančičem. Zara- di načina študija, ki mu tu ni uga- jal se je kmalu preselil v Miinc- hen. Tu se je leta 1903 vpisal na Akademijo. Prav v Miienchnu je mladi umetnik prvič dobil svojo veljavo. Na razstavi je namreč njegova slika Pogorelci vzbudila pozornost takratne strokovne kritike. Ta uspeh je pripomogel Tratniku, saj so se njegove slike od takrat dalje bolje prodajale. Želja po domovini ga je leta 1906 pripeljala v Ljubljano. Tu je na- vezal stike z Groharjem, Jakopi- čem, Gasparijem in drugimi slo- venskimi ustvarjalci. Ker mu ta- kratne razmere v Ljubljani niso odgovarjale, se je vrnil v Prago in v Miinchen. Vrnil se je pred prvo vojno in bil v Bilju pri Gorici. Po zlomu avstrijske monarhije je de- lal najprej kot umetniški sveto- valec pri pokrajinski upravi, nato pa kot restavrator pri Narodnem muzeju v Ljubljani. Ob slovesnosti, so pripravili bogat kulturni program, kjer so se predstavili pevci iz Bočne in Gornjega grada in recitatorji iz Nazarja. Spominsko ploščo je odkril daljni sorodnik slikarja in najstarejši krajan Potoka, Franc Flere. T. TAVC AR ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINJKEeA imZEJAVlBJU OGLARSKA KOPA Fužinarstvo in oglarstvo sta bila pri nas zelo dobro razvita dolga stoletja. Oglarstvo je nastopalo kot ob- vezni spremljevalec železarstva, saj so topilnice železa potrebovale velike količine oglja. Ta gospodarska pa- noga se je pri nas zelo ohranila na Kozjanskem (do II. sv. vojne). Propadati je začela takrat, ko uporaba peči, ki je kot kurivo uporabljala oglje ni bila več rentabilna. Kljub temu se je oglarstvo ohranilo ponekod zato, ker so oglje uporabljali tudi kovači. Z oglarstvom so se ukvarjali predvsem revnejši va- ščani, mali kmetje in gozdni posestniki. Poleg teh so kuhali oglje včasih tudi kovači. Oglje so kuhali iz slivovega, hrastovega, bukovega in drugega lesa. Na starejši način so ga kuhali tako, da so kopo naredili sami (Kozjansko). Najprej so izkopali primerno veliko jamo. Vanjo so zabili kol in okrog njega naložili primerno dolga polena. Skozi posebno luknjo na strani so nato kopo zakurili. Ko so drva dobro zagorela, so jamo pokrili najprej z mokro slamo ali praprotjo in nato zasuli z vlažno drobno zemljo. Kopa je morala biti dobro pokrita, da se polena ne bi vžgala. Iz kope ni smel izhajati dim, ker je bil to znak. da oglje gori. Ko je bila kopa kuhana, so najprej odstranili zemljo in potem še slamo, ki sta pokrivali oglje v jami. Oglje so potem presortirali in iz njega odstranili še nezoglje- nele dele lesa. Ponekod na Kozjanskem kuhajo oglje v manjših količinah na ta način tudi sedaj. VLADIMIR SLIBAR MOZIRJE: PRIZNANJA KULTURNIKOM Po krajih v mozirski občini so se v sklopu praznovanja VI. kultur- nega tedna zvTstile številne prireditve, predstave in proslave. Na sklepni prireditvi, ki je bila v soboto v Mozirju, so najzaslužnej- šim delavcem na kulturnem področju podelili plakete s priznanji. Prejeli so jih: Slavko Lekše, Rozika Lekše, Helena Kojc, Pavel Goličnik, Marija Gostenčnik, Vika Venišnik, Majda Urank, Vinko Krebs, Tone Mlačnik, Viktor Es in Ivan Gros. Peter Sirko in Rudi Kuhar pa sta ob tej priložnosti dobila visoko državno odlikovanje - orden dela s srebrnim vencem. MP DA BI BIL VSELEJ PRAZNIK! V zadnjih dneh minulega tedna so se iztekle prireditve letošnjih • bogato zasnovanih kulturnih dni. Ce odštejemo številne kulturne i proslave, ki so v počastitev kulturnega praznika stekle v srednjih in • osnovnih šolah, pa tudi delovnih organizacijah, ki pa so prav tako ' doprinesle svoj delež k obeležbi slovenskega praznika, je bilo v j celjski občini kar 15 proslav in prireditev. O večini prireditev iz j celjske občine smo že poročali. Kulturni utrip pa so v zadnjih dneh oživili Cankarjevi Hlapci, s katerimi je v SLG gostovalo Mestno; gledališče ljubljansko. Dva dni kasneje je v naši gledališki hiši, občinstvo zaploskalo še gostujočim članom Opere iz Ljubljane, ki so j se predstavili z Verdijevo Močjo usode. Še posebej pa velja omeniti ■ revijo pevskih zborov, ki je bila v dvorani KUD Železar - Štore, Za^ lep večer so poskrbeli zbori: Aera, Gostinskega podjetja, Kovinote- j hne, PTT, Zlatarne in Svobode _ MP: PARTLJIČ V ŠMARJU V kulturni dom v Šmarju pri Jelšah bodo v nedeljo 22. II. prišli v i goste člani SNG Maribor s Partljičevo dramo Za koga naj še molim, j Predstava, s katero ansambel mariborskega gledališča uspešno go- stuje po slovenskih krajih, bo brez dvoma vzbudila zanimanje za obisk tudi med občani šmarske občine. Gostovanje je organizirala j kulturna skupnost občine. ! MP RAZSTAVA O KAJUHU V SLOV. KONJICAH o Karlu Destovniku-Kajuhu, o njegovem mladostnem obdobju, prvih stopinjah po poti Revolucije in o času, ki ga je preživel in doživel kot član kulturniške skupine XIV. divizije, so 12. februarja odprli razstavo o v osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Konji- cah. S to Tcizstavo Konjičani nadaljujejo tudi sodelovanje s celjskim Muzejem revolucije. J št. 7 - 19. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 gimnazija celje in pšc KULTURNA MARATONA 12> in 13. februar cel dan v znantenju kulture GIMNAZIJA Z vrsto pestrih kulturnih prireditev so celjski gimna- zijci preživeli 12. februar, svoj kulturni dan. Mladi so se izkazali tako kot organiza- torji in izvajalci, kot ustvar- jalci. Od jutra se je zvrstilo kar 23 prireditev - od dram- skih, glasbenih, pa filmska je bila med njimi in okrogle mi- ze, med katerimi bi še pose- bej omenili razgovor s celj- skimi športniki, saj so s tem pokazali, da je kultura po- trebna tudi pri športu. Za kulturo se je treba vzgojiti. Takšni kulturni dnevi so za to gotovo dobra pot, tako kot tudi vse druge kulturne prireditve, ki jih na gimnaziji pripravljajo po od- delkih. Na takšen način kul- tura pri njih je množična, mladi pa si lahko pridobijo vrsto izkušenj. Koliko orga- nizacijskega dela, koliko pri- prav, koliko truda je bilo tre-' ba vložiti že samo v ta kul- turni dan! Da je vse potekalo gladko, je skrbel tudi šolski radio in pa seveda kulturno društvo. Takšna prireditev pa predstavlja tudi novo in drugačno vez med dijaki in učitelji. Najmlajša udeleženka je bila na letošnjem kulturnem inevu štiri in pol mesece sta- ra Vesna, ki jo je s seboj pri- peljala mamica Branka, ičenka 4. a razreda. MBP PEDAGOŠKI ŠOLSKI CENTER Kulturni praznik so dijaki na Pedagoškem šolskem centru v Celju obeležili s pri- reditvijo, ki so jo poimeno- vali kulturni maraton. Re- snično živahno je bilo na šoli 13. februarja od jutra do po- poldneva, ko so bile sklenje- ne ure kulture še v razredih popoldanske izmene. Na- men, da bi se vsi dijaki po posameznih razrednih skup- nostih vključili v eno izmed kulturnih dejavnosti, je bil v celoti dosežen. Po skrbno pripravljenem programu so se v petek odvi- jale odprte dejavnosti krož- kov, ki jih na šoli ni malo. Tu so bili pogovori o pravljicah, predstavil se je ansambel Kladivo, konj in voda, dijaki so podajali lastno poezijo, spet v drugem razredu so pripravili lutkovni igrici, za- vrteli so Jostovega Hamleta in se pogovarjali o filmski kulturi. Na skupni proslavi, kar dve sta bili tistega dne, so dijaki pripravili izbor Zajče- ve poezije, v goste pa so po- vabili tudi slikarja Jožeta Ti- snikarja, pa igralca Sandija Krošla in Janeza Starino ter člane kulturno-umetniškega društva Zarja Celje. Ce ome- nimo še pestro dejavnost krožka za izrazni ples, glas- benogodalnega in likovnega krožka, je slika o kulturni dejavnosti na Pedagoškem šolskem centru popolna K posameznim prireditvam so vabili domiselni plakati in najboljše med njimi je oceni- la in nagradila posebna ko- misija. MATEJA PODJED Ena od številnih prireditev v gimnazijski risalnici Pravljični krožek na PŠC USPELO I. SREČANJE LUTKARJEV CELJSKEGA OBMOČJA Prireditev, kakršnih si lahko le še želimo, je bilo I. srečanje lutkarjev celjskega območja, ki je potekalo v ponedeljek, 16. februarja v Velenju. V tamkajšnjem kulturnem domu so se zvrstile lutkovne predstave, ki so jih v dopoldanskem in popoldanskem delu oboga- tili še s pogovori o predstavah. Po otvoritvenem srečanju so se najprej predstavili lutkarji Amaterskega gledališča Velenje, in sicer z igrico Svetlane Makarovič - Kosovirja in leteči žlici. V goste so prišli tudi lutkarji Pedagoškega šolskega centra Celje, ki so se predstavili s Friedrich Arndtovim delom: Leva boli zob. Varovanci Pionirskega doma iz Celja so zaigrali igrico Račka. Popoldne je bila na sporedu Hane Budinske Igrica za radovedneže v izvedbi lutkarjev iz osnovne šole Rogatec. Načeta Simončiča Pravega partizana so po- novno zaigrali lutkarji Pionirskega doma Celje, za njimi pa so mali zastor razprli za igrico Zdeneka Flor- jana, Kako je medvedek želel zvezde od blizu videti, v izvedbi VVZ Šoštanj. Organizatorja prireditve sta bili komisija za lutkovno dejavnost pri ZKO Celje in Področno združenje gleda- liških skupin celjskega območja. Prve ocene kažejo, da je bil prikaz lutkovnih predstav na celjskem območju soliden, kar brez dvoma pomeni vzpodbudo za nadalj- nje delo vseh, ki so se tej zvrsti gledališke dejavnosti že predali. Njihova prizadevanja bodo gotovo najbolje poplačana v odzivu najmlajših, ki si lutkovnih pred- stav še kako želijo. Naj torej prvo območno srečanje lutkarjev na celj- skem pomeni začetek tradicije, saj so bila dosedanja prizadevanja razdrobljena in bolj plod dobre volje po- sameznikov. M. PODJED 35 LET NOVEGA^EDNIKA ČISTIMO IN UTRJUJMO NAŠO LJUDSKO OBLAST Pred nami je prva številka lista Na delo, ki se je 13. aprila 1946 preimenovalo iz Nove poti. Časnik je izšel na štirih stra- neh, še vedno je bil glasilo Okrožnega odbora OF Celje, izhajal je vsako soboto, veljal pa je 2 dinarja. List je na 1. strani poročal o okrožni konferenci AF2 in v naslovu pozval, da je »Dolžnost vseh žena sodelovanje v reše- vanju vprašanj, ki stojijo pred našimi narodi.« Na drugi strani sta samo dva prispevka, in sicer prvi pravi, da je redno plače- vanje davkov važen faktor pri obnovi domovine, drugi pa poroča o rezultatih odkupa presežkov. Najboljši so bili v Tr- bovljah, v Celju in Šmarju. Na tretji strani so pisma mladih, ki se med seboj niso poznali, pa so vendar na vseh koncih naše porušene domovine gradili in obnavljali Jugoslavijo. Med pi- smi najdemo tudi pismo florjanske mladine (Stojno selo). Na isti strani najdemo več prispevkov, ki govore o tesnem sodelo- vanju kmetov in delavcev. Na zadnji, četrti strani teče beseda o vzajemni pomoči pri pomladanski setvi, o pomoči ljudstva pri obnovi šolskih poslopij. Pobliže pa si oglejmo prispevek z naslovom Čistimo in utrjujmo našo ljudsko oblast s podnaslo- vom: predsednik KLO Polje ob Sotli zlorablja svoj položaj: »Prepričanje predsednika KLO Polje ob Sotli, da je in da bo še nadalje ostal predsednik, se je v zadnjih dneh v svojih temeljih močno zamajalo. Vedno je veliko govoril o svojih koristih ljudstvu, o svojem požrtvovalnem delu v,njegov pro- cvit, a ljudstvo je kmalu vse te njegove žrtve za vseljudsko korist spoznalo s prave plati. Lani oktobra je bil poslan za tiste, ki niso imeli dovolj semen za jesensko setev, velik kontingent pšenice. Toda večina polj je ostala neposejana. Kako je to mogoče? Po posredovanju predsednika Franca Juričana je bil kontingent razdeljen po večini med take, ki so potem žito prodajali naprej na črni borzi. Marsikatera domačija je bila letošnjo zimo brez najnujnejše razsvetljave, po drugih hišah pa so netili ogenj s petrolejem. Nič čudnega, ko je pa predsednik delil nakaznice za petrolej tako, da so nekatere domačije z enakim gospodarstvom dobile en liter, druge pa kar po pet. Povsem umevno je, da so pri takem razdeljevanju imeli pre- dnost taki gospodarji, ki še danes pričakujejo nekaj novega od »zunaj«. Višek predsednikove skrbi za občeljudsko blaginjo pa kaže slučaj v Pavličevi gostilni na Bučah, letos 6. marca. Teklo je vino, na račun predsednika. Ni ga plačal z denarjem, marveč z robo, in to s tisto robo, ki je bila poslana obnovitveni zadrugi v Bučah za najrevnejše! »Sem predsednik in lahko delam, kar hočem!« je odgovarjal na vprašanja vaščanov. Gotovo je, da predsedniku tako občeljudsko, koristno delo- vanje »nese«, toda ljudstvo ima dovolj njegove skrbi, njego- vega protiljudskega delovanja; razgalil se je sam, izkoriščeval- cem in saboterjem ni več mesta med poštenim ljudstvom, ki si je s krvjo in žrtvami priborilo svojo, ljudsko oblast!« Tako leta 1946! ŽALSKE SIS IN RACIONALNOST DELA v občini Žalec v tem času poteka reorganizacija skup- nih služb za samoupravne interesne skupnosti. Poseb- na skupina izvršnega sveta si prizadeva, da v nobenem pri- meru ne more biti zaposle- nih več delavcev v skupnih službah. Gre pa za združitev teh služb tako za samouprav- ne interesne skupnosti druž- benih dejavnosti kot gospo- darske. Bistvo združitve je, da si bodo že zaposleni de- lavci delo porazdelili, ne pa, da bi na novo zaposlovali. J. S. MOZIRJE: 20 PRIREDITEV V ENEM TEDNU Sesti kulturni teden v mo- zirski občini je zdaj že prete- klost, toda takšna, ki bo zno- va poudarjala razgibano delo v prosvetnih društvih, ki bo vnovič dajala priznanje šte- vilnim delavcem v društvih. Ce so lani med prireditvami počastili šmihelskega roja- ka, pisatelja Vladimirja Lev- stika, je dobil letos svoje me- sto v tem času slikar Fran Tratnik. Sicer pa se je v času od 7. do 15. februarja zvrstilo v vseh večjih krajih v občini dvajset zanimivih prireditev. Med njimi je bila posebne pozornosti deležna tudi raz- stava »Mozirje skozi čas«, ki jo je pripravilo mozirsko prosvetno društvo »Savi- nja«. Z veliko pozornostjo so si jo ogledali tako mladi, kot še posebej starejši, saj so se s pomočjo številnih fotografij, dokumentov, knjig in druge- ga gradiva vračali v čase pred prvo svetovno vojno in v obdobje po njej. V posebni sobi pa so razstavili gradivo, ki je govorilo o boju za svo- bodo. »Vidite, to je le delček na- šega dela. Gradiva o naši preteklosti je dosti več, toda ni prostora, da bi ga razstavi- li, sicer pa že vsako poglavje na tej razstavi terja svojo raz- stavo. In še nekaj je po- membno, tudi ta razstava je opozorila, kako važno je shranjevanje starih doku- mentov,« je poudaril Alek- sander Videčnik (na posnet- ku), sicer glavni pobudnik in organizator te prireditve. MB O pripravah na otroško maškarado PUST NI STARA ŠARA Pohvalen prispevek celjskega Eleganta Priprave na pustno rajanje naših cicibanov in pionirjev so že v polnem teku. Pri or- ganizatorju letošnje pustne prireditve za najmlajše, so nam že lahko postregli s po- datki o tem, kako in kdaj bo pustovanje v hali Golovec potekalo. Na pustno nedeljo, torej 1. marca, se bodo ob 14. uri zbrali cicibani, dve in pol uri pozneje pa še pionirji. Kul- turno-zal^avni program in potek cicibanove maškarade pripravljajo strokovni delav- ci in cicibani v celjskih vzgojno-varstvenih organi- zacijah, -učitelji na Prvi osnovni šoli ter pri TVD Par- tizan Gaberje, program pio- nirskega pustnega rajanja pa pri Centru za klubsko dejav- nost v okviru občinske kon- ference ZSMS Celje ter osnovni organizaciji ZSMS na celjski Gimnaziji. Da pa organizacija celjske otroške pustne prireditve ni le stvar mladih in tistih, ki se z mla- dino poklicno ukva^ajo, go- vori razveseljiva poteza celj- ske Toprove temeljne orga- nizacije Elegant, kjer so po- nudili brezplačno izdelavo kostumov za nastopajoče v kulturno-zabavnem progra- mu maškarade. Pametna je tudi odločitev organizatorja občinske zveze prijateljev mladine Celje, da letos na- grad za maske med pionirji in cicibani ne bo, saj je njiho- vo izvirnost težko pravilno oceniti. Predvsem razveselji- va pa je ta, da bo vstop za vse otroke brezplačen. Vsaka prireditev za mladi- no m^ora imeti v svoji osnovi tudi vzgojni pomen, tako tu- di pustna. Zato naj ne bodo domače priprave na pusto- vanje le zbiranje stare šare in odvržene obleke, ampak naj po svoje tudi prispevajo k li- kovni in estetski vzgoji naših otrok. Brez malo domišljije seveda ne bo šlo, brez dobre volje pa še manj. Tale infor- mativni zapis naj bo obenem tudi spodbuda za pravoča- sno razmišljanje, kako bo naš malček, cicitaan ali pio- nir za pustno rajanje našem- ljen. Časa za domačo izdela- vo mask, kjer naj po svojih zmožnostih sodelujejo tudi otroci, je še dovolj. MARJELA AGRE2 PHEJELI SMO OGLED CANKARJEVEGA DOMA v počastitev slovenskega kulturnega praz- nika so osnovne šole s celjskega območja organizirale v četrtek, 5. februarja, množično romanje v Ljubljano. Učenci višjih razredov in njihovi učitelji smo si šli ogledat (kolikor je bilo to ob veliki gneči sploh mogoče), kul- turni dom Ivana Cankarja. Ob tej priliki so člani Mladinskega gledališča pripravili za nas tri uprizoritve mladinskih dramskih del, od katerih pa smo videli le eno, igrico, ki je trajala le dobre pol ure. Povabilo Cankarjevega doma celjskim osemletkam, da si ogledajo nov slovenski kulturni hram, in predstave SMG. je vredno vse pohvale, manj pa je pohvalna organizaci- ja prevoza v Ljubljano in nazaj. Po končani mladinski igri smo bili učitelji prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Možnost smo, seveda imeli, da si ogledamo muzeje, galerije in podobno, vendar je bilo to ob spremstvu okrog dva tisoč otrok, težko izve- sti. Nihče nas namreč ni obvestil, kako dolgo bo trajala predstava, ki naj bi se pričela ob enajstih. Do planiranega povratka, to je do 14. ure, smo imeli tri ure prostega časa, ki smo ga učitelji organizirali kakor smo pač vedeli in znali. Ne vem, kdo je bil glavni organizator, a ob vsem tem se nehote vsiljuje vprašanje, ali je bilo smiselno organizirati ekskurzijo v Ljubljano samo zaradi polurne predstave. Takih in podobnih organiziranih pohodov kot je bil zadnji ogled kulturnega doma Ivan Cankar v Ljubljani, si učitelji v bodoče ne želimo več. VLADO JEREB. Celje 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 7 - 19. februar 198 ///. pohod po poteh xiv. divizije POHOD POMEMBNA ŠOLA Na Ljubnem govoril Ivan Kopač-Pavček v prijetnem, zimskem nedeljskem popoldnevu, ko je sonce strupeno pri- pekalo iznad pobeljenega venca vršacev, se je na trgu na Ljubnem ob Savi- nji pri spomeniku žrtvam NOB zbralo veliko ljudi. Prišli so krajani, pionirji, mladinci in številni gost- je, med katerimi so bili mnogi preživeli borci slavne, udarne Štirinajste divizije, ki je prišla pri Sedlarjevem na slovenska tla in krenila proti Štajer- ski pred 37 leti. Prišli so tudi pripadniki JLA. Zbrala se je velika druži- na, ki je prisostvovala zak- ljučni slovesnosti ob IIL pohodu mladih po poteh Štirinajste, ki je trajal de- set dni in je bil razdeljen v štiri glavne etape. Med gosti na Ljubnem so bili generala Vlado Mi- šica-Miha in Viktor Cvel- bar-Stane, narodni heroj Jože Boldan-Silni, pred- sednik Republiške konfe- rence ZSMS Boris Bau- dek, izvršni sekretar ZKS Ljubo Jasnič in mnogi drugi. V imenu preživelih borcev Štirinajste divizije je mladim pohodnikom in gostom spregovoril dr. Ivan Kopač-Pavček ter najprej orisal pot Štirinaj- ste ter pomen mladih pri ohranjanju in negovanju tradicij NOB. Omenil je, da je pred sedemintride- setimi leti pri Sedlarje- vem (tam se je letos tudi pohod začel) prišlo na slo- venska tla 1200 borcev, po hudi nemški ofenzivi pa se jih je 22. marca zbralo na Graški gori le še 548. Mladi pohodniki (med njimi so mnoge sprejeli med prostovoljce v terito- rialno obrambo), katere so spremljali borci in aktivni pripadniki JLA, niso poti izrabili samo za pohod, polaganje vencev in cvet- ja ob preštevilna spomin- ska obeležja ter prirejanje kulturnih prireditev in mitingov, ampak jim je pot pomenila tudi izobra- ževanje na področju ob- rambnih priprav. Pohod se je tako spremenil v ve- liko in pomembno šolo, ki je za vsakega udeleženca še kako koristna. Startali so v Sedlarjevem in po ne- kaj sto kilometrih končali na Ljubnem zadovoljni, da so znova dali svoj pri- spevek k ohranjanju in nadaljevanju tradicij naše slavne NOB. MILENA B. POKLIC DRAGO MEDVED TONE VRABL Ob grobovih stotih mož, bratov, sinov in očetov na Stranicah se je ustavil korak mladih pohodnikov po poteh XIV. divizije. Skupno s svojci žrtev, nekdanjimi borci in občani konjiške občine so se poklonili njiho- vemu spominu. Spominu, ki ni le v naših besedah, kot je poudaril Jaka Štefančič, predsednik konjiškega združenja borcev NOV. Sedemintrideset let je minilo 12. februarja od tistega mračnega dne, ki je zapisal jablane ob straniški cesti med pomnike zgodovine. Borba, zaradi katere so možje postali talci, pa še ni končana, tako kot niso in ne bodo zamrle vrednote, ki so se v letih boja izoblikovale. Mladi jim sledijo po poti zavesti, požrtvovalnosti in tovarištva, tudi na spominskih pohodih. Z vencem in molkom so mladi pohodniki obudili spomin na žrtve, s pesmijo pevski zbor Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic, z glasbo godba na pihala in z besedami učenci s Stranic, Frankolovega in Zreč. Nemogoče si je že zamišljati pohod mladih po poteh Štirinajste divizije brez Branka Defererja-Strička, ki že od samega začetka spremlja mlade na pohodih. Na posnetku ga vidimo v prisrčnem pogovoru z nekda- njim komandantom XIV. divizije narodnim herojem Tonetom Vidmarjem-Luko, ko so pohodniki prešli Sotlo v Sedlarjevem. stoti občni zbor žalskih gasilcev VEDNO MED NAPREDNIMI Podelili so tudi priznanja in pohvale v petek zvečer so se na rednem stotem občnem zboru sestali člani gasilskega druš- tva v Žalcu. Te pomebne slovesnosti so se udeležili tudi številni drugi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega živ- ljenja. Preden so pričeli z občnim zborom, je bil krajši kulturni program, kjer so se predstavili oktet Florjana Lesjaka in mladi gasi'^ki ansambel iz Ložnice pri Žalcu. O prehojeni poti je na zboru govoril častni predsednik GD Žalec Karel Strahovnik, ki je član društva 51 let, 20 let pa je bil tudi predsednik. Čeprav to društvo v Sloveniji ni najstarejše, je znano, da je bila tu zibelka slovenskega gasilstva. Obenem je bil Žalec žarišče slovenske kulture, saj je bil tu 6. septembra 1868 slovenski tabor, ki mu je bil idejni vodja Fran Levstik. Društvo v Žalcu so ustanovili prav na dan 100. občnega zbo- ra 13. februarja 1881, prvi poveljnik pa je bil Janez Hausenbichier. Sest let pozneje so zaradi narodno zavednih žalskih gasilcev ustanovili zvezo požarnih bramb za Spod- nje štajersko s sedežem v Žalcu, ki je zdru- ževala 63 požarnih bramb. Prvi predsednik je bil Josip Sirca. Kmalu nato so izdali prvi slovenski učbenik za gasilce. Zveza sloven- skih požarnih bramb je na svojem sestanku oktobra 1898 leta sklenila, da bo učbenik izšel v Žalcu, kar se je tudi zgodilo. Sestavo slovenskega učbenika je zveza zaupala Josi- pu Sircu tedanjemu predsedniku PGD Ža- lec. Njegov brat Friderik Sirca, slovenski skladatelj, ki ga poznamo pod psevdoni- mom Risto Savin, mu je pomagal pri sestavi učbenika. Za Janeza Hausenbichlerja je tre- ba povedati, da je bil zaveden Slovenec. Izdal je brošuro Navod o Hmeljariji, zato ga imenujejo tudi oče slovenskega hmeljar- stva. Zveza slovenskih požarnih bramb za Spodnje Štajersko je bila v Žalcu vse do leta 1904, ko so v Ljubljani ustanovili Zvezo slo- venskih gasilskih društev. Takrat so tudi ukinili ime požarna bramba in jo poimeno- vali v prostovoljna gasilska društva ali čete. Po prvi svetovni vojni so razdelili sloven- sko ozemlje v župe. Za celjsko župo (ob- močje) je bila ustanovljena gasilska župa v Žalcu, ne pa v Celju. Za starešino so izbrali dr. Riharda Bergmana, zdravnika iz Žalca, ki je to funkcijo opravljal vse do smrti leta 1926. Za izredne zasluge so mu žalski gasilci vzidali spominsko ploščo z bronastim dopr- snim kipom. Med drugo svetovno vojno je okupator razpustil gasilska društva, prevzel Častni predsednik GD Žalec Karel Stra- hovnik med govorom. vso njihovo premičnino, izginili so sloven- ski napisi itd. Med NOB je aktivno sodelo- valo 15 članov GD Žalec, devet pa jih je padlo. Ohranjeni dokumenti in predmeti iz pre- teklosti imajo svoje mesto v avli novega gasilskega doma v Žalcu, kjer je gasilski muzej. Ohraniti pa niso mogli društvenega prapora, ki ga je okupator odnesel v Gradec. Danes šteje gasilsko društvo v Žalcu okrog 60 članov. Na zboru je govoril še sedanji predsednik društva Ivan Prašnikar ter podal tudi nalo- ge, ki jih čakajo v letošnjem letu. Med važ- nejše sodi osrednja proslava 100-letnica ga- silstva, ki jo bodo praznovali od 26. do 28 julija. O delu mladih je na zboru poročal referent za mladino Rihard Kopušar. Pou- daril je, da je bilo delo z mladimi lani nadvse bogato. Udeležili so se številnih tekmovanj, med drugim tudi republiškega, kjer so, osvojili odlično drugo mesto. J Ob koncu so podelili tudi številna prizna- nja in pohvale. Častno diplomo je sprejel Karel Strahovnik, ki v društvu dela že 51 let, za 40-letno delo v društvu Ivan Cotl, za 30-letno: Jakob Vrhovšek in Ivan Koceli, za 10-letno: Miran Flajs, Franc Prašnikarin Franc Pernovšek. Za gradnjo gasilskega doma so priznanja prejeli še Alojz Hruše- var, Karel Jug, Jože Šalej in Karel Stra- hovnik. FRANC KOLAR - 75 LET Pred dnevi so mu domači, pri- jatelji in znanci stisnili roko in mu ob 75. življenjskem jubileju zaželeli še veliko nadaljnjih zdra- vih let. Zdaj smo s čestitko na vrsti mi, malo pozno sicer, pa vendar iskreno. Dobro nosi teh svojih sedem in pol križev, dobro tudi zaradi de- la, ki mu ostaja zvest vse od mla- dih nog. Njegova življenjska pot ni bila lahka, veliko bolečin tudi zaradi smrti žene in najstarejšega sina, pa tudi pot do učiteljskega pokli- ca zaradi preskromnih material- nih sredstev ni bila lahka. Po ma- turi na mariborskem moškem učiteljišču je kot učitelj delal v krajih Gornje Savinjske doline, še predvsem na Ljubnem in Re- čici, po vojni pa je bil ravnatelj osnovne šole v Braslovčah. In ne samo to, povsod se je vključeval v krajevno življenje, zlasti opo- zarjal na delo v sadovnjakih, pri- pravljal je številne tečaje za kmečka dekleta in se pozneje vključil v vzgo]o obrtnih delav- cev. Ko je delal v Braslovčah, je vodil tudi odbor za gradnjo parti- zanske ceste na Dobrovlje. Zdaj že deseto leto samotari na Polulah v Celju. Toda, življenje mu mineva ob opravilih na vzor- no urejenem vrtu, tudi pri čebe- lah in pri sestavljanju mozaikov naših velikih mož. Te umetnine je razstavil tudi lani na republi- ški cvetlični razstavi v Mestnem parku v Celju in požel zanje veli- ko priznanj. Se veliko zdravih let, tovariš Kolar! JP - MB SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LAŠKO RAZPISUJE na podlagi 8. in.9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) JAVNI NATEČAJ za prodajo dvosobnega stanovanja v stanovanjskem bloku Debro 48 a Laško. Stanovanje je zasedeno. Izklicna cena stanovanja je 551.023,00 din. Vrednost stanovanja po izklicani ceni in stroške po- stopka plača kupec po posebni pogodbi. Dan pred licitacijo morajo interesenti na blaganji Sa- moupravne stanovanjske skupnosti Laško položiti varščino v znesku 5% od izklicne cene. Javni natečaj bo v petek, 20. 2. 1981 ob 8.00 uri v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti La- ško, Titova 3/1. Podrobnejše informacije o pogojih prodaje dobe in- teresenti na upravi Samoupravne stanovanjske skup- nosti Laško. Pohištvena industrija »GARANT«, p, o. POLZELA Komisija za delovna razmerja OGLASA prosta dela in naloge >VZDRŽEVALEC-AVTOMEHANIK« POGOJI: - KV avtomehanik - 1,5 let delovnih izkušenj pri popravilih tovornih motornih vozil - poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Komisija za delovna razmerja Pohištvene industrije »GARANT«, p. o. POLZELA 15 dni po objavi oglasa. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. št. 7 - februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN ENA, DVA, TRI.,. SMUK! Čeprav se zima kar ne mo- re posloviti, je glavna smu- čarska sezona, vsaj za mnoge in med njimi tudi za šolske otroke, v glavnem končana. Na sjnučiščih ste doživeli marsikaj. Želimo, da je bilo več lepega in prijetnega kot slabega. Se posebej to na urejenih smučiščih, ki jih vzdržujejo gostinske, turi- stične ali druge organizacije, tudi društva in podobno. Več ali manj mimogrede smo zabeležili več lepih vti- sov, tudi dosti slabih in do- godkov, ki bi jih zla.sti na urejenih smučiščih, ne sme- lo biti. Znova je šlo tu in tam za neprimeren odnos delav- cev na teh smučiščih ali v gostinskih obratih do go- stov, do smučarjev. Tudi o cenah za enoločnice in drugo hrano bi lahko kakšno rekli. Da pa bi vse to ne ostalo nezapisano, vas vabimo, da nam v primernih zapisih čimprej opišete takšne do- godke, lepe in neprimerne. Naj bodo konkretni s točno navedbo kraja, časa, ljudi in podobno. Morda bo objava takšnih vtisov spodbudila, da bodo odgovorni in plača- ni za takšno delo vsaj pri- hodnjo zimo drugače ukre- pali. Pišite nam kmalu, dokler so spomini na dogodke s smičanja še sveži. In ne po- zabite se polno podpisati in navesti tudi bivališče. Hvala za sodelovanje! UREDNIŠTVO ŽE SPET ANONIMNO Da, povsem ali vsaj na pol! V zadnjem času smo znova dobili nekaj pisem, ki so bila brez podpisov in navedbe drugih podatkov o avtorju ali pa so bili ti podatki silno pomanjkljivi. Ali moramo res večkrat ponoviti, da takih pisem ne obravnavamo? Mečemo jih v koš. Tudi takšno, ki piše o »nesramnem vozniku avto- busa« na progi proti Smart- nem v Rožni dolini. S samim imenom in priimkom ter za- pisom Celje, si res ne more- mo pomagati. Ce je šlo že za kritiko, potem naj bo tisti, ki dejanje obsoja, tudi polno podpisan. Dokler teh podat- kov v uredništvu ne bomo dobili, bo pismo ležalo ob strani! Ali moramo res večkrat ponoviti in prositi, da nam pošiljajte le takšna pisma, ki bodo opremljena s popolnim naslovom avtorja. Gre za ime in priimek ter za natančne podatke o bivališču. To pa ne pomeni, da bomo vse va- še podatke tudi objavili. To- da, mi jih moramo imeii, če- prav bomo upoštevali vašo željo in pod objavljen zapis natisnili le inicialki vašega imena in priimka. Prosimo upoštevajte to na- šo zahtevo, ki je tudi zrcalo povsem normalnega stika med ljudmi! UREDNIŠTVO LOVCI IN STEKLINA v časopisih sem že veliko bral o nepravilnem ravnanju lovcev pri preprečevanju šir- jenja stekline. Ob tem pa do- bi človek vtis, da tudi lovcf sami, ki bi morali o tem naj- več vedeti, niso preveč sez- nanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. Vsaj nekateri ne. Pri svojih hiši, ki stoji pre- cej proč od strnjenega nase- lja, visoko na pobočju Radu- he, sem imel psa čuvaja, ki sem ga imel stalno priklenje- nega. Bil je tudi cepljen proti steklini. Neko noč v januarju letoš- njega leta me je prebudilo njegovo besno lajanje. Zdelo se je. kot bi se z nekom spo- padel. Sel sem pogledat, pa nisem opazil ničesar sumlji- vega. Tudi pes se je umiril. Zjutraj pa sem opazil, da je bil pes malo opraskan. Ta dogodek sem opisal lovske- mu čuvaju v Lučah ter ga tudi vprašal, kako se obnaša okužen pes, seveda, če je v resnici okužen. Pes ni kazal nobenih znakov bolezni. Čez nekaj dni pa sem pre- jel pismeno obvestilo, da moram psa takoj ubiti. Se isti dan sem dobil drugo ob- vestilo, da psa ne smem ubi- ti. Cez nekaj dni pa, ko me ni bilo 'doma, ampak je bila v hiši samo hčerka z vnuki, je prišel veterinar z Ljubnega ob Savinji skupaj z dvema lovcema, ki so hoteli psa ustreliti kar pred domačo hi- šo. Tega pa hčerka zaradi otrok ni dopustila. Zato so odpeljali psa na rob njive in ga tam ustrelili. Streljati so morali trikrat, ker so dvakrat zgrešili. Ustreljenega psa so tam pustili, oni pa so odšli. Ker se mi takšen postopek nikakor ne zdi pravilen, se mi vsiljujejo vprašanja, na katere bi rad rudi odgovor: - Ali lahko lovci ustrelijo psa brez privoljenja lastnika in brez prdhodnega pregleda in ugotovitve resnične okužbe? - Kaj naj naredin z ustre- ljenim psom? Ali je moja dolžnost, da ga pokopljem? - Kako je z družinskimi člani, posebno z vnuki (šo- loobvezni), ki so imeli dan za dnem stike s psom. Ali so tudi oni osumljeni, da so okuženi ? Ker ni bilo niti za psa niti za ljudi potrebnega pregle- da, se mi zdi vse skupaj pre- cej sumljivo in mislim, da tu- di pes ni bil okužen s stekli- no, pač pa so psa ubili samo za to, da so lahko pripisali še eno »točko« v seznam »ubi- tih prenašalcev stekline.« Naj zapišem še to, da vide- vajo tukajšnji sosedje dva potepuška psa, ki se ponoči približata osamljenim kmeti- jam in tam iščeta hrano. Ta dva psa za lovce nista zani- miva, ker sta pač preveč ne- varna in sta na pohodu le v nočnih urah. FRANC KLADNIK, Raduha 55, Luče UREDNLSTVO: Najbrž ste psa medtem že pokopali, toda, navzlic temu ostajajo vprašanja, ki ste jih zasta- vili, več kot aktualna. Da bi nanje dobili ustrezne odgo- vore, prosimo veterinarsko službo na Ljubnem ob Savi- nji in krajevno lovsko dru- žino, da nam s pismom od- govorita, kako je bilo s tem primerom in kako je treba ravnati v takšnih primerih. Hvala za odgovor! ELEKTRIKA IN ŠE KAJ v Trubarjevi in Prežihovi ulici v Celju, morda pa še kje, po navadi zelo zgodaj za- žarijo svetilke javne razsvet- ljave. Prižgejo jih, ko je še svetlo in še vedno gorijo, ko je tudi že svetlo jutro. Pravi- jo, da moramo varčevati z električno energijo. Ti pri- meri govorijo drugače. Zato pa je opaziti, da v stanova- njih pazijo na električno energijo in da je zdaj v njih več temnih kot razsvetljenih prostorov. Da, tudi organizacije zdru- ženega dela morajo varčevati z električno energijo, morale bi biti za zgled in spodbudo občanom, saj živimo v času stabilizacije! Po zadnjem opozorilu na tej strani NT so pri »Zvezdi« odstranili reklamni napis za sladoled! Kolibo, v kateri je nekdo pekel kostanj in ga prodajal. kovinotehna Celje prodajalna radiatorji, cisterne plinske peči za centralno ogrevanje armature sanitarna keramika vodovodno instalacijski material darilni bon seveda lansko jesen, pred ki- nom Dom, so tudi odstranili, okolico pa očistili. Pločnike sta vsaj zaenkrat očistila sonce in odjuga. To- rej, spet skrb manj. Kot kaže, za mlečno resta- vracijo v Celju še vedno išče- jo lokacijo. Torej je še vedno upanje, da bo naše mesto do- bilo to prepotrebno restavra- cijo, je pa seveda vprašanje, če bo tedaj, ko jo bodo zgra- dili, uredili in opremili še kaj mleka?! Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Hvala za drobne ugotovitve in ostra opazovanja, ki, kot kaže, vendarle zaležejo. SREČANJE NAJSTAREJŠIH V RIMSKIH TOPLICAH Krajevna organizacija Rdečega križa Rimske Toplice je v sodelovanju z občinskim odborom RK v Laškem pripravila pred kratkim sprejem in pogostitev starejših občanov z območja krajevne skupnosti Rimske Toplice. V prijetni gostilni »Lovec« v Smarjeti se je zbralo dvajset občanov, starih po več kot osemdeset let. Med njimi je bil 92-letni Matevž Deželak, sicer znan družbenopolitični delavec, najstarejši. Srečanje je bilo prijetno, saj so ga popestrili šolski otroci, oziroma podmladkarji Rdečega križa, pa tudi domači moški pevski zbor. Po kulturnem programu, ki so ga navzoči sprejeli z velikim veseljem in ginjenostjo, so razdelili še spominska darila, zatem pa so se porazgovorili še na družabnem srečanju. Mislim, da je tako delo Rdečega križa hvalevredno! ^ O tem srečanju govori tudi fotografski posnetek. MILOb VLKbh.^ -DOPOLDNE Z ¥AMh je vaša oMaja TEHNIŠKA ŠOLA CELJE razpisuje prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas 2 UČITELJA GRADBENIH PREDMETOV Pogoj: diplomirani inženir arhitekture in diplomirani inženir gradbeništva Na razpolago je družinsko stanovanje. Sklenitev delovnega razmerja je mogoča s 1. februar- jem 1981. Kandidati naj pošljejo ponudbe v 15 dneh po objavi, skupaj z dokazili, na naslov: Tehniška šola Celje, Pot na Lavo 22, Celje. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE: Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. POKRAJINSKI MUZEJ: Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obi- skovalci si lahko ogledajo stalno arheološko razstavo, rimski lapidarij, in stalno razstavo, ki prikazuje umet- nostno kulturno zgodovin- sko zbirko. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA: V galeriji bo od 21. fe- bruarja do 21. marca odprta razstava tkalskih okvirjev in ročnega tkanja. Galerija je odprta od 8.30 do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah sa- mo dopoldne, v nedeljo pa je zaprta. KLUB KULTURNIH DELAVCEV V torek, 24. februarja bo ob 17. uri v prostorih kluba kulturnih delavcev v Celju na Tomšičevem trgu 7 do- cent dr. Primož Simoniti s Filozofske fakultete v Ljub-. Ijani predaval o »Deležu celj- skih humanistov k slovenski kulturni zgodovini v obdob- ju renesanse«. Predavanje je pripravilo Zgodovinsko društvo v Celju. NARODNI DOM Jutri, v petek, 20. februarja bo ob 19. uri tradicionalna revija de- javnosti DPD Svoboda Gaberje pod naslovom Svoboda poje in igra. Nastopile bodo vse njene sekcije. sk>vensko ljudsko gledališče celje PROGRAM PREDSTAV četrtek, 19. febr. ob 17.: Evripid: BAKHANTKE, 2. šolski abonma. Petek, 20. febr. ob 12.: Du- šan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA. Abonma Pedagoški šolski center. Ob 18. uri: Dušan Jovano- vič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA. Abonma Laško. Sobota, 21. febr. ob 19.30: Evripid: BAKHANTKE. Go- stovanje v Mariboru. Ponedeljek, 23. febr. ob 15.: Vid Pečjak - Blaž Lu- kan: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI. 1. šolski abonma. Torek, 24. febr. ob 15.30: Vid Pečjak - Blaž Lukan: DREJČEK IN TRIJE MAR- SOVČKI. 5. šolski abonma. Sreda, 25. febr. ob 13. in 16.: Vid Pečjak - Blaž Lu- kan: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI. Gostovanje v Trbovljah. Četrtek, 26. febr. ob 15.30: Dušan Jovanovič: ZNAM- KE, NAKAR SE EMILIJA. III. mladinski abonma. Ob 19.30: Dušan Jovano- vič: ZNAMKE, NAKAR SE EMILIJA. IV mladinski abonma. Sobota, 28. febr. ob 10.: Vid Pečjak - Blaž Lukan: DREJČEK IN TRIJE MAR- SOVČKI. 3. šolski abonma. Ob 16.: 4. šolski abonma. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM: Dežurstva med tednom: pomožni zdravnik od 14. do 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežuren zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nede- ljah od 12. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. CELJSKE LEKARNE: Do sobote, 29. februarja do 12. ure dežurna Lekarna Center v Stanetovi ulici, na- to pa prične z dežurstvom Nova lekarna na Tomšiče- vem trgu. VETERINARSKA POSTAJA: Neprekinjeno dežurstvo. TRGOVINE: V tednu od 16. do 21. fe- bruarja dežura samopostrež- ba Center v Stanetovi ulici vsak dan do 20. ure, od 23. do 28. februarja pa je dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi ulici. ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 26 dečkov in 22 deklic ŠMARJE: Rojstev ni bilo. POROKE CELJE: Poročili so se trije pari. ŠMARJE: Poročil se je en par. SMRTI CELJE: Umrli so: LAMPRET ANA, 73, iz Trnovelj pri Soc- ki, VIZJAK MARIJA, 68, iz Pečovja, AUBREHT IVAN, 78, iz Celja, SERE J02EFA, 56, iz Liboj, PETRIN ANA, 84, iz Varpolja, REZMAN ALOJZIJA, 77, iz Ponikve pri Žalcu, SKOFLJAN AN- TON, 76, iz Brega, JAVOR- NIK MARIJA, 71, iz Bukov- ja, URLEP ANTON, 76, iz Šmarja pri Jelšah. ŠMARJE: Umrli so: FERLIN FRANC, 58, iz Veternika, KODRIN KAREL, 74, iz Vrenske gorce, PREGRAD MARIJA, 73, iz Trebče, GORJANC FRANC, 76, iz Šmarja pri Jelšah, SKOR- JANC J02EFA, 76, iz So- pote. STEZE NAROČILI NOVI TEDNIK? o SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO S OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST LOČt NAJPREJ TI JE ZA NUJN Če bi vsa dobra volja rodila sadove, bi bili boi Loče pri Poljčanah leže sedem kilometrov jugovzhodno od Slovenskih Konjic v Dravinj- ski dolini. Staro jedro je ob cerkvi sv. Duha, omenjajo pa jih že leta 1165. Obsežna je ta krajevna skupnost, ki jo obdajajo Zbelovo, Jernej, Žiče, Špita- lič in od šentjurske občine krajevna skupnost Ponikva. Številna so tudi naselja v njej, naselja, ki imajo svojo zgodovino in svoj danes s svojskih življenjem. Loče so najštevilnejše s 540 prebival- ci, sledijo jim Mlače z 224, potem so še Koble, Lipoglav, Suhadol, Klokočovnik, Po- dob, Breg, Penovje, pa še del Kravjeka in del Ostrožnega. 1580 ljudi živi v njih, ljudi, ki so s samoupravnimi procesi dokaj dobro povezani med seboj, ljudi, ki jim ne manjka predlogov, kako urediti živ- ljenje in delo v krajevni skupnosti lepše in boljše, ki so za to pripravljeni tudi marsikaj storiti. Uspehi pa vendar ne dosegajo prizade- vanj. Ureditev osnovnih živ- ljenjskih pogojev: torej do- bra pitna voda, elektrika, ka- nalizacija, ceste... so pri njih še vedno glavna naloga. ODPLAKE V KANAL! Šele dobra tri leta je minilo od zadnjega obsežnega vala obolenj za hepatitisom v Lo- čah. Neurejena, bolje rečeno slabo ali le delno urejena ka- nalizacija, mu je v veliki me- ri botrovala. Loče so le toliko veliko in tako strjeno nase- lje, da kanalizacija mora biti urejena. Zaradi krajanov in tudi zaradi potreb združene- ga dela. Tako je ta skupna potreba tudi združila sred- stva krajanov, ki so jih zdru- žili za uresničitev referen- dumskega programa in sred- stva vseh treh temeljnih or- ganizacij združenega dela v Ločah: Cometa, Kovaške in- dustrije in Konusa. Vsak je dal po 70.000 dinarjev in za- doščalo je za ureditev glav- nega kanala od Kulturnega doma proti Penovju do TOZD Comet. Precej dela pa bo letos še z ureditvijo drob- nega omrežja. Kako pa bo s sredstvi zanje, še ne vedo. Najmočneje bo prišel do izraza prispevek krajanov, tudi tisti v obliki dela, česar pa so se že tako navadili. DA BI VODA PRITEKLA Koš na ramenih, v njem pa posoda z vodo. Prav vsakda- nji prizor v Lipoglavu v tem času, ko je tudi prenekateri domači vodnjak zamrznil. Po pol ure ali še dlje je treba po vodo. Pa si predstavljaj- mo, koliko vode je potrebno na primer v času kolin. Nič čudnega torej, da so ljudje tamkaj pripravljeni storiti vse, da bi imeli vodo v hišah. Imajo svoj odbor za izgrad- njo vodovoda, naredili so ob- sežno anketo, s katero so ugotovili, kolikšne so potre- be po vodi v posameznih hi- šah, zbrali so za 140.000 di- narjev. Pa kaj je to proti pe- tim potrebnim milijonom! Seveda jih sami ne zmorejo, tudi krajevna skupnost ne, ki je za ves referendumski program, ki se bo drugo leto iztekel, namenila nekaj čez šest milijonov! Pa ta lipo- glavski vodovod niti v pro- gramu ni.! Samo širša družba lahko reši izgradnjo treh kilome- trov vodovoda in vsega, kar k takemu umrežju sodi. Ne le v konjiški občini, tudi v šentjurski, bi lahko o tem ra- zmišljali, saj niso lipoglavski sosedje z vodo nič bolje pre- skrbljeni. Predlani, ob akciji NNNP, so skopali jarke - vojaki iz garnizije v Mariboru, mla- dinci in krajani. Potem so položili cevi, pomagali so še vojaki iz Slovenske Bistrice, pa še vedno manjka 450 me- trov glavnega voda. Ljudje pa bi radi pričeli kopati od- cepe'čimprej, preden se zač- no dela na poljih, travnikih in vinogradih. Zaenkrat pa nimajo drugega kot obljubo, da se bodo dela s prvim mar- cem nadaljevala. V Suhadolu, saj že ime ta- ko pove, prav tako ni vode in prav tako žive tam ljudje, ki ne čakajo, da bo kdo drug namesto njih napeljal vodo- vod ali pa asfaltiral cesto. Sa- mi so se tega lotili. Pomagali jim bodo v krajevni skupno- sti, vendar bodo le morali sa- mi zbrati precej sredstev, še več pa bodo vložili svojega dela. ELEKTRIKA JE, LE SLABA Najslabša napetost je men- da v Podobu in Koblah. Vse, kar je mogoče narediti na- prej, so že naredili za vod vi- soke napetosti iz Jerneja in za transformator v Podobu. Le koliko sredstev bo za to treba, še ne vedo. Ko bodo tem krajem zagotovili ustrezno električno nape- tost, bosta na vrsti še Lipo- glav in Loče, kjer bodo ure- dili trafo postaje. VEČ PROSTORA ZA UMRLE Z mukami in težavami so v Ločah po dolgem času uspe- li odkupiti zemljišča, potreb- na za razširitev pokopališča. Zemlja je sedaj že pripravlje- na, da nudi počitek Loča- nom, pa tudi Zbelovčanom. Sočasno pa nameravajo zgraditi novo mrliško vežico, saj sedanja še zdaleč ni ustrezna. Sredstva bodo zo- pet iz vreče samoprispevka, krajani pa bodo morali še do- dati nekaj. Pri tem bodo so- delovali tudi iz krajevne skupnosti Zbelovo, saj je kar dobra tretjina tistih, ki poči- vajo v Ločah, živela v njej. Že letos mora biti vežica končana, so se odločili. DRAVINJA BO ŠE POPLAVLJALA Ob zadnjem obilnem je- senskem deževju je Dravinja po svoji stari navadi presto- pila bregove in zalila kmetij- ska zemljišča, zaprla cesto in vdrla v poslopja. Najbolj se je razlila v spodnjem delu, od Loč proti Podobu. Popra- vili so, kar je voda razdejala, ko pa bo prišlo novo deževje, se bo vse ponovilo. Vodna skupnost Drava-Mura, ki skrbi tudi za Dravinjo, z re- gulacijo Dravinje še ne bo kmalu prišla do loške doline. GLUHI TELEFONI Ločani se pa s telefoni res ne morejo pohvaliti. 2e tako imajo bore malo priključ- kov, pa še ti pogosto čisto oneme. Vsaj na eni strani. Ce pokličeš koga v Ločah, boš več kot petdeset odstotno dobil odgovor: »Za\ prosim nulo. Joj, opro: nič ne slišim, kličite po no...« Ali pa kaj bolj kre ga tudi. Pa niso v Ločah nič krivi. Konjiška cen je preobremenjena, to p z novo centralo, ki jo obl Ijajo maja, urejeno. Ta bodo lahko tudi dobili priključkov. Zdaj so razi Ločah samo še trije na ] čah in v Penovjah je tud Največja pa je želja in treba po telefonu na Lipo vu. Dobro uro hoda imaj( Loč, cesta je slaba. Zbo ljudje, zboli živina, požari radi strele niso nobena r kost... Preden pridejo pomoči, je že pozno alij pozno. Ce že ne zaradi v kih potreb krajanov, zai obrambnih razlogov bo ba nekaj ukreniti. To » kaj« že imajo v srednjer nem programu. Neka1 krajani pa menijo, da bi I še najboljše rešitev javna, lefonska govorilnica, do j tere bi imel vsak dostop, draga je, draga... PRIZIDEK K ŠOLI K šoli v Ločah sodijo podružnice - na Jerneju, Zičah in Zbelovem. Najve potrebe so v Ločah in Zbej vem. Ene bodo rešili s si stvi sedanjega referendij skega programa, druge \ kor koli. Osemletka v Ločah, kij tos šteje okoli 400 učend ima zaradi pomanjkanja pi štora enoinpol izmeni pouk. Stiska s prostoroma narekuje, da že letos začn» pripravami za podaljšek 3 zidka, ki naj bi bil kont 1983 leta. Ko bi bile da? prostorske možnosti bCK lahko pričeli s celodneve šolo. u Imajo pa na osnovni šoič Ločah že zdaj razvejano I leto izvenšolskih dejavno? Po Lipoglavu so kmetije na sončnih legah ne. Ok«' SKRB ZA .m. , če pa prištejemo še vse srneja, Zbelovega in Žič, 1 že okoli štiri tisoč. Tega en zobozdravnik ne re, WIAČE PIJAČE /OLJ prav je živinoreja glavni ohodka tukajšnjih kme- Pa tudi vinogradništvo »ostaja dosti. Kmetijstvo -kako srednje razvito - iteri kmetje so napredni, -rjeni (kot so Šmid v ah. Cene na Lipoglavu, nar na Ostrožnem, pa Polha v Podobu), neka- MARTIN MOČNIK, pred- sednik odbora za izgradnjo vodovoda na Lipoglavu: » Veliko dela smo vložili v iz- gradnjo vodovoda, pa še ve- dno ni rezultata. Ljudje po- stajajo že nestrpni. Dokler tega ne bomo uredili, jih ne bo mogoče pripraviti za nič drugega. Pravijo, da če to ne bo, drugega niti treba ni.« teri živijo in delajo po sta- rem. Mladi kmetij ne zapu- ščajo, razen seveda tisti, za katere tam ni dela. Tako so tudi redke domačije, kjer so ostali le ostareli, več kot ta- kih pa je onih, z neobdelano zemljo zaradi alkoholizma. Pa kjer je domače pijače do- volj ... Sicer pa v krajevni skup- nosti Loče skrbijo za okoli 20 socialnih podpirancev. Dva- najst jih prejema popolno so- cialno podporo, ostali le del- no. Pri socialni dejavnosti so močno vključeni člani Rde- čega križa. KAJ VSE BI ŠE LAHKO! Ločani bi z več denarja lahko še marsikaj naredili. MARTIN PUKL, predse- dnik izvršnega odbora pro- svetnega društva: »Naše društvo Marjan Rap šteje 156 članov za katere lahko re- čem, da so aktivni. Prav zdaj smo sredi priprav za igro Večna lovišča. Kot zanimi- vost lahko povem, da le-ta nastaja kolektivno in da bo, ko bo postavljena na oder, odsev našega skupnega zna- nja in sposobnosti.« Zdaj, ko zaključujejo en sa- moprispevek se pripravljajo že na drugega. Vanj vključu- jejo tudi modernizacijo ceste Loče-Koble-Jernej. Pa so že zapleti. Kadar jo uporablja- mo, je cesta pač od vseh, ka- dar pa je vanjo treba vložiti denar, ni od nikogar. Bodo že morali najti skupen jezik z Jernej čani! Marsičesa, kar izpolnjuje življenje v krajevni skupno- sti Loče, na teh dveh straneh skoraj nismo omenili. Ne za- to, ker ne bi bile pomembne, temveč zato, ker vsega na omejenem prostoru pač ni mogoče napisati. So pa našle že v tej številki mesto dru- god, nekatere ga bodo v pri- hodnjih. Pa bi vseeno najraje sem uvrstili tudi kaj več o prosvetnem društvu, pa o vseh treh temeljnih organi- zacijah. Mimogrede - 730 krajanov je zaposlenih, naj- več v Zrečah, v Konjicah, Mariboru, Celju... V samih Ločah najde delo le približ- no 150 delavcev. Prav gotovo se vse to odraža tudi v pri- pravljenosti ljudi za delo v krajevni skupnosti, še bolj pa v interesu delovnih orga- nizacij, kjer Ločani združuje- jo delo. MATEVŽ LUBEJ je pred- sednik KO ZZB NOV v Lo- čah: »19. junija smo si izbrali za svoj krajevni praznik kot spomin na dve večji akciji, ki sta bili na našem območju v času NOB, to pa sta napad Šercerjeve brigade na želez- niški viadukt v Lipoglavu in žandarmerijsko postajo v Ločah. Krajevni praznik praznujemo že več let.« KONRAD OGRINC je podpredsednik Gasilskega društva Loče: »Naše druš- tvo je bilo ustanovljeno leta 1903 in ima 52 članov. Opremljeni smo dobro, po- trebovali bi še avtocisterno, ki jo bomo menda dobili že letos. Imamo po dve pionir- ski in članski ter po eno žen- sko in mladinsko desetino. S prostovoljnim delom smo uredili prostore.« MATKO LUBEJ je povelj- nik GD Loče: »Skrbimo za kadre in smo pripravili semi- nar za izprašane gasilce. Imamo sedem podčastni- kov. Lani smo sodelovali pri enem požaru in dveh povod- njih. Na Sladki gori smo na tekmovanju osvojili 3. me- sto. Naš najstarejši član je Franc Gumzej st. (roj. 1909), upokojeni poštar in sicer od februarja 1927.« FRANC TAKS, predse- dnik skupščine krajevne skupnosti: »Naši ljudje so na delo pripravljeni, tudi večina pobud pride neposredno iz njihovih vrst. Precej dobro smo tudi povezani med se- boj - tako samoupravni or- gani krajevne skupnosti, kot družbenopolitične organiza- cije, a naši uspehi niso to- likšni kot prizadevanja.« ALOJZ KRAČUN, predse- dnik krajevne organizacije SZDL: »Kadrovsko nismo ravno močna krajevna skup- nost. Pozna se, da je večina zaposlena drugje, da se na delo vozijo, da niso v kraju stalno. Njihovo zanimanje za reševanje krajevnih težav je tako manjše, imajo pa tudi manj časa.« LEOPOLD AJDNIK, taj- nik krajevne skupnosti: »Marsikatero reč moramo re- ševati skupno s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, saj imamo z njimi marsikaj: ta- ko ceste, kot vodovode, pa tudi pokopališče. Šola ima pa tudi podružnice še v treh krajevnih skupnostih. Skup- nega pa ne moremo reševati sami.« šolska kronika v Ločah se prične z datumom 11. 11. 1872, pisana pa je v nemščini vse do leta 1918. Šolsko poslopje v Ločah je bilo zgraje- no leta 1813. V letih 1815 do 1820 je bilo v šoli 164 otrok, v letih 1965 do 1969 pa 205 otrok. 1919. leta je v kroniki zapisano: »Dra- ginja še je zmeraj zelo občutljiva. Eno jajce stane od 60 vinarjev do ene krone, en kilogram moke 6 kron, en liter vina v gostilni 12 do 16 kron, poštena obleka pa 200 do 300 kron. Pred drugo svetovno vojno je bila šola šestrazredna in razdeljena na sedem od- delkov. »Dne 19. junija leta 1944 po napadu Šercerjeve brigade na nemško postojan- ko so vsi nemški učitelji z upraviteljem vred pobegnili iz Loč. Pouk se je tedaj v nemščini za vselej končal.« Od sovražnika je bilo preseljenih v Sr- bijo in Hrvaško 24 otrok, vrnilo se jih je 21. Konec januarja 1943 sta padli prvi žrtvi iz Loč. Kot talca sta bila ustreljena parti- zan Stanko Pungeršek in obveščevalec Ciril Dovše. Konec julija 1943 so se prvič pojavili partizani v okolici in izpustili nemškemu graščaku Poseku, lastniku Pogleda, 3000 litrov vina po kleti.« Bil je petek, ko smo se mudili v Ločah. To pa je tudi dan, ki so si ga v slehernem tednu izbrali učenci osnovne šole za očiščevalno akcijo. Vsak petek gredo učenci nekega razreda na pohod, pobirajo ter odstranjujejo smeti in odpadke. Tako so ta dan to počenjali učenci četrtega razreda. ^■Globeli in pobočij ne manjka, zato tudi vinogradov tu vikende. Dan v krajevni skupnosti Loče in z Ločani smo preživeii: Milan Božič. Tone VrabI, Zdenka Stopar, Mateja Podjed, Franček Pungeršič, Dušan Petek, Drago Medved, Branko Stamejčič In Milena B. Poklic. 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 7 - 19. februar 198 cene LEPE MEDNARODNE PRIMERJAVE Koliko juncev za en avto ali traktor? Kmetovalci so prepriča- ni, da cene njihovih pridel- kov niso višje zategadelj, ker morajo del svojega upravičenega dohodka pri- spevati za višjo življenjsko raven delavcev; torej pro- dajati pod ceno, da bi bila hrana cenejša. Predlagajo in zahtevajo sprostitev vseh cen hrane, da se doho- dek ne bi prelival iz kmetij- stva v druge dejavnosti. Računi, s katerimi bi hote- li dokazovati upravičenost ali neupravičenost takih tr- ditev, so lahko hudo zaplete- ni. Kako sploh ugotoviti, kakšne cene bi bile pravič- ne? S čim jih primerjati, ka- dar je naš trg tako zaprt pred uvozom kot zdaj? Kako ugo- toviti razmerje med cenami pitanega junca in avtomobi- la ali traktorja? Med cenami pšenice in obleke? Ce ni me- dnarodne konkurence ali vsaj primerjave s cenami v drugih državah, lahko vsak pridelovalec in izdelovalec zagovarja zvišanje svojih cen le s svojo izgubo ali prema- lim dohodkom. Premala uspešnost gospodarjenja pa je lahko tudi posledica slabe- ga, površnega dela in ne le prenizkih cen. Za merila pri ugotavljanju ustreznosti cen lahko rabijo nekatere mednarodne pri- merjave. Eno izmed takih je lahko odstotek od celotnega zaslužka delavcev, ki ga v posameznih državah porabi- jo za hrano. Poglejmo stati- stične podatke, ki so jih zbrali v Združenih narodih. V Evropi porabijo največji del zaslužka za prehrano na Portugalskem in sicer 39,9%, takoj za njo je Jugoslavija s 39,7%. Med našimi sosedi porabijo v Grčiji 35,1%, Itali- ji 30,6%, na Madžarskem 30,3% in v Avstriji 19,0%. Primerjajmo še dve večji dr- žavi: v Franciji 20,1% in v ZRN 22,0%. Naši delavci to- rej ne dobijo še zdaleč tako poceni hrane, kot menijo ti- sti kmetovalci, ki trdijo, da morajo dajati svoje pridelke in živino po prenizkih cenah. Nekateri bodo k temu pri- pomnili, da delavci v drugih državah porabijo za hrano manjši odstotek svoje plače, ker je ta višja kot osebni do- hodki pri nas. Kmetovalci pa v vseh državah primerjajo svoje dohodke z dohodki do- mačih delavcev in želijo, da bi bili enaki. Torej so tudi njihovi dohodki višji, hrana pa je sorazmerno cenejša. Možnih je več razlag, ki pa se med seboj prepletajo. Kmetovalci znajo ob ustrez- nejši organizaciji kmetijstva pridelovati z nižjimi stroški in imajo pri enakih odkup- nih cenah, kot so naše, več ostanka dohodka. Med pre- bivalci in porabniki je morda manj posrednikov in je razli- ka med cenami manjša: kmet dobi toliko kot naš, de- lavec pa plača manj. Pri bolj- ši organizaciji prodaje se pokvari ali ostane neproda- nih manj pridelkov, zato je skupen izkupiček kme- tovalcev večji. Če bi se poglobili v to, bi lahko odkrili še več možno- sti za zvišanje dohodkov kmetovalcev pri nespreme- njenih odkupnih cenah. Pa smo se že preveč navadili - ne le kmetovalci, marveč tu- di delavci v drugih dejavno- stih - na povečanje dohodka z zvišanjem cen. To počenja- mo že leta in desetletja, a se nikoli ne izkopljemo iz te- žav; kajti vsi po vrsti mislijo, da so njihove cene vedno prenizke v primerjavi z dru- gimi. JOŽE PETEK zlatoporočenci VELIKA ŠOLA ŽIVLJENJA Teržanova iz Slatine in Šalejeva iz Žalca Marija in Franc Šalej Helena in Mihael Teržan ZARES SREČEN PAR Na dan, ko sta Helena in Mihael še enkrat, po 50 letih, potrdila svojo ljubezen in zvestobo, so jima lica in oči žarele v sreči. Bila sta obkro- žena s svojimi najbližnjimi, ki sta jim v vseh letih skup- nega življenja poklanjala svojo skrb in ljubezen. Miha se je rodil leta 1905 v Slatini. Odraščal je na kmeti- ji, kjer je kasneje tudi ostal. Srečal je Heleno in leta 1931 sta prvič izmenjala prstana. Helena, doma iz Zapuž pri Dobju, je bila že od rane mla- dosti vajena trdega dela od zore do mraka. V zakonu so jima privekali na svet štirje otroci, sin in tri hčerke. Razbesenela se je vojna in Mihael je odšel v hosto, k partizanom. Mati je ostala sa- ma doma z otroki in oprav- ljala vsa težka dela, bila skrbna mati in gospodinja, kajti vedela je, da mora zdr- žati. Že zaradi otrok in moža, ki se bo prav gotovo vrnil. Vrnil se je. V družino se je spet naselila popolna sreča. Garala sta na hribovski kme- tiji, da sta pridelala dovolj hrane za veliko družino. Teh vojnih in prvih povojnih let se spominjata kot najtežjih dni, ki sta jim kljubovala in jih tudi premagala, V veliko pomoč in oporo so jima bili otroci. Sin Mihael je ostal do- ma, na posestvu. Hčerke so se poročile in odšle z doma, vendar se rade vračajo pod rodni krov. Mihael in Helena Tržan pravita, da je bil njun zlati jubilej najlepši dan, še pose- bej zato, ker so se stisnili k njima vnuki in pravnuki. MATEJA PODJED VESELA SEDMIH VNUKOV Te dni prazujeta 50-letnico skupnega življenja Marija in Franc Salej iz Žalca. Franc se je rodil leta 1909 v Slivni- ci, kjer je preživel svoje otroštvo. Izučil se je za mi- zarja. Marija je tri leta starej- ša, rodila pa se je v Sevnici. Kot večina delavskih otrok nista imela ravno rožnatega otroštva in sta morala že zelo zgodaj skrbeti zase. Franc in Marija sta se po- ročila leta 1931. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki in dva sinova. Eden od otrok je umrl, ostali trije pa so že dav- no pri svojem kruhu in imajo svoje družine. Očeta in ma- ter pogosto obiskujejo, po- sebno veselita pa se sedmih vnukov. Ob zlatem jubileju si želita samo zdravja in še nekaj prijetnih skupnih let. T. TAVCAR kovinotehna . Celje 4 prodajalna LABOD radiatorji, cisterne ; plinske pečr' i za centralno X: ogrevanje armature > sanitarna keramika vodovodno instaiacijiKJ material M darilni bon ČLANI DRUŠTEV KMETSKIH FANTOV IN DEKLET - KJE STE? Na področju, kjer berejo »Novi tednik«, so pred vojno obstajala številna napredna društva kmetskih fantov in deklet. Tako, npr. v Sv. Juriju ob Taboru, Sentrupertu, Frankolovem, Zg. Hudinja, Celje-oko- lica, Ljubečna pri Celju, Trnovlje, Sv. Jurij ob j. ž.. Gorenje, Skofja vas, Ponikve, Salek, Teharje, Ponikva ob j. ž., Braslovče, Slivnica pri Celju, Studenice pri Poljčanah, Loče pri Poljčanah, Rogaška Slatina, Re- čica ob Savinji itd. itd. Pomen teh društev po vojni dolgo ni bil pravilno ocenjen. Prvič je o pomembni vlogi društev kmetskih fantov in deklet, na najbolj pristojnem mestu - na II. kongresu ZKS 1949. - govoril Miha Marinko. Kljub temu pa še danes ni v celoti raziskana in ocenjena njihova vloga pri razvijanju napredne miselnosti in uveljavljanju ljudsko-frontalnih idej ter organiziranju Zveze delovnih ljudi na našem podeželju pred vojno, zaradi katere ja Zveza KFID leta 1941. kot celota spre- jeta v OF slovenskega naroda, društva KFID pa prek Zveze v celoti sprejeta v SKOJ. Tako je zbiranje naslovov še živečih članov in prek njih zbiranje podatkov in dokumentacije o delovanju DKFID danes hudo pereče in nujno. Kajti vedno manj nekdanjih članov teh društev še živi, hkrati pa prav zdaj - čeprav dokaj pozno - pripravljajo obširnejši prikaz delovanja, pomena in vloge društev kmetskih fantov in deklet ter njihove Zveze, in njih vpliv pri razširjanju naprednih idej na slovenski vasi. Kaj v tej akciji želimo od bralcev? Predvsem bi radi v najkrajšem času zbrali točne naslove čimvečjaga števila še živečih članov nekdanjih DKFID. Zato bralce prosimo, da nam svoje naslove čimprej sporočijo. V akciji lahko sodelujejo tudi bralci - tudi mladina - čeprav niso bili člani društva, vedo pa, da je društvo v njihovem ali sosednem kraju obstajalo, ali morda vedo za kakšnega še živečega člana ter njegov naslov. Naj nam to sporočijo ali ga na ta poziv vsaj opozorijo oz. mu pomagajo sporočilo za nas sestaviti. V sporočilih bo zanimivo zvedeti tudi, če se v vašem kraju morda še kje najdejo arhivi (zapisniki, razna druga dokumentacija ali posamezni letniki oz. številke GRUDE) ali fotografije o delovanju društva KFID (tekme koscev, žanjic, predic, dramskih iger ipd.). Bralci naj svoja sporočila pošljejo na: Uredništvo NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63001 Celje. pri mlinarjevih v zavrhu nad galicijo PAR ZDRAVIH ROK JE PREMALO Gospodar Franc Topolšek je na kmetiji več ali manj sam Na hribu raztresenega Zavrha nad Galicijo v žalski občini so prilepljene domačije, kot da bi zrasle iz hriba sa- mega. Nekatere so bolj košate, druge manj. Do njih nas pripelje asfaltirana pot. V Zavrhu smo obiskali Mlinarjeve, kot se po domač.j reče kmetiji, nekdaj zelo mogočni, zdaj pa na njej gospoda- ri FRANC TOPOLŠEK, ki je nečak treh stricev: Jožefa, Antona in Martina ter dveh tet: Uršule in Jožefe. Strici in tete so stari od 60 do 72 let, dva med njimi sta gluhonema. Še eden je bil pri hiši, ki pa je po vojni izginil na poti domov, ko je peljal moko v mlin in nikoli niso našli sledi za njim. Tako je ostalo petero ostarelih ljudi na kmetiji, ki obsega 16 hektarov povr- šine, od tega je je osem obdelovalne. Devet mesecev je bilo Francu, ko ga je oče prinesel k hiši. Zrasel je skupaj s tetami in strici, zdaj pa, ko so njim popustile moči, pa je za delo sam. Stri- ci mu pri manj težavnih opravilih po- magajo (ko smo bili pri njih so ravno v gozdu grabili steljo), a gospodarstvo se je prevesilo na Francova pleča. Res je, da je s petintridesetimi leti, kolikor jih šteje, v obdobju največjega življenj- skega elana, pa vseeno težko gospoda- ri sam. Ob sebi bi rabil pridne ženske roke in naslednike, drugače pa bo vse prepuščeno životarjenju in počasne- mu propadanju. To sedaj še ni opazno, a pravega napredka ni. Ftanc sicer ima traktor in enajst glav živine, a to je tudi vse. Sadja pridela veliko, a ne gre v promet, zato ga predela v jabolčnik in v žganje. Proda tudi nekaj lesa in je kooperant Kmetijske zadruge v Pe- trovčah. Z njeno pomočjo si je postavil silos, nanjo tudi še neprej računa. Da bi svojo kmetijo Franc usmeril, ne razmišlja. Doma sicer pridela toli- ko, da živijo, a to je vse premalo. Strica dobita 80 starih tisočakov socialne podpore, kar je bore malo. Ni napred- ka, ni bodočnosti in lahko se zgodi, da bo krepka domačija iz Zavrha počasi zlezla med tiste, o katerih se bo govori- lo, da so socialni problem. Zaenkrat Franc še drži vajeti v rokah, a kako dolgo jih bo še lahko? Prej ali slej bo ostal sam in moral bo temeljito razmi- sliti in pogledati vase, da se bo obdržal na površini. Kajti zemlja terja znoj, ve- liko znoja in pridnih rok ter bistro, trezno glavo. ZDENKA STOPAR Franc s teto Urško pri veliki peči, ki pa na dan našega obiska ni razdajala toplote v veliki izbi Domačija, ki jo na zunaj toplo sonce dela prijetno in svetlo. Pogled v njeno notranjost je drugačen... I 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 :elje JSPEHI OBVEZUJEJO ladaUovanje začete hortikulturne akcije Tako. kot je izvršni svet celjske občinske pg^ine ves čas budno spremljal priprave i lansko hortikulturno akcijo, tako je na jnedeljkovi redni seji tudi ocenil opravlje- delo in izrekel še enkrat priznanje vsem, so pripomogli, da je Hortikultura 80 dose- gi izreden uspeh. Toda, ob tem se je seveda pojavilo vpraša- e kako v bodoče. O tem je razpravljalo (ji predsedstvo Občinske konference 2DL. ki je podprlo pobudo koordinacij- icga odbora za pripravo in izvedbo Horti- jlture 80, da naj se začeto delo nadaljuje, redaha tu ne sme biti. Zato bo pri Občin- .j konferenci SZDL tudi v prihodnje delo- ll poseben koordinacijski odbor, ki bo us- ^jeval naloge tega področja in kot sveto- ilec sodeloval tudi pri obravnavanju in re- (vanju drugih problemov, ki tako ali dru- [če zadevajo urbanistično, komunalno in jrtikulturno ureditev Celja in občine. To pobudo je sprejel tudi izvršni svet in rav tako menil, da naj v vseh krajevnih tupnostih, delovnih organizacijah in drug- , še naprej delajo posebni odbori za ureje- snje okolja. In ne samo to - podprl je tudi redlog, da naj vsi ti do sredine aprila letos prejmejo svoje akcijske programe za ureje- anje okolja in za druga dela, ki sodijo v to bdročje. ( jvrh tega gre za celo vrsto pobud, ki so že jaj zajete v srednjeročni program Občin- Ice komunalne skupnosti. Izvršni svet je ob tej priložnosti opozoril udi na delo, ki ga morajo v tej zvezi opraviti šolah. Gre tudi za vzgojno plat, ki naj dobi voje mesto v najrazličnejših dejavnostih v olah. Posebne naloge sprejemajo v tem okviru iradbeni kolektivi, območna in temeljna •odna skupnost, prav tako Nivo in drugi. Na seji izvršnega sveta so tudi opozorili a čuvanje vsega tistega, kar je bilo lani apravljenega, še posebej v Mestnem par- u. Ali bo potrebno za ohranitev napravlje- ega namestiti posebne čuvaje? Vprašanje, I je aktualno, hkrati pa tudi ponižujoče, saj Tudi tale liipec pred poslopjem Razvojne- ga centra je rezultat lanskoletne hortikul- turne akcije. Avtor je akademski kipar Mi- lisav Tomanič. bi morali sami in vsi skupaj poskrbeti, da bodo nasadi ostali nedotaknjeni, da nekate- ri ne bodo izruvali sadik in kako drugače uničili dela, ki je zlasti lani poneslo sloves Celja kot lepega in urejenega mesta daleč ven. Hortikulturna ideja mora živeti naprej, dobiti mora znova in vsako leto posebne programe, tudi sredstva za njihovo izpolni- tev, postati mora delo, ki nima konca! M. BOŽIČ NA VRSTI JE ŽREBANJE Danes objavljamo zadnji, četrti kupon. Vse točno izpolnjene kupone pošljite na naš naslov najpozneje do 26. tega meseca. Tak6j zatem bomo opravili v uredništvu žrebanje. Tudi tokrat bomo upoštevali izključno le tist^, ki še niso bile z nami na izletu. Po žrebanju bomo vse izžrebane bralke Novega tednika pismeno obvestili. Po prejemu pismenega obvestila bo treba takoj nakazati znesek 300,00 dinarjev na naš naslov. Vse ostale podrobnosti bomo objavljali v naslednjih številkah Novega tednika in v kmetijski oddaji Radia Celje. 4 TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA Veleblagovnice LJubljana, Škofja Loka, Kočevje, VELENJE, Slovenj Gradec. Ravne na Koroškem in Žalec Blagovnica Cerkno in Delovna skupnost za opravljanje skupnih del OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ Turistično društvo, ki bo prihodnje leto slavilo že 80-letnico svojega ob- stoja, bo imelo v četrtek 19. februarja ob 18. uri v Kajuhovem domu v Šo- štanju redno letno konfe- renco. Ob tej priliki bodo številnim gojiteljem okra- snega cvetja podelili priz- nanja tako za udeležbo na lanskoletni razstavi cvet- ja v Šoštanju, kakor tudi za ureditev okolice hiš. Po konferenci bo preda- vanje s prikazom barvnih diapozitivov iz bližnje kraške jame Hude luknje v izvedbi jamarskega klu- ba iz Velenja. Upravni odbor turistič- nega društva si želi, da bi se konference udeležilo čimveč krajanov, saj je v Šoštanju potrebno še marsikaj postoriti za lepši in boljši izgled kraja. V. K. ŽIVAHNO NA GRADBIŠČU V ROGAŠKI SLATINI Dela za gradnjo hotel- skega kompleksa »Sava« v Rogaški Slatini so ste- kla. Kot kaže, je vzel ko- lektiv ljubljanske Tehni- ke svojo nalogo kot veli- ko obveznost. Sicer pa priganja tudi čas, saj je do otvoritve velikega hotela in drugih objektov, ki so- dijo v ta okvir, tudi pove- zava hotela Sava s Terapi- jo in še kaj, le dobro leto. O vsem tem, sicer pa sploh o zdravilišču danes in jutri, bo tekla beseda tudi na tiskovni konfe- renci, v sredo, 25. t.m. turistično društvo strmec 15 LET OBSTOJA Nova predsednica je Mita Šeško Turistično društvo Strmec bo kmalu praznovalo petnaj- sto obletnico obstoja. Torej mlada organizacija, ki pa je v tem času že našla svoje pra- vo mesto v krajevni skupno- sti in na širšem območju. Uveljavila se je s svojim, de- lom, zato je postala tudi ugledna in po številu članov izredno močna. Zdaj ima 162 članov, kar je okoli 6 odstot- kov prebivalcev krajevne skupnosti. Ko je pred kratkim na re- dnem občnem zboru o druš- tvenem delu poročal doseda- nji predsednik Oton Samec, ki je vodil društvo sedem let, je poudaril zlasti akcije za ureditev in vzdrževanje oko- lja. Društvo je tudi skrbelo za zasaditev cvetličnih korit, zlasti pri spomeniku NOB, za vzdrževanje treh zelenic, za izlete in predavanja, za vrsto drugih olepševalnih akcij in podobno. Posebej pa se je društvo uveljavilo z or- ganizacijo folklorne priredi- tve pod naslovom »Jugosla- vija pleše«, ki ima že nekaj- letno tradicijo in ki vsako- krat privablja ne le ugledne folklorne ansamble, marveč ^ tudi izredno veliko število gledalcev. Aktivnost turističnega društva v Strmcu je postala tudi sestavni del celotnega življenja v krajevni skupno- sti. Zato ni naključje, da ima društvo tudi veliko pomoč tako pri skupščini in organih krajevne skupnosti kot tudi pri krajevnih družbenopoli- tičnih organizacijah. Pomembna je nadalje ugo- tovitev, da so tudi zasebni gostinci storili vse, da so izboljšali in popestrili svojo ponudbo, da nadalje tudi druga društva v krajevni skupnosti skrbijo za stalne prireditve in zato za obiske drugih gostov. Društvo in celotno krajev- no skupnost čaka tudi v pri- hodnje veliko nalog. Ne gre samo za tiste, ki so se preple- tale že v dosedanjih delovnih načrtih, marveč tudi za nove. In te nove so v uveljavljanju kmečkega turizma. Priprav- ljenosti je precej in če bo to pobudo podprla tudi celjska kmetijska zadruga in še kdo, potem uspehi ne morejo izo- stati. Pogoji za kmečki turi- zem so tu lepi in okolje samo tudi, zaradi bližine Dobrne, Celja, Frankolovega, zaradi mnogih zgodovinskih in drugih spomenikov, zaradi lepe narave in podobno od- pira tej dejavnosti vrata na stežaj. Na zboru so za novega predsednika turističnega društva Strmec izbrali Miro Seško. M. BOŽIC OBČNI ZBORI TD v zadnjem času sta bila več kot uspešna občna zbora turističnih društev tudi v Žalcu in Šempetru v Savinjski dolini. Med- tem, ko bo na čelu šempe- terskega še naprej Ivo Kuhar, so za predsednika žalskega izbrali inž. Sreč- ka Meha. ljubljanska banka Splošna banka Gelje POSPEŠEVANJE NAMENSKEGA DINARSKEGA VARČEVANJA TER ODKUP KONVERTIBILNIH DEVIZ OD OBČANOV Temeljne banke združene v Ljubljansko banko - združeno banko in s tem tudi Splošna banka Celje pripravljajo Pravilnik o kreditih občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali na podlagi pro- daje deviz banki. Namen pravilnika bo pospeševanje na- menskega dinarskega občevanja ter odkup konvertibilnih deviz od občanov. S tem pra- vilnikom želijo banke razširiti tudi ponudbo na področju kreditiranja občanov. Banka bo dajala kredite po tem pravilni- ku za naslednje namene: - nakup starih stanovanj ali stanovanj- skih hiš, - plačilo stroškov za vzdrževanje oziro- ma adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše z uvedbo materialov in naprav za var- čevanje z energijo, - plačilo stroškov za priključek na elek- trično omrežje, toplotno ogrevanje, za vo- dovodno omrežje in kanalizacijo za stano- \ vanja in stanovanjske hiše, -popravilo avtomobilov in kmetijskih: strojev, - plačilo uvoznih dajatev, - plačilo vpisnine za izredno šolanje, j - plačilo invalidskih pripomočkov in 1 drugih pripomočkov in storitev rehabilita-j cije, \ - nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo ali gradnjo garaže. Po tem pravilniku bo banka dajala kredite kreditno sposobnim občanom, ki poslovno sodelujejo z banko. Za poslovno sodelova- nje se šteje sklenjena pogodba z občanom ^ o namenskem varčevanju, naložena sred- stva na deviznem računu, tekočem računu ali hranilni knjižici. Občani bodo po tem pravilniku dobili kredit, če bodo namensko varčevali dinar- ska sredstva ali prodali banki konvertibilne devize in nepreklicno vezali za določen čas njihovo dinarsko protivrednost. Občan bo lahko namensko varčeval od 12-26 mesecev z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Po poteku varčevalne dobe bo dobil kre- dit pri rednem mesečnem varčevanju od 150% do 300%, za varčevanje z enkratnim pologom pa od 190% do 330%. Najdaljša doba vračanja kredita bo 5 let, ki pa bo tudi odvisna od namena in kreditne sposobnosti občana. Na osnovi vezave dinarskih protivredno- sti prodanih konvertibilnih deviz, bo znaša- la višina kredita 250% od vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih de- viz. Doba vezave bo enaka dobi porabe in vračanju kredita. Privarčevani znesek dinarskih sredstev in vezani znesek dinarske protivrednosti pro- danih konvertibilnih valut bo obrestovan po 1% letni obrestni meri, kredit pa bo banka dajala po 10% oz. 12% obresti meri, odvi- sno pač od namena kredita. Ljubljanska banka Splošna banka Celje bo pričela poslovati po tem pravilniku po sprejetju na izvršilnem odboru Splošne banke Celje in vseh izvršilnih odborov te- meljih bank. r 7 - 10 ^febr^uar 1981 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 7-19. februar MLADI PIŠEJO IZLET V LJUBLJANO v počastitev Prešernovega dne in sploh kulturnega te- dna, je ZOS organizirala poučno ekskurzijo v Ljublja- no. Udeležili so se je vsi učen- ci celjskih osnovnih šol od petega do osmega razreda, ta- ko da nas je bilo okoli 2000. S posebnim vlakom smo se od- peljali do Ljubljane. Najprej smo se odpravili k Prešerno- vemu spomeniku. Prav hiteli smo, saj smo se bali, da na stopnicah ne bo več prostora za šopek, ki smo ga prinesli s seboj. Ko smo prišli do tro- mostovja, nas je čakalo veli- ko razočaranje. Nekoč polne stopnice cvetja in šopkov, da- rovanih našemu največjemu pesniku, so bile prazne. Žalo- sten je bil pogled na naš šo- pek, ki je sameval na sivih stopnicah in dajal zgled Ljubljančanom, ki se tudi na naš kulturni praznik niso spomnili na veličasten spo- menik, ki stoji v njihovem mestu in obenem na Prešer- na, da bi položili tja skromen šopek pomladanskega cvetja. Nato smo se napotili mimo grobnice narodnih herojev do Cankarjevega doma. Tega smo si ogledali, gojenci gle- dališke šole pa so nam pred- stavili igrico ■■Nebotičniki, sedite«, delo Nika Grafe- nauerja. Po končani predsta- vi smo si ogledali še del Ljub- ljane, nato pa se počasi napo- tili proti železniški postaji. Tu nas je že čakal posebni vlak, ki nas je odpeljal nazaj v Celje. MATEJA HOČEVAR, 8. b. OS Frana Kranjca Polule-Celje ČUDEŽNA DEŽELA Nekega dne sem šla spat. Sanjalo se mi je, da sem hodi- la po svetu, okrog lune in navsezadnje sem padla na tla. Nekaj časa sem še hodila in prišla do neke stare koče. V koči je živela uboga žena. Bi- la je zelo usmiljena. Rekla mi je. da naj grem dalje. Prišla sem v lepi prostor. Zdelo se mi je, da sem v čudežni deže- li. Zjutraj, ko sem se zbudila, pa sem ugotovila, da so to bi- le sanje. KRISTINA CRESNAR, 4. b. COS Zreče PRI NAS DOMA Najbolj všeč mi je, kadar smo vsi doma. Moj dom ni velik, a vseeno se mi zdi, da je najlepši. Zjutraj me zbudi bratec, s svojim kričanjem. Mamica ga večkrat miri, a nič ne poma- ga. Ko pridem iz sobe, se va- me zažene bratec, ki govori; •■Neni, Neni!« Kajti tako mi pravi, ker še ne zna reči Kse- nija. Skupaj pojeva kos kru- ha, namazanega z marmela- do. Bratec me potegne za ro- ko in reče: •Neni, pa pal- Ta- krat ga mamica obleče in gre- va na dvorišče. Pazim ga, do- kler ne pride domov Mitja. Mamica kuha kosilo, jaz pa grem v trgovino. Po kosilu gre bratec malo počivat. Ma- mica pomije posodo in malo pospravi. Ko se bratec zbudi, zakliče: Neni, mama. atal« Mamica ga previje. Potem se z bratom igrava do večerje. Po večerji gre bratec spat, jaz pa gledam televizijo. Lepo bi bilo, da bi bili vsi tako srečni, kot sem jaz ob sobotah in nedeljah. KSENIJA ULAGA, 5. b. COŠ Fran Roš, Celje OH, TA POREDNEŽ Dobila sem kanarčka. Očka ga je prinesel in me s tem plašnim možicem zelo razve- selil. Ime mu je Jaka. Ko sem ga s kletko vred postavila na omaro, je plašno zažvrgolel in se oprijel ene izmed paličic na kletki. V začetku je bil naj- raje sam in šele takrat je upal priti k hrani, pomočiti kljun v vodo in si ga nabrusiti ob si- pini kosti. Ves čas sem ga skrivoma opazovala. Priznati moram, da je bilo zelo zabav- no. Sililo me je k smehu, ko sem Jakija opazovala, kako se je spreletaval od enega konca kletke do drugega. Se- daj se je že privadil. Včasih pa se še zgodi, da se ves pla- šen zaletava sem in tja. Vče- raj pa sem se skoraj razjezila nanj. Prišla sem iz šole in Ja- ki me je že pred vrati lepo pozdravil s svojo vsakdanjo pesmico. Nalila sem mu malo vode in takrat... Jaki je kot nor začel letati po kletki, zrnca so letela na vse strani, sipina kost se je spremenila v pravi drobiž, Jaki pa je na- zadnje pristal v vodi in vse okoli sebe je poškropil. Bila sem jezna, saj se mi je mudilo in kar precej dela me je čaka- lo. Toda moja jeza se je kma- lu ohladila ob pogledu na po- redneža. Ne zmeni se za mojo jezo, ampak brezskrbno poje svojo pesem. NIVES MAČEK, 7. c. OS Primož Trubar, Laško MOJ DOMAČI KRAJ Moj domači kraj se imenu- je Prevorje in leži sredi Koz- janskega. Je eden izmed ti- stih krajev, ki je komaj sedaj začel spreminjati svojo podo- bo. Hiše na Prevorju so raz- tresene po vsem hribovitem področju, ki ga zavzema KS. Prevorje ima šest vasi, ena izmed te je Lopaca, ki je v središču Prevorja. Včasih je bilo središče na gričku pri cerkvi in šoli. Ker pa je bilo to slabo povezano s cesto, so središče prestavili v dolino. V šolo, ki še danes stoji ob cerk- vi, so hodili učenci tudi iz od- daljenih vasi, zato je bila šola kmalu premajhna in morali so zgraditi novo. Stara šola je vse do danes ostala prazna. Skozi Prevorje se vije maka- damska cesta, za katero upa- mo, da bo kaj kmalu asfaltira- na. Na Lopaci pa ponosno stoji nova samopostrežna tr- govina, ki je ponos Prevorja. Stara trgovina, ki je stala tudi na Lopaci, je bila mnogo premajhna in sploh ni imela primernih prostorov za shra- njevanje živil, zato je bila gradnja nove samopostrežne trgovine nujno potrebna. Vsi krajani se veselimo za- četka gradnje kulturnega do- ma, saj je prostor, ki ga danes uporabljamo, bila nekoč av- tobusna garaža. Prevorski šolarji in tisti, ki jim je šport priljubljen, pa se veselijo igrišča, saj gradnja že pridno teče. Prevorje ima dobre avtobu- sne zveze in zato se veliko mladine odloči, da bodo osta- li na kmetiji. Tudi jaz sem se odločila, da Prevorja ne bom zapustila, saj mi je zelo priraslo k srcu, čeprav je to skromen kraj na Kozjanskem. OLGA KOLMAN, 7. a OS Franja Vrunča Slivnica pri Celju MOJ DOMAČI KRAJ JUTRI Moj domači kraj se imenu- je Grobelno. Grobelno je srednje velik kraj. V tem kra- ju je precej kmetov in več lju- di, ki delajo v tovarnah v Šentjurju in v Celju. Moj domači kraj se v priho- dnosti ne bo veliko spreme- nil. V gradnji je nekaj stano- vanjskih hiš. V prihodnosti pričakujemo športno igrišče, kar si želi mladina. V bližini moje hiše je železnica. Ima- mo dva nezavarovana želez- niška prehoda. V prihodnosti bodo avtomatične zapornice čez ta dva nezavarovana že- lezniška prehoda.Tako bodo ljudje bolj varno hodili čez železniška prehoda. Imeli bo- do tudi nadvoz čez železnico. Razširili bodo telefonsko omrežje. V mojem domačem kraju ne bodo gradili tovarn, pač pa bodo gradili stano- vanjske hiše. Tako bomo lah- ko uživali čist zrak. V našem kraju je zaščitena cerkev, ki obstaja še iz turških časov. V bližini je stari grad Rifnik, ki že razpada. Grobelno bo že spremenjeno. Okolje bo bolj čisto in reko Slom bodo regu- lirali, da ne bo poplav. Na ka- nalizaciji bodo naredili čistil- ne naprave. Takšen bo moj domači kraj jutri. Tudi mi otroci lahko veliko prispevamo za lepši, bolj ure- jen videz domačega kraja. Or- ganizirali bomo razne akcije. ROMANA 2UPNEK, 4. c. OS Franjo Malgaj, Šentjur KORISTNA AKCIJA Pionirji iia.še .šole že spet začenjamo novo akcijo. Zbi- rali bomo storže smrek. Teh je v naši vasi dovolj, saj so okrog in okrog vasi lepi smrekovi gozdovi, storže od- kupuje in zbira gozdno go- spodarstvo. Storži morajo bi- ti letošnji in ne preveč suhi. Iz njih bodo dobili seme, ki ga potrebujejo za rast novih drevesc. V<>like površine goz- dov morajo namreč pogozdi- ti. Gozd pa je za naše gospo- darstvo zelo važen. S to akci- jo bomo koristili skupnosti pa tudi sebi, saj si bomo tako sami prislužili nekaj denarja za izlete, vključili pa se bomo tudi v stabilizacijo. MATEJA FIJAV2, 4. r. OS Stranice KAKŠEN NAJ BO ŠENTJUR JUTRI V prihodnosti bo Šentjur veliko lepši. Imeli bomo no- vo jedilnico in kuhinjo v šoli. Jedilnica naj ne bi bila v klet- nih prostorih, marveč v zgor- njih prostorih šole. V njej bi bilo svetlo in imeli bi tudi umivalnike za umivanje rok pred jedjo. V vsaki ulici v Šentjurju bi bila razsvetljava, da bi bilo ponoči svetlo. Vse ceste v ob- čini Šentjur bodo asfaltirane. In vse bo čisto. Nikjer ne bi ležali papirčki. Vsi otroci bi se po cestah lepo obnašali in pozdravljali starejše ljudi. Potruditi se moramo, da bi to dosegli. Delavci v tovarnah morajo še bolj delati in otroci se še morajo bolj pridno učiti. Le s pridnim delom lahko to uresničimo. Mislim, da bo Šentjur čez nekaj let veliko in moderno mesto. JELENA RAUTER. 3. c. OS Franjo Malgaj. Šentjur NABIRALNA AKCIJA Na šoli Edvard Kardelj se je Rdeči križ odločil, da bo zbiral denar za otroke, ki so doživeli hud potres v Italiji. Vsi razredi so pričeli zbirati denar. Tudi naš razred, 3. a. je zbral majhno vsoto. Želim si, da bi vsak učenec prispeval vsaj starega tisočaka. Tako bi se iz vseh razredov zbrala majhna pomoč otrokom, ki so lačni in brez strehe. Rdeči križ se trudi in pomaga koli- kor se le da. Otrokom mora biti zelo hudo, saj so nekateri izgubili starše in dom. Veliko jih je za vselej obležalo pod ruševinami. Tudi starši iščejo svoje otroke. Želim, da bi tu- di po drugih šolah in usta- novah zbrali čimveč denarja, s katerim bi vsaj malo olajšali gorje, ki jih je doletelo. BERNARDA REBERNAK, 3. a. OŠ Edvard Kardelj CELJSKI ALPINISTI PONOVI AKTIVNI Zimska plezalna sezona je v polnem razmahu, vsak ko- nec tedna so polne tudi zim- ske sobe po hribih. Lepo vre- me ob koncu januarja in za- četku februarja je botrovalo velikemu številu kvalitetnih vzponov. Prve vzpone so že opravili tudi nekateri tečaj- niki. V soboto 31. 1. sta Cajzek in Tič (AO Impol) ponovila Peščeni raz (II-III) v Turški gori, Canžek, Povše in Va- novšek pa Belo piramido (35 st.) prav tako v Turški gori. Cankae, Stopar in Srot so preplezali Vzhodno smer (III-I-) v Mali Rinki, zadnje vrvne dolžine so plezcdi celo v temi. Naslednji dan sta Canžek in Romih (AO Im- pol) plezala Poševno grapo in sestopila po Diihlovem žlebu v Mrzli gori, Cajzek in Tič pa sta ponovila Celjsko smer (III) prav tako v Mrzli gori. Mehova in Šahova sta plezali Belo piramido, Pe- pevnik in Zupan pa Szalay- Gerinov greben (III) v Tur- ški gori. Naslednji teden so Glažar, Golob, Verdnik in Vrbov- škova ponovili Hudi prask v Mrzli gori. Tu sta plezala tudi Cankar in Pepevnik. Op la sta prvo ponovitev s Pozabljivka (IV, Al). 2; od juge sta imela težave j vsem zaradi vode, ki je v vih slapovih tekla po s Sestopila sta po Hudem sku. Sredi tedna sta se v Lc ski dolini mudila Srot in par. 12. II. sta preplezala ledena slapova; slap Pa nad domom v Logarski i ni, prvič pa sta ponovil; deni slap ob poti na Je (70 st. krajši odstavek na čen). V nedeljo 15. II. sta Ca in Knez (AO Impol) izple Jugovo pot (V) v Plan; nato pa še Sijo Brane (H Delavski svet DO »AVTOPREVOZ« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJA Poleg splošnih, kandidati za opravljanje omenjenih del in nalog, morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: - višja šolska izobrazba ekonomsko-komerciaine smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali - srednješolska izobrazba in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ^ Komisija za delovna razmerja DO »AVTOPREVOZ« ŠEMPETER V SAV. DOLINI objavlja prosta dela in naloge 1. Več avtomehanikov 2. Orodjarja in avtomehanika za sklope 3. Pralec-mazalec Pogoji: Pod 1 in 2 poklicna šola za avtomehanike Pod 3 NK delavec Interesenti za razpisana oz. objavljena dela in naloge naj pošljejo prošnje in druge dokaze o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: DO »Avtoprevoz« Šempeter v Savinjski dolini. 7 _ 19. februar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 ^^odrtija na mariborski cesti m mmi in $e na prepihu ■^ravko Kuzniecov zbira staro želern c- ^ ■ «/ezo. Samo dobra volja ne pomaga! t^6i mnogih, ki se vozijo p, Mariborski cesti v Celju smeri proti Mariboru, so m desni strani uprte v hišo, 5 dobesedno propada in (prsikdo se upravičeno leira^uje. kako je mogoče, lahko v takšni podrtiji a vi jo ljudje. Bodimo odkri- li _ ko zvemo, da tam žive vomi, nam postane vseeno. inje je že dobro, si na ti- jjjm mislimo. Krivični smo! ŽVLJENJE V SKORAJ iODRTI HIŠI fterkezi Ruža in Zdravko Lzniecov živita tu. In njun fc Dragan. Štirje drugi otro- Tso odšli v svet, kamor jih je pognala romska kri, ki se ji je težko upreti. Ruža in Zdravko sta v Celje prišla pred desetimi leti. Povedala sta, da sta iz Niša. Sicer pa Zdravko kar nekam pono- sno pove, da izvira iz Rusije. Kajti njegov oče je ruski Rom, ki ga je potem pot pri- peljala v Celje. Z Ružo sta se nastanila v propadajoči zgradbi bivšega jahalnega kluba. Zdravko Kuzniecov ni bil sprva kaj prida navdušen, da bi pisali o razmerah, v kakrš- nih živijo, potem pa se je le vdal. In v s^novanju, če lah- ko bivšemu jahalnemu klu- bu še tako rečemo, smo zares imeli kaj videti. Stropi se vdirajo, omet odpada, vlaga, zidna goba in špranje, skozi katere v najbolj hudi zimi ve- ter poje svojo pesem. Kot nam je povedal tajnik KS Gaberje-Hudinja Stane Zu- pane, je stavba v upravljanju samoupravne stanovanjske skupnosti. Ko smo Zdravka Kuzniecova povprašali, če je že kje posredoval za to, da bi jim hišo za silo popravili, je skomignil z rameni in men- da šele tisti hip pomislil, da bi kaj takega sploh bilo mo- goče. Roko na srce - Ruža in Zdravko za notranjost še kar solidno skrbita. Vidi se, da jima ni vseeno, v kakšnem živita onadva in njun Dra- gan, ki je star dvanajst let in obiskuje peti razred osnovne šole na Hudinji. Ne trdimo, da se vse blešči od čistoče, toda mnogo bolje je vse ure- jeno kot pri drugih Romih. DRAGAN SE MORA IZUČITI POKLICA Ob našem obisku se je dvanajstletni Dragan skril v stranišče. Ni se hotel pokaza- ti, ker smo v rokah imeli fo- toaparat. Oče ga je na silo le izvlekel iz stranišča, pa smo Dragana že razumeli, zakaj se ne pusti fotografirati. V šoli je kar priden in kot nam je povedal, je ob polletju imel dober uspeh. Ko smo ga povprašali, če že kaj razmiš- lja, kaj bo po končani osnov- ni šoli, nam ni znal odgovori- ti, Ruža in Zdravko pa sta nas prepričevala, da bo fant moral najti kakšno redno za- poslitev ali pa se bo izučil za kakšen poklic. OD ČESA SPLOH ŽIVIJO? Od česa sploh živijo ti lju- dje? Zdravko Kuzniecov in Ruža iz dneva v dan po Celju in okolici zbirata staro železo in ga prodajata Dinosu. Kar precej tega se nabere, za ki- logram pa jima plačajo dinar in petdeset para. Zdravko je povedal, da je na mesec za- služil že tudi osem tisoča- kov. Na Centru za socialno delo nam je Štefka Ocvirkova po- vedala, da prejema Dragan pomoč iz sklada za kmečki otroški dodatek. Takšno po- moč je do nedavnega preje- mala tudi Ruža, šestnajstlet- ni Elki pa so pomoč ukinili, ker se je odpravila v svet in sploh ne vedo, kje je. Govori se, da menda v Nemčiji, med tem ko nam je Zdravko po- vedal, da se je poročila in da je tako kot petnajstletni Ivan Šerkezi ter njegov brat, ose- mnajstletni Džurica nekje v Nišu. Zdravko Kuzniecov je po- vedal, da je hčerka Elka pred tem iskala zaposlitev v neka- terih delovnih organizacijah v Celju, pa je nikjer ni našla. Menda zato, ker je bila še premlada. Ima pa Elka že tu- di nezakonskega otroka. Potem srno zvedeli še to, da tu živi tudi prva Zdravko- va družica Eržebet Šerkezi. Ta je nesposobna za delo in rehabilitacijo in nekje čisti stopnice. Za to dobi 2000 di- narjev mesečno, na Centru za socialno delo pa ji bodo primaknili še pomoč v višini 900 dinarjev. Da skušajo Ro- mom pomagati govori tudi podatek, da so starejšemu si- nu našli delo v štorski žele- zarni, vendar tam ni dolgo zdržal. POMOČ V DROBCIH ŠE NI REŠITEV Svoja pota ubira romsko življenje. To ne pozna običaj- nih zakonov. Ljubijo se, skr- bijo za potomstvo ter se poti- kajo po svetu, ker se temu ni moč upreti. Svojstvene na- vade imajo. Pri celjskih Ro- mih ni nič drugače. To po- meni, da cigansko življenje ni tako romantično kot si predstavljamo. Zdravko Kuzniecov nima violine in Ruža ne pleše ciganskih ple- sov. Po svojih močeh skuša- jo živeti, malo jim pomaga družba pri tem, vendar to v socialistični Jugoslaviji, kjer so vsi narodi in vse narodno- sti izenačeni, pomoč ne bi smela prihajati po drobtini- cah. Treba jih je preusmeriti v drugačen način življenja. Treba jih je izenačiti. Za sta- rejše je vlak zamujen, mlajše bi morali vključiti v naše živ- ljenje, jim pomagati pri po- klicnem usmerjanju, da bi bili vsaj približno enaki med enakimi. Ne moremo mimo dejstva, da jih povsod zapo- stavljamo. O tem je obširno pisal že dr. Aleš Bebler. Pre- dno pa nam bo to uspelo, bo- mo morali prevzgojiti tudi sebe. Navsezadnje smo tudi mi le ljudje. Možnosti so, po- trebna je le dobra volja. In še to. Zavest, da je treba delati, če hočeš živeti, Zdrav- ku ni tuja. Ce ga še ni v celoti prevzela, bo morda mladega Dragana. Vsekakor pa je po- zitivno že to, da pri sosedih ni na račun teh Romov nika- kršnih pripomb. Za imetje se jim ni treba bati. JANEZ VEDENIK JKuža in Zdravko pred poslopjem, ki bi mu še težko rekli] hiša. i [načilna podoba dvorišča: mimoidoči mnogo komentirajo, čeprav bi lahko rekli na prvi tog/ed, da komentar sploh ni potreben... ALMAM^ KARLI N SAMOTNO FOnVAMJE 47 Danes tukajšnje ženske že uživajo večjo svobodo, kot so > nekoč. Okoli hodijo nezakrite, čeprav si dobro vzgojene ospe še vedno želijo, da bi si ženske, kadar se prikažejo ijim ljudem, s širokim rokavom zakrile obraz. Ženske se oeiežujejo tudi zabav. V starih časih so morale čez dan o delati, le zvečer so se smele med deveto uro in poi- dejo med sabo obiskovati, moški pa so imeli tedaj »hora ^aiis,,, Zadonel je gong in moškega, ki je bil po deveti uri ^čer na cesti, je stražnik krepko prebutal, kajti bila je J^a gospa«. 9p siovesu mi je gospodar poklonil dve lepi kitajski r ti^t!' predstavljali temeljni življenjski načeli: ^ Jobo, in senco, mir in gibanje, ustvarjanje in ustvar- • ^shvalila sem se mu v angleščini in se globoko poklo- H - ^^"^ obuvala čevlje, sem se držala za vrv, toda 3 h .^•■'^ ^^"^ vendarie morala po zahodnjaško počepniti, ^, j! •'^^ zapela. Naši čevlji ne ubogajo nožnih palcev, kot 3J prikladno ubogajo čevlji domačinov. HEIJO Od Seula do Heije, ki leži na severu, je dan vožnje z brzim fkom. Nekoč je bila Heija glavno mesto in z zgodovin- '^Sa vidika je gotovo znamenitejša kot Seul. Baje je v su, ko je vladal na Kitajskem cesar Yao, torej okoh leta pred našim štetjem, stopil z neba stvarnikov sin Wha- ikt' ^' spremljalo pet tisoč duhov, in pod nekim ^'^talskim drevesom osnoval zemeljskci kraljestvo, nato ^^^^al na delo svoje ministre: gospodarja vetrov, gospo- na dežja in učitelja oblakov. Toda šele leta 1766 pred štetjem postane zgodovina malo bolj verjetna, torej v času, ko je vladal kitajski Neron, grozoviti cesar Chu, kije imel v posesti vse, kar je takrat poznal zahodni svet. Ljubil je svojo najmlajšo postransko ženo, nenavadno lepo Tal- geui, ki ji ni odrekel nobene želje, pa naj je bila še tako krvoločna, zato so mandarini (ministri) sklenili, da jo ubi- jejo, a ona je vselej odkrila krivca in ga dala kratko in malo obglaviti. Nekega dne pa, ko je šla popolnoma sama na svoj vsakomesečni sprehod, ji je od daleč sledil modri Ki-dsha in ta je videl, kako je izginila v lisičji luknji. Ko seje vrnila v palačo, je Ki-dsha stopil v lisičnico, pobil v njej vse bele lisice in se ogrnil z njihovimi kožuhi. Ko je tako oblečen stopil pred Tal-geni in visoke svetnike, je spoznala kože svojih sorodnikov, se prestrašila, se bliskovito spremenila v lisico z devetimi repi, skočila skozi okno in za vselej izginila. Chu Ki-dshaja za to ni mogel dati obglaviti, ni pa ga tudi hotel nagraditi, zato ga je poslal na današnjo Korejo in mu ukazal, da si jo mora pokoriti in jo obdelati. Tako je modrec ustanovil Heijo. Nekoč je bilo mesto zelo veliko in je doživljalo različno usodo; danes pa je to majhno, nenavadno zaspano in mrtvo mestece. Leži med nizkimi griči in slikovitimi, z rjavimi vasmi posejanimi polji. Ljudje tu le redko vidijo Evropejca, zato ga radovedno ogledujejo, otroci pa se pred tujcem prestrašeno skrijejo. Življenje teče v njem tako mirno, da se ti zdi, kot bi stal sredi slike. Sonce utrujeno sije na sivobel prah in pred sivimi zidovi zaspano šepetajo vrbe. Z vlažnih riževih polj se vzdigujejo žerjavi, ob rečnem bregu ženske enakomerno udarjajo po razprostrtih kosih perila. Za nekim drevesom stoji vol z obročem v nosi, na bokih žensk čepe nagi otroci in pod ohlapnimi jopicami, ki ne zakrivajo čarov, iščejo prsi. Po ulicah hodijo fantje s košarami kruha in vpijejo: »Yamayo pan!« (izvolite kruh!) Na enem izmed gričev je čeden park s klopmi in tja zahajajo zjutraj dijaki ponavljat lekcije. Morda se pogovarjajo tudi o treh modrecih, ki so pristali na otoku Quelpart m prinesli s sabo vse, kar potrebuje človek za srečo na zemlji: konja, tele. psa in - žensko! Vse to je zapisano v korejski zgodovini. Ali pa si pripovedujejo zgodbo o očetu krtu, kije iskal za svojo hčer moža in snubil zanjo sonce, mesec, oblake, zvezde in velik hrib, nazadnje pa spoznal, da je krt najmočnejši na svetu. Ali pa o Tokga- biju, o hišnem škratu, ki rad vrže pokrov v lonec z rižem in sovraži vse, kar se blešči, celo srebro. Heijo sem zapustila globoko prežeta s tihim čarom te neznane dežele. In spet je čakal name in na eriko parni konj in spet sem se peljala novim mejam in novim spoznanjem naproti. SKOZI MANDŽURIJO Poslovila sem se od japonske vljudnosti in se ustavila med surovimi ljudmi v Mukdenu. Morebiti se Kitajcem privadiš. Že mogoče. Marsikaj, kar sem videla pri njih, spoštujem: njihovi skrivnostni templji, mračna mistika, čarovništvo, praznoverje, ki prestavlja človeka v neznane svetove, vse to me je privlačevalo tako, kot me je pozneje samo še v Južnem morju, ampak nič me ne more zadržati, da bi ne povedala, da se kot narod proti tujcem surovo obnašajo, da ostudno pluvajo okoli sebe in da o čistoči sploh nimajo pojma. Mukden je videti močno evropski. Gole kamnite stavbe, ki so pozimi verjetno mrzle, široke ulice, ob vsaki strani leseni pločniki, ki se pa kljub njim pogreza noga zdaj v prah, zdaj v blato, majhni dvokolesniki, nosači s palicami za prenašanje bremen na ramenih, od usode preganjani Rusi, majhne deklice v tesno se prilagajočih kitajskih hla- čah. Ogledala sem si Mukden po dolgem in počez, šla mimo starega templja, ki čepi ob robu poti kot vseveden star urh, in po previdnosti usode še za las ujela edini vlak, ki enkrat na dan krmari proti Pekingu. Nihče ni mogel reči, da seje »valil«, saj se mu ni nikamor mudilo. Prav zložno je vozil po ravnini. Pokrajina je bila pusta, človek bi zehal, dokler bi si ne izpahnil čeljusti. Nič, razen kaolianga - kitajskega prosa, ki je cenejše od riža in na severu dobro uspeva; pozneje nekaj razsežnih koruznih polj in šele pred Tientisinom vrtovi in spremembe, toda vmes spet pusti, sivi predeli, hiše iz ilovice, v cunje oblečeni ljudje in počasi stopajoča kamela. Po skoraj štiriindvajsetih urah se vlak ustavi na postaji, ki je na njej zapisano Chien Men. To je glavno mesto Peking. SREČNO NAKLJUČJE To moraš doživeti. Najprej cariniki, potem hotelski po- strežčki, kuliji, ki se tepejo za prtljago, in nazadnje pred ogromnimi vrati na velikanskem trgu rikšet Prvi možak je hotel kuliju pokazati pot, drugi je hotel čuvati mojo prt- ljago, tretji... kar pet moških je hotelo iti z mano, nazadnje pa se je prerinila k meni še s krastami pokrita starka z vnetimi očmi, da bi me pahljala. Pahljati, medtem ko se iz njenih brezzobih ust prihajale vonjave, ki jih sicer najdeš samo v najbolj skritih prostorih v medkrovju. Hvala lepa! Nisem se mogla obvladati. Po kitajsko sem znala pove- dati samo nepotrebno vprašanje »Ste Kitajec?« in odvečni odgovor, ki-sem se ga naučila pred vojno »Sem Avstrijka«, kar zdaj sploh ni bilo več res. Planila sem pokonci in po angleško rekla, da bom šla raje peš, m se naredila, kot da bi hotela vzeti z rikše prtljago. 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika Št. 7 - 19. februar vzhodna afrika MORILSKA LAKOTA Najhujša med vsemi je go- tovo smrt zaradi lakote. Ta grozi stotisočem beguncev na mejnih področjih Etiopi- je, Somalije, Kenije in Ugan- de. Čeprav je lakota v zad- njih letih zajela še mnogo šir- ša področja na zemeljski obli, poglejmo danes zgoraj omenjena mejna območja. Njihove vasi je porušila gve- rilska vojna. Ljudje zdaj ta- vajo brez cilja po popolnoma izsušeni zemlji, kamor tako- rekoč že dve leti ni padla kaplja dežja. Kar je ostalo od zelenja, je pomulila lačna ži- vina. Na koncu tudi ta nima več kaj jesti. Mrtvi ostanki krav ležijo vsepovsod, se- stradani otroci pa obupano sesajo izsušene materine dojke. Celo mlečni prah, ki od časa do časa prihaja v obliki pomoči nerazvitim, nič ne pomeni, ker ga je tre- ba pomešati z vodo, te pa ni! Ce pa je že kje ostal še kak- šen studenec, je praviloma 'Skužen. Otroške oči so kot velikanske vročične krogle, telesca koščena, prekrita z zgubano kožo, trebuščki na- brekli, premikajo se težko, opotekaje sem in tja. Svet si še ni prav opomo- gel od strahotne lakote v Kampučiji, zdaj ta mori v Afriki. Živi so še tudi spomi- ni na leto 1973, ko je zaradi lakote pomrlo v Etiopiji naj- manj 200.000 ljudi. Takrat so bogatejši prepozno zvedeli za katastrofo in ni bilo več mogoče pomagati. Zdaj vla- de pravočasno kličejo na po- moč, vendar uspeh ni naj- boljši. Velike mednarodne organizacije kot UNHCR, FAO, UNICEF, Rdeči križ in ostale, se znajdejo v težkem in počasnem kolesju biro- kracije. Preden se dogovori- jo, kdo je za kaj poklican, ali gre za pomoč beguncem, otrokom, za hrano ali zdravi- la, umre že nekaj sto ljudi. Ne vedo pa, da je potrebna tem ljudem vsaka pomoč. V Ugandi in Somaliji gre predvsem za begunce pred potepuškimi in podivjanimi vojaki. Na severu Etiopije v provinci Wollo grozi ljudem shirt od lakote zaradi dolgo- trajne suše. Pomoč, ki priha- ja, je mnogokrat onemogoče- na zaradi težkih gverilskih bojev. Kenija, ki je še do ne- davnega veljala za oazo bla- gostanja, se je zapletla v neu- spele gospodarske mahina- cije, energetsko krizo, nato je prišla še suša - tako da na severu dežele strada milijon ljudi. Reševalcem pa otežuje nudenje pomoči tudi držav- na birokracija teh dežel. To se sliši sicer paradoksalno, toda videti je, da birokracija ne pozna meja, tudi kadar gre za lakoto. Bili pa so tudi primeri, ko so reševalci iz tu- jine nudili pomoč brez pred- hodnega dogovora z oblast- mi. Tako se je resnično zgo- dilo, da so bili begunci na jugu Sudana trikrat en za drugim cepljeni proti koleri. Vsakič je cepila druga zdrav- niška ekipa. Ljudje pa še kar naprej ča- kajo in upajo. Toda tudi umi- rajo. NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA MODA NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din \ 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštt le pravilne rešitve, poj jih najpozneje do torka februarja do 9. ure. Prine jih lahko tudi osebno, na dniku je poštni nabiral Na kuverto napišite GRADNA KRIŽANKA. REŠITEV NAGRADNI KRIŽANKE EMO Vodoravno: OSTRI2, RABA, AMATER, ZAI RA, OL, CE, VENEC, ^ ACA, KROSL, vaja, ] LOTOK, ARAM, OTOi ARDENI, MORELA, i SEN, OKOV, TAM, RA: R02ITEV, RADE, U] TER, NEFRETETE, II ZAROD. IZID ŽREBANJA i 1. nagrada 300 din Marija SEDOVSEK, U njiva 100, 63330 Mozirje 2. nagrada 200 din: Drago BRADAČ, Lji Ijanska 10, 63000 Celje 3. nagrada 100 din: Peter PETROVIČ, Miki šičeva 3, 63000 Celje Nagrajencem iskreno i stitamo! Nagrade boste pi jeli po pošti. KNJIGA, KI BI JO MORALI IMETI William Shakespeare, znani angleški dramatik petnajstega stoletja, je v eni svojih najboljših dram »Hamlet« napisal o člove- ku in njegovem telesu: »Kakšna mojstrovina je človek! Kako ple- menit po svoji pameti! Kako neo- mejen po zmožnostih! Po podobi in kretanju kako popoln in čudo- vit... lepota sveta! Vzor vsemu živemu!« Za človeka pa se ne za- nimajo le umetniki, ampak se z njim in njegovim telesom ukvar- ja še cela vrsta drugih ved, kot so npr. zoologija, antropologija, ke- mija, biologija. Kot so različna področja njihovega raziskovanja, se razlikujejo tudi definicije člo- veka. Tako zoologi pravijo, da je človek najvišje razvit sesalec, an- tropologi gledajo nanj kot na gra- ditelja številnih civilizacij in kul- tur. Za kemike in biologe pa je človekovo telo skupek neštetih, skrbno urejenih molekul, ki se združujejo v celice in te se spet vežejo v različna tkiva. Vsa ta raziskovalna področja (in še mnoga druga) pa sestavlja- jo medicino, ki je tako namenje- na tistim, ki imajo kakršnekoli težave s svojim telesom. Od nje- nih začetkov je, kot vemo, minilo že precej časa, saj je njen usta- novitelj Hipokrat (živel od 460-377) p.n. š. Od ustanovitve, ko je bila medicina namenjena predvsem višjim družbenim slo- jem, je ta humana veda do danes v močno organizacijo, ki je na- menjena vsem. S stoletji pa se je močno zboljšala tudi njena učin- kovitost, čeprav še vedno ostaja precej bolezni, ki jim še ni kos. To je rak, razna živčna obolenja itd. Z razvojem medicine pa se je predvsem zadnja desetletja moč- no razširilo izdajanje publikacij s tega področja. To so razni slovar- ji medicinskih izrazov pa leksi- koni in drugo. Čeprav njihovi av- torji zagotavljajo, da so napisani v poljudnem jeziku in s tem na- menjeni najširšemu krogu upo- rabnikov, pa je žal moral človek, ki je tako knjigo hotel uporabiti, imeti kar precej predznanja. Tu- di pri nas natisnejo in dajo v pro- dajo vsakih nekaj let kakšen zdravstveni leksikon (prevod tu- jega leksikona). Žal pa so vsi do- sedanji, ki so bili prevedeni pred- vsem iz nemščine, z isto zgoraj omenjeno pomanjkljivostjo. Ta- ko do pred kratkim Slovenci sploh nismo im.eli univerzalnega priročnika s področja medicine, ki bi bil po slogu pisanja name- njen najširšemu krogu bralcev. To praznino pa je sedaj zapolnil DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI LEKSIKON, ki ga je pred krat- kim izdala Mladinska knjiga. Leksikon je v sodelovanju s še- stimi sodelavci prevedel in prila- godil slovenskim razmeram (iz angleškega leksikona znane za- ložniške hiše The Reader"s Di- gest prof. dr. Miha Likar. Ce na hitro prelistamo knjigo, ki ima 640 strani, vidimo, da je resnično namenjena vsem, ki jih zanima, kako delujejo posamezni organi človeškega telesa, ozii ma potrebujejo kakršnokoli I formacijo, povezano z zdravje! Ce omenimo le nekaj poglavij,! to: poglavje o živčnih napetost (stresu), pa poglavje o dietni p hrani, poglavje o spolni vzgi (tako mladih kot starih) in na tovanju družine, v leksikonu tudi nasveti za vzgojo otrok, p spevek o zdravljenju alk holikov, nasveti za zdravo živi nje. Seveda je vsako poglavje p pestreno z nazornimi fotografij mi oz. risbami, ki nam prebra sestavek naredijo še bolj t zumljiv. Nenazadnje velja omi niti še slovar medicinskih izti^ zov in bolezenskih simptomovj, 2000 gesli. J Knjiga kljub svoji nazornoJ in popolnosti seveda ne moreni domestiti zdravnika, lahko pa bP stveno pripomore k zdravljenji' zato je primerna za vsakogar. „ MATJAŽ GALJOfi C AMADEUS POROČA Sodeč po gibanju cen, so statistiki poskušali izračunati življenjsko raven našega občana v letu 1985. Izračuni jasno kažejo, da ob polnem že- lodcu ne bo možno sanja- ti še o kakšnem dodat- nem nakupu. Morda le kakšna skromna očala, če bo zdravstvo prispe- valo vsaj polovico sred- stev. Navsezadnje pa bo- do občani očala tudi po- trebovali. Za boljši po- gled v prihodnost. Živ dokaz za te trditve je tu- di priložena fotografija. 7 , ig^ebruar 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 ipOKAL SllS. tekmovalci HDK Ce- le v umetnostnem drsanju so Jonovno osvojili najvišji na- Vlov in prehodni pokal Stan- ka Bloudka tako osvojili v trajno last. Na republiškem P^-enstvu v vseh kategori- » 'h ki je bilo na Jesenicah, so ;lj Celjani skoraj v vseh katego- ,.rijah osvojili prva oz. druga St mesta. , Celjani so dosegli nasled- . nje uvrstive: pionirke C - do i 10 let: 3. Spela Pere, 4. Nata- ša Padežnik: pionirke B - do 12 let: 1 Jerneja Pere, 2. Klavdija Perčič in 3. Barbka Grenko; pionirke A - do 14 let: 1. Lea Vodušek, 2. Mateja Grenko, 3. Nataša Mežnarič; pionirji - C: 1. Jernej La- : kner. ' Mladinke: 1. Mateja Au- breht, članice: 1. Metka Hla- p din, 2. Lidija Cene. Člani: 1. tf Matej Pangerl. Mešani pari - iT pionirji C; 1. Spela Pere in a Jernej Lakner. J, KUZIAAJ ■ —— pOVOLJ ZA LIGO? \ Na prvih kvalifikacijskih tekmah za >stop v enotno republiško kegljaško igo je nastopilo osem ekip. Največ ispeha v obeh nastopih so imeli keg- jači Celja, ki tako pred zadnjim nasto- )om v Mariboru in Murski Soboti vo- lijo s prednostjo 54 kegljev pred Ru- larjem iz Trbovelj. V tem tekmovanju »delujejo tudi kegljači Aera Celje, ki ;o trenutno sicer osmi, toda vse kaže, la imajo realne možnosti za dober re- oiltat v preostalih dveh nastopih. V Celju so najboljši rezultat dosegli tegljači Celja 5164 kegljev. Aero je bil )smi 4906 kegljev. V Trbovljah so Ce- jani dosegli drugi rezultat 5301, Aero 38 osmi 5030 kegljev. Vrstni red po iveh nastopih: Celje 10465, Rudar Tr- oovlje 10411, Carda 10336, Konstruk- ■jor Maribor 10180, Partizan Trbovlje 10171, Fužinar Ravne 10015, Branik Maribor 9992 in Aero Celje 9936 keg- ljev. Po dveh nastopih je Jože Lubej oce- nil nastop celjskih ekip ter napovedal njihove možnosti. ■Ekipa Celja je trenutno vsekakor najmočnejša v vzhodni Sloveniji, zato njeno vodstvo ni nobeno preseneče- nje. Prednost pred Cardo in Konstruk- torjem je velika in vsekakor si bodo te tri ekipe priborile pravico sodelovanja -v enotni republiški ligi. Ostale ekipe so slabše, pa čeravno trenutno trbo- veljski ekipi zasedata drugo oz. peto mesto. To pa tudi zaradi prednosti svo- jega kegljišča. Vprašanje pa je, kako se bosta odrezali na težkem kegljišču v Mariboru in Murski Soboti. Ekipa Ae- ra pa bo ravno na teh kegljiščih prehi- tela vsaj tri ekipe.« J. KUZMA SD »CELJE« IN JERAM POVEČUJETA PREDNOST Četrto kolo občinske lige z zračno puško so strelci izvedli na strelišču v Celju. Ekipno so ponovno bili najbolj- ši tekmovalci strelske družine »CE- LJE«, ki tako iz kola v kolo povečujejo prednost pred ostalimi ekipami. Posa- mezno pa je zmagal Marjan Dobovič- nik z 273. krogi. Vrstni red najboljših ekip po štirih kolih: »CELJE L«, »KO- VINAR«, »TEMPO«, »MILIČNIK«, »CELJE II.«, »INGRAD«, »FRANC STEKLIC«, »BRATOV DOBROTIN- ŠEK«, »2ICNA«, »SAVINJA« itd. Med posamezniki vodi s precejšno prednostjo Jože Jeram, ki ga v preo- stalih dveh kolih ne more skoraj nihče dohiteti ali celo prehiteti, sledijo pa: Branko Malec, Marjan Dobovičnik, Ivan Kočevar, Tone Jager, Ervin Ser- šen, Alenka Jager, Mladen Petrovič, Vili Dečman, Boris Kroflič itd. TUDI STRELCI V LAŠKEM AKTIVNI v Rečici pri Laškem so se v prijatelj- skem dvoboju pomerili tekmovalci SD »HEROJ VITEZ« - Črnuče in SD »DUSAN P02ENEL« - Rečica. Med moškimi so ekipno zmagali domačini, ki so premagali goste s tesno razliko pet krogov. Med posamezniki pa je zmagal Boris Cik - Črnuče z 276 krogi pred domačinom Romanom Matkom 272 in Damjanom Padarom 267 krogov ter ostalimi. Pri ženskah pa so bile uspešnejše gostje. Med posameznica- mi je zmagala Vika Zupan 248 pred Olgo Gale 234 (obe »Heroj Vitez«) in domačinko Zoro Lavrinc 226 krogov. Strelska družina »DUSAN P02E- NEL« in »ALOJZ KERŽE«, obe iz ob- čine Laško, sta izvedli družinsko pr- venstvo z zračno puško za trofejo »Zla- ta puščica«. V Rečici je zmagal Dam- jan Pader s 358 krogi, v Pivovarni pa Roman Matek s 357 krogi. j, j hokej na ledu Devetič so se hokejisti šti- rih moštev Slovenije in Hr- vatske pomerili v Celju na spominskem turnirju Jane- za Kokalja, ki je bil prirejen ob 10-letnici smrti mladega in nadarjenega hokejista Celja. Letos so na turnirju nasto- pili igralci Tivolija iz Ljublja- ne, Medveščaka iz Zagreba, Kranjske gore in domačini, igralci Celja. Turnir, ki je tra- jal dva dni, je bil odlično pri- pravljen. Vse ekipe pa so na- stopile tudi z mladimi igral- ci, kar je še posebej veljalo za ekipi Medveščaka in Celja. Zmagala je ekipa Celja, ki je v finalu premagala ekipo Tivolija z 7:2 (2:0, 2:1, 3:1), prvi pa Kranjsko goro z 8:4 (1:0, 3:3, 4:1). Drugi finalist, ekipa Tivolija, pa je v prvem, srečanju premagala Medve- ščak 6:1 (1:1, 1:0, 4:0). V bor- bi za tretje mesto je Kranjska gora presenetljivo premaga- la Medveščaka 6:0 (1:0, 1:0, 4:0). V srečanju proti Kranjski gori so za Celje dosegli za- detke Jan, Felc in Vrtovšek po dva, Kerkoš in Felicijan. V finalni tekmi proti Tivoliju pa Jan 2, Zorko, Poljanšek, Bratec, M. in B. Bernjak. Vse tekme so odlično sodili Ce- mažar in Eržen iz Jesenic ter domačini Belcer, Setina in Pinter, ki je tudi uspešno na- pravil izpit za republiškega sodnika. Vrnimo se k igri celjskega moštva. Sicer samo okoli 250 gledalcev je v nedeljo dalo priznanje mladim igralcem Celja, zlasti tretjemu in četr- temu napadu, v katerem so igrali pionirji in mladinci. Da, tokrat se je domači tre- ner Albin Felc odločil za tve- gano, toda uspešno potezo. Prvič v zadnjih štirih letih je sestavil v I. moštvu štiri na- pade in tri obrambe. In če upoštevamo, da so izven »stroja« poškodovana Les- jak in Ograjenšek ter odso- ten državni reprezentant Fi- lipovič, potem so tokrat del bremena prevzeli na sebe tu- di mladi igralci. Zlasti napad B. Bernjak - Felicijan - Bu- latovič je opozoril, da napre- duje, čeravno še ni dovolj fi- zično močan za težje tekme v prvi zvezni ligi. In ravno ta turnir je bil primeren za preizkus moči. Od mladih so še igrali Tovornik, Strašek, Perčič, Zupane in M. Ber- njak. J. KUZMA kOŠARKARSKi KOMENTAR PIŠE: ZMAGO SAGAOIM. PSIHIČNA OBREMENITEV ZA OBE EKIPI v 18. kolu smo premagali renomirano ekipo OKK Beograd in končno prekinili serijo porazov. Tekma je bila zelo težka in v zaključnem delu tudi zelo dramatična. Tudi ni bila posebno kvalitetna, pač pa izjemno borbena in ravno naša srčnost in velika želja po zmagi sta odločili v našo korist. Pričeli smo z prevelikim respektom in to posebej zato, ker smo bili brez Medveda (gripa) in Pribanoviča, ki ga je klubski zdravnik tik pred začetkom tekme odpeljal s klopi naravnost v bolnico (infekcija). Na našo srečo tudi Beograd ni nastopil kompleten, saj imajo poškodovanega Ristanoviča, pa tudi Simendič je bojda nastopil bolan. Z agresivno mož - moža obrambo nam je sicer uspelo one- mogočiti nasprotnikove zunanje igralce, nismo pa uspeli pre- prečiti podaj v »globino« in tako je visoki Marojevič delal pravT »dar - mar« pod našim košem. Smo pa zato v I. polčasu fantastično zadevali z distance (75%), solidno skakali in oddi- grali precej lepih protinapadov. Odlično so zadevali Aničič, Hauptman in Gole, na žalost pa so ti trije tudi izgubili veliko žog (Aničič in Hauptman po pet. Gole 3) in 55:47 ob polčasu ni bila zadostna oz. odločilna prednost. V začetku II. polčasa smo razbili nasprotnikovo 3-2 cono in v 27. minuti vodili 74:61. Igralci so se malo opustili, Beograd je hitro znižal razliko, mi nadaljevali »na silo« in v 34. minuti je Beograd vodil 85:82 (v sedmih minutah 24:8!!!). Takrat je vsto- pil M. Sagadin, umiril igro, podelil nekaj dobrih žog, presekal dve nasprotnikovi podaji in v 38. niinuti smo zopet vodili mi (98:94) in zadrževali žogo do konca. Moram pa povedati, da so nas gledalci izjemno spodbujali, zlasti v težkih trenutkih in sem prepričan, da brez te pomoči tekme ne bi dobili. Pohvaliti moram vse igralce za izjemno borbenost, ob neu- stavljivih Golcu in Hauptmanu sta ugodno presenetila Aničič in (končno) Muha z do sedaj daleč najboljšima igrama v našem dresu. NAPOVED: v 19. kolu, v soboto 21. februarja, bomo gosto- vali v Ljubljani pri letos odličnem Slovanu, ki bije bitko za drugo mesto in s tem vizo za I. A zvezno ligo. Slovan ima kvalitetno, uigrano in izkušeno ekipo, vendar derbi je derbi. Tu zna odločati tudi nekaj povsem drugega: živci, smelost... V teh derbijih je težko presenetiti v tehnično - taktičnem smislu, saj eni druge poznamo do potankosti. Psihična obremnitev je za oboje velika, saj Slovan rabi dve točki za 2. mesto, mi pa za obstanek v ligi tako, da tu kompromisa ni in ga nikoli ni bilo. Dve sezoni nazaj (78/79) je bila situacija ravno obratna, saj je Slovan z zmago v Celju dobil odločilni točki za obstanek v II. ligi, mi pa smo s tem izgubili 1. mesto in uvrstitev v I. ligo. Osebno se tega še predobro spominjam in skupaj z igralci bom dal od sebe vse, da se jim revanžiramo. Kako? Težko! Zausta- viti moramo njihove protinapade, zdržati njihov strahovit ri- tem, vsaj izenačiti skok in v pozicijski igri iskati možnosti za zmago. Predvsem pa si želim, da bi končno enkrat nastopili v najmočnejši postavi, kar pogojuje psihično stabilnost ekipe in pa da na tem gostovanju (najbližjem) ne bi bili brez pomoči s tribum. . NAKRATKa NGRAD PRED )BNOVO IN 3RADIS0M Na Rogli je bilo tradicionalno ekmovanje v veleslalomu za lokal IGO 81, kjer so nastopili lani treh delovnih organizacij, led ženskami je zmagala MI- -ENA MAJCEN Obnova pred ILENKO ROJNIK Gradiš in 2MILIJO FRANC Ingrad, ekip- 10 pa Ingrad pred Gradisom in >bnovo. Med člani je bil naj- boljši DUŠAN CATER pred lARLIJEM ROMOM in TONI- EM ŠPIIJAKOM (vsi Ingrad), kipno pa Ingrad pred Obnovo n Gradisom. Med starejšimi lani je zmagal VINKO CATER red FRANCEM BERGINCEM ti IVANOM TROBIŠEM (vsi In- rad), ekipno pa tudi Ingrad red Obnovo in Gradisom. kupni vrstni red: INGRAD, 'BNOVA, GRADIŠ. miNOVEC PRED -REPANOM IN ■* 5K0K0M Na drugem letošnjem brzopo- -znem šahovskem turnirju SK '^'ec je nastopilo enajst šahi- 'ov, zmagal pa je Franc Brino- (7,5) pred Marjanom Crepa- (6,5), Stanetom Skokom (6) d. URNIR ZA DAN ^IVALIDOV SK INVALID Žalec pripravlja yetošnii mednarodni dan inva- •^ov (15 marec) velik šahovski »rnir, kjer bo predvidoma na- opilo 30 ekip iz Slovenije in pet tujine. Pokrovitelja tekmova- li sta TKS Žalec in Krajevna ^-upnost Žalec. ^ZE GROBELNIK ESTI IZ KOŠARKE kolu republiške lige je bil v Slovenskih Konjicah '^a Cometcm in Elektro iz Šo- štanja - 85:81. Najboljša strelca: pri Cometu Smid 36 in pri Elek- tri Udrih 27. Na lestvici je Comet četrti (12 točk) in Elektra sedma (8 točk). V prihodnjem kolu igra Comet doma proti zadnjeuvršče- nemu Kopru, Elektra pa proti Lokainvestu iz Škofje Loke, ki je osma. V republiški ženski ligi je Ro- gaška doma visoko premagala Senožeče 78:52, Libela pa je bila tokrat prosta. Najboljša strelka pri Rogaški je bila Cujež 20. Na lestvici je Rogaška peta (v pri- hodnjem kolu gostuje na Jeseni- cah, ki so tretje), Libela pa deseta (v prihodnjem kolu igra v Mari- boru, ki je četrti.) Začel se je spomladanski del v II. republiški košarkarski ligi, kjer nastopajo tri ekipe z našega območja. Vodeči Kovinar Store je gostoval v Brežicah in zlasti po odlični igri v prvem polčasu ob koncu slavil zasluženo zmago 94:76. Strelci za Kovinar; Ulaga 2, Džuričič 14, Planko 17, M. Mackovšek 10, B. Mackovšek 15, Slatau 12 in Erjavec 24. Šentjur je doma premagal Podbočje 67:63, Zlatorog iz Laškega pa Stražo 88:77. Na lestvici vodi Ko- vinar Store, Zlatorog je tretji, Šentjur pa osmi. V prihodnjem kolu bodo igrali; Brežice - ŠENTJUR, KOVINAR - Dravo- grad in Pomurje - ZLATOROG TV ODDALI LE TOČKO IN POL v Celju je bilo medobčinsko hitropotezno moštveno prven- stvo, na katerem je sodelovalo osem ekip. Najboljši rezultat in prvo mesto so osvojili igralci Celja, ki so oddali le točko in pol. Zbrali so 26 in pol točke od 28 možnih. Sledijo Velenje 18.5, Žalec 16,5, Šentjur 13, Šempeter 12,5, Invalid Žalec 11, Šoštanj in Cinkarna po 7 točk. BRINOVEC IN URISKOVA Najboljši pionirji in pionirke osnovnih šol so tekmovali na ob- činskem tekmovanju v šahu. Med pionirji je zmagal Franci Brinovec iz Žalca, ki je zbral 4,5 točke, drugi je bil Miran Stucl 4, sledijo A. Novak iz Velenja 3, Sandi Skoflek iz Žalca 2, Marko Zdolc iz Celja 1 itd. Med dekleti je zmagala Suzana Urisek iz Griž pred Zdenko Jug iz Polzele in Natalijo Košak iz Celja. Najboljši bodo sodelovali na republiškem prvenstvu, ki bo na Vrhniki._____„____________________ KORAK DO PRVE KATEGORIJE Tekmovanje najboljših celj- skih drugokategornikov je že v drugi polovici. Odigrali so na- mreč šest kol in na vrhu sta pre- senetljivo mlada šahista Peter- nel in Lesjak, katerima se na- smiha tudi prva kategorija. Oba sta zbrala po 5 in pol oziroma pet točk, sledijo pa Pajk 3,5, Stankovič 3, Dečko 2,5, Pišorn 2, Roječ 1,5, Jereb in Zalokar 1 točko. PLANINO UGNAL CELJSKO MLADEŽ Slovenski šahovski velemoj- ster Albin Planine, je imel v Ce- lju ponovno svoj hendikep dvo- boj na šestih ploščah proti šestim mladimi igralcem Celja. Kljub te- mu, da so se mladi celjski šahisti primerno pripravili, jih je vele- mojster Planine premagal z re- zultatom 4,5:1,5. Remizirali so Stucl, Lesjak in Prislan, medtem ko so Mikac, Crepan in Polak iz- gubili! V soboto bo naslednji po- dobni dvoboj. MLADI CELJANI ZMAGALI v Laškem je bilo prvo pregle- dno tekmovanje košarkarskih selekcij ŠŠD Celja, Žalca in La- škega. Največ uspeha je imela selekcija Celja, katero vodi Mi- loš Sagadin, ki je premagala La- ško 59:31 (20:17), in Žalec 60:23 (29:13). V borbi za drugo mesto je Žalec premagal Laško 55:35 (24:10). Vse tekme sta dobro sodila Pilko iz Celja in Zelič iz Laške- ga. Naslednji turnir bo v Žalcu. J. KUZMA šahovska igra že trinajstič REKORD 120 ODGOVOROV Za Toprom podeljuje nagrade Metka Za nami je že trinajsta na- gradna šahovska igra! In glej ga zlomka, prav v tri- najsti igri smo dosegli nov rekord. Doslej smo v eni na- gradni igri dobili največ 79 odgovorov (nagrade je po- deljevala Steklarna iz Ro- gaške Slatine), ta rekprd pa smo zdaj močno izboljšali in to kar na 120 poslanih od- govorov. Razumljivo je, da je glede na veliko število poslanih odgovorov bilo tudi veliko nepravilnih odgovorov, ven- dar so še vedno močno pre- vladovali pravilni. Mnogi so glasovali za Aljehina, spet drugi za Botvinika. Oboje pa je seveda bilo narobe, kajti pravilni odgovor je bil La- sker. Zlasti smo veseli, da smo dobili veliko odgovorov, kar je dokaz, da ste našo igro sprejeli za svojo in da vam je všeč. To pa pomeni, da bomo z njo nadaljevali in vas ve- dno znova presenečali, kot presenečate vi nas z vašo po- što. Se bolj veseli bi bili, če bi kdaj na prosto mesto do- pisnice tudi kaj pripisali. Re- cimo kakšen predlog za izboljšavo igre ali kakšno umestno vprašanje itd. Mož- nosti so, torej bi jih veljalo izkoristiti. Izmed 120 prispelih kupo- nov smo najprej izbrali pra- vilne in izmed njih izžrebali tri nagrajence. Žrebal je di- rektor Topra, sicer pa pred- sednik Celjskega šahovske- ga kluba Zvone Dežnak. Se- danji nagrajenci tudi dobijo Toprove nagrade, ki jih lah- ko dvignejo v našem ure- dništvu: 1. nagrada: POLDI AR- ZENŠEK, Gorica 27, Gorica pri Slivnici, 2. nagrada: ZLATKA DORN, Zagrad 86, Celje in 3. nagrada: MATJAŽ GO- RENSEK, Globoko n.h.. Rimske Toplice. Vsem veljajo naše čestitke, sedanjim »neizžrebancem« pa vabilo k novemu sodelo- vanju. Morda bo tokrat več sreče. Za štirinajsto nagra- dno igro (kupon danes prvič objavljamo) bo prispevala privlačne nagrade DO MET- KA Celje! T. VRABL ZGODILO SE JE... PROMETNE NESUEČE PREHITRO PO POLEDENELI CESTI Pri hiši št. 3 Šempetru je zaradi neprimerne hi- trosti glede na stanje ce- stišča začelo zanašati voz- nico osebnega avtomobi- la MARIJO UTRAN- KAR, 30, iz Šempetra. Za- peljala je na levi vozni pas in čelno trčila v avtomo- bil, ki ga je vozila SUZA- NA SENDZIANOVSKI, 37, iz Celja. Utrankarjeva, ki je padla iz avtomobila, se je težje ranila, škode pa je za 100.000 dinarjev. TRČILA V USTAVLJEN TOVORNJAK Na Mariborski cesti v Celju je zaradi zmrznjene- ga goriva ustavil tovor- njak s prikolico, ki ga je vozil CAMIL IBRAHI- MOVIC, 37, iz Bosne. To- vornjak je stal delno na hodniku za pešce in del- no na kolesarski stezi. Iz smeri Vojnika je pri- peljal z avtobusom JOZE HARiH, 38, iz Maribora, ki je zaviral, zadnji del av- tobusa pa je zaneslo in je trčil v stoječ tovornjak. 20 minut za tem se je v tovornjak zaletela tudi voznica osebnega avto- "^obila VERA 2U2EJ, 41, iz Arje vasi, ki je prav tako pripeljala iz vojniške smeri in ki je tudi zavi- rala. Pri nesreči se ni nihče poškodoval, škode na vo- zilih pa je za 110.000 di- narjev. ŠTIRJE POŠKODOVANI Iz Sentruperta proti Mozirju je vozil z oseb- nim avtomobilom BRANKO PRA2IC, 61. iz Zagreba. V Parižljah, ga je v nepreglednem de- snem ovinku začelo zana- šati, saj je pripeljal prehi- tro. Zapeljal je na na- sprotni vozni pas in čelno trčil v avtomobil, ki ga je vozil DARKO ŽERDO- NER, 26, iz Letuša. Oba voznika sta težje ranjena, prav tako tudi po en so- potnik v vsakem vozilu. Skupne gmotne škode je za 120.000 dinarjev. ZAPELJAL JE NA PLOČNIK Po Kidričevi ulici v Ve- lenju je vozil voznik oseb- nega avtomobila 2lVO- RAD MLADENOVIC, 25, iz Velenja. Zaradi nepri- merne hitrosti pa ga je v ovinku začelo zanašati in je zapeljal na desni ho- dnik za pešce, ter tu zbil dve pešakinji - ANO ZAJC, 41 iz Velenja in ZLATO JURIC, 50, iz Sa- leka, ki sta obe težje ra- njeni. Voznik ni takoj ustavil, temveč šele po 600 metrih. OBSTAL MED ZAPORNICAMI Za 100.000 dinarjev škode je nastalo na oseb- nem avtomobilu ki ga je v Zidanem mostu zadel potniški vlak. Na železni- ški prehod je zapeljal voz- nik PETER ZDOVC, 33, iz Laškega, ki zaradi za- sneženega cestišča, letnih gum in rahlega klanca ni uspel speljati čez prehod, saj so se pred njih spusti- le zapornice. Voznik in sopotnik sta še pravoča- sno izstopila, avtomobil pa je popolnoma uničen. . IZSILJEVANJE NA ŽALSKI OBVOZNICI Po obvoznici v Žalcu je iz smeri Ljubljane proti Arji vasi vozil z osebnim avtomobilom BORI- SLAV VIDIC, 44, iz Mari- bora. Iz celjske smeri je pripeljal voznik CIRIL ZEROVNIK, 70, iz Ka- mnika, ki je na prednost- no cesto zapeljal z ne- zmanjšano hitrostjo in ta- ko zaradi izsiljevanja pre- dnosti trčil v Vidičevo vo- zilo. Pri nesreči se je težje poškodovala sopotnica v Zirovnikovem avtomo- bilu. KF«t)NfKA SAM SE JE PRIJAVIL 2. februarja letos je nez- nanec umoril IDO LJU- BIC. To se je zgodilo v Vinskem vrhu. Takrat je neznanec pobegnil. Po desetih dneh pa se je mi- ličnikom v Kumrovcu prijavil 28-letni VJEKO- SLAV LJUBIC, Idin mož, ker je utemeljeno osumljen uboja svoje že- ne, je Ljubic v preiskoval- nem zaporu v Celju. VAGON JE »POBEGNIL« Zaradi malomarnosti premikača JANEZA MIRCA, ki na železniški postaji v Zidanem mostu ni pravilno zavrl odstav- ljenega vagona, je v tega trčil elektromotorni vlak. Močan veter je namreč vagon premikal proti tiru, po katerem je pripeljal potniški vlak. Škode je bilo za 120.000 dinarjev. USODNO PODIRANJE DREVES FRANC FERLIN, 58, iz Veternika se je odpravil v bližnji gozd podirat dre- vesa, ki bi jih uporabil kot drva. Ko je žagal na manjšem pobočju, je stal pod drevesom, ki se je zrušilo nanj in ga odbilo 6 metrov daleč v jarek, kjer je Ferlin obležal mrtev. Center za usmerjeno izobraževanje Žalec ulica Ivanke Uranjekove 6 Žalec objavlja prosta dela in naloge čistilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj je končana osnovna šola. Kandidati naj prošnjo s kratkim življenjepisom poš- ljejo na gornji naslov v roku 15 dni po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. kovinotehna Celje O^rodajalna ISALEB p Kolpa j)rogram v različnih '% barvah zidne ter talne keramične ploščice modnih barv .^in vzorcev darilni bon ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU irska - »smaragdni otok« ' Irci so nadvse gostoljuben narod. Kamorkoli smo prišli, smo se počutili dobrodošle, tako da smo iskali izgovore, da smo v doglednem času lahko odšli. Morda je prav neprijazno vreme krivo, da so notranjosti hiš polne člo- veške topline. Stara ženica nam je s treso- čimi rokami postregla s ča- jem in pri tem neprestano klepetala, da smo komaj kaj uspeli povedati. Prisrčna je bila z zgodbo o svojem obi- sku sina v Rimu, kamor so ga prepeljali iz Afrike zaradi nevarne obolelosti. Po na- svetu je namreč želela vzeti nakaj italijanskih lir s sabo na pot - na Irskem je namreč menjavanje valut popolno- ma svobodno. Ko so jo v banki vprašali, koliko lir bi želela kupiti: deset, dvajset tisoč ali več, je starka skoraj omedlela, kajti že je mislila, da bo morala prodati hišo, kar bi pomenil isti znesek v irskih funtih. Postarana samska učitelji- ca biologije, ki je nadvse do- bro poznada naše geografske in biološke značilnosti, če- prav nikdar ni bila v Jugo- slaviji, nam je postregla z de- set let starim whiskey-em (tako namreč pišejo Irci to priljubljeno zahodnjaško pi- jačo, za razliko od britanske pisave whisky). Ni potrebno poudariti, da tistega večera nismo bili v zadregi s tema- mi za pogovor! Veliko zanimanje sva kot Jugoslovana vzbudila pri skupini mladih na obisku pri neki ločeni ženski, ki je sicer živela s svojo hčerko dokaj osamljeno življenje. Kot izra- zito katoliška država Irska namreč ne priznava ločitve, zato so se sorodniki izogibali tiste mlade žene, ki je imela dovolj poguma, da odide od moža, s katerim se nista ra- zumela. Postregli so nam tra- dicionalno z nepogrešljivim čajem z dodatki: mlekom, sladkorjem in doma pečeni- mi kolači. Razen kolačev na Irskem pečejo še marsikje kruh doma, zlasti izven več- jih mest. Pri moških gostiteljih (če- tudi z ženami ob strani) smo vedno doživeli izbiro pri po- strežbi: pivo ali čaj, kar obo- je mora menda vedno biti doma na zalogi. Morda imajo Irci takšne zaloge zaradi omejenega obratovalnega časa gostiln na popoldne, s čimer se irska vlada prizade- va zmanjšati problem alko- holizma v svoji državi. Eden takšnih gostiteljev je dobro- dušno po vsakem stavku ob poslušanju nejeverno zmaje- val z glavo in ponavljal sicer dokaj pogosto mašilo: »Go away!«, kar lahko prevede- mo z: »Ali res?« ali »Daj no dai!«. Čudovito je posedati ob hladno deževnih večerih po vrnitvi s celodnevnega pote- panja v prostorni dnevni so- bi prenočevališča ob odpr- tem kaminu in tedaj se res prileze močan, topel čaj. Vsi lastniki, pri katerih smo pre- nočevali, so bili namreč izre- dno vljudni in vedno pri- pravljeni poklepetati ter po- nuditi svojo nacionalno pija- čo. Najobičajnejše kurivo za kamine je šota, ki jo imajo po vsem otoku, sodeč po kupih tega narezanega kuriva vzdolž vseh cest. Sicer pa so pogoji za šoto na Irskem idealni. Na splošno otok ni bogat z energetskimi viri. Vode ima- jo sicer obilo, vendar malok- je doseže potreben padec za postavitev hidroelektrarne. Kljub temu je nemškim kon- struktorjem uspelo že pred leti zgraditi mogočno hidroe- lektrarno, ki je zasnovana na posebnem sistemu kanalov, s pomočjo katerih se pride do potrebne vodne energije, ki jo nato pretvorijo v elek- triko. Ta veliki energetski obrat, zgrajen relativno blizu izliva reke Shannon v morje oziroma Atlantski ocean, to je pri mestecu Killaloe, je odprt vsakodnevno ob dolo- čenih urah za organiziran ogled obiskovalcev. PIŠE: JELKA ŽOLNIR 11 Katedrala v mestecu Killaloe ob reki Shannon. VABILO NA RAZSTAVO Svet za spremljanje benoekonomskega pc žena pri občinski konf SZDL v Celju želi ob n rodnem dnevu žei osmem marcu, predi ljubiteljsko ustvarj; celjskih žena širšemu ljudi. V ta namen bodo nizirali RAZSTAVO nih in ročnih del (slik male plastike ter veze makramejev, tapiserij, linov). Vabijo vse žene, ki ; razstavljati, da prin svoja dela v Dom JN^ tov trg 2 (vhod iz ulice divizije), v ponedeljek torek 24. februarja od 16. ure. Razstava bo v pros Muzeja revolucije Celje do 8. marca. Za varnost razstavljen delkov bo poskrbljen^ KOŠARKA IN NAMIZNI TENIS Minuli teden so se v novi večnamenski dvorani na Gomil- skem zvrstile razne športne prireditve. Največ gledalcev je privabila prijateljska košarkarska tekma med veterani Olimpije in veterani Savinjske. Po zelo izenačeni in za gle- dalce zanimivi tekmi, so zmagali veterani Olimpije z rezulta- tom 93:81 (45:43). V namiznoteniškem turnirju je nastopilo kar petnajst ekip. Zmagala je prva ekipa Žalca pred Gomil- skim itd. Na turnirju v odbojki so nastopile tri ekipe, zma- gali pa so mladi igralci Gomilskega. Treba je povedati, da so v ekipi veteranov Olimpije nastopili Daneu, Božič, Peterka, Logar, Zorga in drugi. Na sliki: Najbolj množična prireditev je bila v namiznem tenisu. T. TAVČAR Grada vi in graščine na celjsicem območju { 3 Piše: dr. IVAN STOPAR I CELJE {Cllli), grad Gornje Celje, Stari grad Na ozkem hrbtišču, ki se končuje s skalnim pomolom, v naselju Za- grad nad Celjem. Občina Celje. Prvotni lastniki so bili vovbrški grofje s Koroške, ki so imeli na gra- du svoje ministerialce. Tako 18. de- cembra 1241 nastopa med pričami grofa Viljema iz Vovber Hiltprando de Cilli, prvi vitez, za katerega upra- vičeno domnevamo, da je domoval na celjskem gradu, ta pa se prvič neposredno omenja šele 1323 kot Cylie die purch. Pozneje srečamo ime zapisano še kot vest Cili (1341), castrum Cilie (1451), gsloss Oberci- li (1468), Cilia superius (1479) itn. Ime Gornje Celje - Obercilli se torej za razloček od imena spodnjega celj- skega gradu uveljavi šele v času, ko je rod celjskih grofov že izumrl. Ko so vovbrški grofje izumrli, je grad 1333 po dolgotrajnih bojih pri- šel v roke njihovih dedičev žovne- ških gospodov, ki so se po njem kmalu pričeli imenovati grofje Celj- ski. V njihovi posesti je ostal do 1456, ko so tudi Celjani z Ulrikom II. izumrli. Potem je, spet po hudih bo- jih, postal deželnoknežnja last, na njem pa so gospodarili razni oskrb- niki. V času velikega punta 1515 so ga zavzeli uporni kmetje, pozneje pa je bil nekaj časa hudo opustel. V letih 1566-1579 so ga temeljito obno- vili in znova utrdili, dela pa je vodil mojster Francisko de Lugan iz Ljub- ljane. Ko je pozneje izgubil svoj stra- teški pomen, je pričel polagoma pro- padati. Ob koncu 17. stol. je bil veli- ki stolp že brez strehe. 1748 je celjski vicedom grof Haugvvitz pobral z nje- ga strešno opeko za popravilo mest- nega gradu, 1755 pa ga je kupil grof Gaisruck, ki je snel tudi ostrešje in odpeljal najlepše klesance ter jih po- rabil pri zidavi dvorca Novo Celje. 1803 je napol razvaljeni grad kupil kmet Gorišek in ga pričel uporablja- ti za kamnolom. Temu je napravil konec šele grof Wickenburg, ki je 1846 razvaline odkupil in izročil šta- jerskim deželnim stanovom, da bi jih obvaroval pred popolnim uniče- njem. Prizadevanja za njegovo ohra- nitev in obnovo so se pričela ob kon- cu 19. stol. in še vedno trajajo. V novejšem času so v delu razvaline uredili gostišče. Gradu se lahko približamo z več strani. Najbolj znana je pot, ki se mu v blagih strminah približa z vzhoda in ki jo uporabljajo tudi motorizirani turisti. Tik pred grajsko stavbo se cesta še enkrat vzpne v klanec in že smo na parkirnem prostoru. Tu je bil nekdaj globok obrambni jarek, ki je opasoval grad in se končal šele tik pred prepadnimi stenami zahodne kope, na kateri počiva grajsko jedro. Kako razsežen je bil nekoč ta jarek. lahko spoznamo na severni in ju2 strani grajskega kompleksa, kjer še sorazmerno dobro ohranjen. Pn njim je razločno videti tudi ostani nekdanjega mogočnega okopa. Ta, bil svojčas pač še dodatno utrjen palisadami ali kakšno drugo ovin ki naj bi morebitnemu napadale otežila dostop do grajskega kon pleksa. Pot nas pripelje naravn« do pr\'otnega vhoda, ki je bil nekd^ utrjen tudi s polkrožno izoblikov nim branikom. Tu je bil postavlj« vzdižni mostič, čez jarek, ki so ga c nevarnosti lahko potegnili navzgo danes so vrata zavarovana samo preprostimi železnimi vratnicari Ko stopimo skoznje, se znajdemo majhnem, tesnem prostoru, ki je t prej obokan in nad katerim se vzdigoval obrambni stolpič, ki branil vhod v grad. Odtod so imt branivci dostop do lesenih obraml nih hodnikov v vzhodnem in ju nem medzidju, ki jih danes ni ve skoraj do svoje prvotne višine pa še ohranjeno zunanje obrambno ol zidje z ostanki strelnih lin. Notranj obzidje je ohranjeno samo desno o vhodnih vrat v svojem vzhodnei delu, kjer se predgradje zoži v peti rokotno ploščad, nad katero se j nekdaj vzdigoval stolp. Na južn strani so levo od vhoda vidni temel; notranjega obzidja: bilo je precej v soko, saj je lahko opravljalo svoj( obrambno nalogo samo, če je po vi- šini presegalo zunanje obzidje. J Stari celjski grad. Skica po upodobitvi iz 2. polovice 19. stoletja. OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje. Laško. Mozirje. Slovenske Konjice. Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Zalet Uredništvo: Celje. Trg V. kongresa 3 a. poštni predal 161. Naročnina in oglasi; Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika = Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko StamejoK' Redakcija: Marjela Agrež. Milan Božič. Jure Krašovec. Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369. 23-105. j