List 47.
Gospodarske stvari.
Kako bi se Unska dolina dala posušiti.
Spisal M. Perući.
Ker so letos bile velike povodnji po mnozih krajih nase dežele in se posebno na Notranjskem , zato se je začelo tanje preiskavati, kaj je krivo tega? Posebno je si. deželni odbor izprožil, dobro pregledati Unsko dolino pri Planini, ker so tudi tam ljudje od vode trpeli hudo kvaro.
Zadela je mene velika čast, da sem bil med možmi, ki so to preiskavali, in zato se mi zdi dolžnost, obširneje izpregovoriti o nekaterih stvareh, ki so zelo važne pri tem vprašanji. *)
Predno v misel vzamem pripomočke, s katerimi bi se ta nesreča odvrnila, hočem ob kratkem popisati, kako je Unška dolina geologično ustvarjena.
Apnenikove gore notranjske dežele so prava domovina podzemeljskih duplin ali jam. Te dupline so navadne votline ter druga se druge tako drže, da jih vežejo ali vodotočem podobni žlebovi ali razpokline. Votline leže ali razno visoko ali tudi tako, kakor bi se šlo gori po stopnicah iz druge v drugo. Večina apneni-kovih duplin ima po stenah nizdolu viseč kapnik , ter v mnozih je na tleh ilovnato ali glinasto blato. Povsod po teh jamah, kodar sten ne brani apnena kaplina, katera jih oklepa, izpodmlevajo ter votlino širijo vode s potoki vred, kateri često ponicujejo*) v te dupline, po njih dalje tekoč. Zatorej tem duplinam širjava in glo-bočina vedno raste, da njih strop nazadnje že ne more
*) Našim čitateljom je iz poročil deželnega odbora znano, da je si. ministerstvo kmetijstva dovolilo državno podporo za preiskavanje vodonosne U n š k e doline, in da tudi si. deželnega odbora volja je, dodati tej podpori svoj delčž, ter da gospod W itschel z gosp. Perucijem je dobil zato nalog, z ozirom na dotično dr. Vicentinjevo brošurico preiskavati zanimivi ta svet. Gosp. W i t s c h e 1 je v posebnem poročilu podal dež. odboru svoje mnenje, katero g. Perući hvali kot izvrsten operat ; da pa vzlasti naši Notranjci izvedo kaj o njunih preiskavah, izročil nam je on pričujoči spis, katerega smo radostni vzeli v svoj list.                                      Vred.
**) Ponicevati: voda ponicüje, znači: voda se pod zemljo izgublja, in tisto mesto, kjer voda ponicüje, imenujemo ponikve.                                                           Pis.
na sebi držati kamenja z drugo težo vred, zaradi česar se potlej vse skup vdere in posuje.
Kedar je tak podsed globoko pod zemljo, tedaj Človek tega nič ne vidi, ali čuti vendar, ker se zemlja s potresom zaziblje; kedar je tak zasip više ter bliže zemeljnega površja, tačas vdrto kamenje za seboj naredi rüpo (razpoklino in globanjo), podobno ali mlinskemu grotu ali kotlu.
Mnogo tacih potresov, ki se ne čutijo daleč okrog, pride, kakor je podoba, samo zato, ker se je ondukaj pod zemljo kaka duplina posula. Semkaj bi utegnili spadati potresi na Krimu, katerih je bilo 1866. leta decembra meseca mnogo, jako močnih; pozneje jih že ni bilo toliko čutiti, a ponavljali so se vendar do 1874. leta, posebno okolo Tomišljega. Tudi Kras, ki je pod seboj ves votel od samih duplin, ima često jednake potrese, katere mu dela posipanje podzemeljskih jäm.
Na Notranjskih apnenikovih tleh se pogostoma vdirajo rupe ali globänje; najveće izmed njih imajo po več tisoč metrov premernika.
Tudi Unška (Planinska) dolina je s tem načinom postala. V rupici, katera se je pred tremi leti prvič pokazala blizu L ozke pile (žage), prebrskaval sem na-pldvje, v katerem nisem našel nič živalskih ostankov, razven samo jednega navadnega zelišča, imenovanega „paludinina orbicularisu,   katero je kar na vrhu rastlo.
(Dalje prihodnjič.)
List 48.
Kako bi se Unška dolina dala posušiti.
»Spisal M. Peruci,
(Dalje.)
Naplavje, katerega ni obilo nad 1:5 metrov debelosti , ima v sebi gozdno ilovico, zmešano z rodovitno prstjo; samo pri izvoru Unske vode je tudi nekoliko proda videti. Nikodar ni tod nič peska in modrikaste (plavkaste) lednotvorske gline, kar nahajamo nekoliko pod zemeljnem površjem po vsem barji ali močvirji. To nas uči, da je ta dolina postala v poznej četrto-tvorni dobi ter je takćj od začetka bila presihajoče jezero, katero je do malega vse leto bilo brez vode. Ne-ravnotno podobo so tej dolini dale mnoge višave, ki se nam vedno pred očmi ponavljajo. Ker voda neprestano izpodjeda in odnaša zemljo, zato so se njenemu odtekanju vrata pri Vrhniškem bregu do Borovnice kar dalje tem bolj širila ter notranjske reke so se bolj in bolj obračale k ravnini Ljubljanskega barja.
Kakor so dotoki v tej dolini rastli in se pomnoža-vali, tako je tudi rastla izpodjedljiva krepost vodi, ki se je zbirala na močvirji. Ljubljanica, povečana z raznimi izvirki okolo močvirja, predrla je šiloma Jrdni jćz, katerega je bilo Savsko naplavje storilo med Šišenskim in Golovškim hribom. Struga se je Ljubljanici polagoma globoČila ter voda je naplavino vedno prinašala in zatorej so se močvirska tla vzdigovala, ker so Notranjske reke začeniale blato, kar so ga pobrale med svojim čudovitim tekom, odkladati na barji, kodar je voda malo ne samo stala. Rodovitna prst, katero je hitreje in hitreje odtekajoča voda kradla Notranjskim dolinam,  dela zdaj Ljubljanici bregove.    Tedaj,  kedar
so je to godilo, kaže, da je močvirsko ravnino že nekako na debelo pokrivala šota j kajti notranjsko blato po obeh straneh Ljubljanice leži malo ne samo na šotni plastične sezaje obilo globokeje drugam v zemljo.
Ce pregledamo naplavino po bregovih Ljubljanice, ni težko razumeti, koliko rodovitne prsti je Krasu odnesene, posebno ako tudi pomislimo, da to je le majhen kosec naplavine; kajti nekoliko blata je ostalo po strugah pod zemljo , a nekoliko ga je voda nesla dalje v Savo in Dunaj (Donavo).
Voda, podpirana s posekavanjem gozdov , nam je storila, da so se Notranjske doline v zvezo odprle Ljubljanski ravnini in njenim razrastkom. Dokler je še Kras imel drevje in gozde, ni burja mogla prsti jemati; vodam je požiralnike mašilo povsod listje in rožje ali dračje; potoki io studenci so tekli največ vrhu zemlje, v tla poniknivši stoprav (še le) potem , kedar je topo-glavi svet posekal gozde, kateri so nalašč odmenjeni, v redu držati zračno mokroto. Kar dalje tem več se je vodi v zemljo odprlo požiralnikov , ter ko je vso prst burja odpihala in voda odnesla, potem že ni mogla vrhu zemlje teci mokrina, s katero so zdaj tudi oblaki začenjali po redkem deževati. Apnenikove skale nimajo nič gostote, in zato so deževnico srebale, kakor rešeto; studenci so usehnili, ter voda , rastlinam živa potreba, začela je ponicevati, pod zemljo iskaje potov svojemu odtočilu. Golo, razpoklo skalovje in suhe struge nekdanjih potokov nam pričajo, da je nekdaj bila zemlja tod vse drugače obdelana. Kras požira kar dalje tem več sveta, in ako temu ne najdemo konca, to bodo v nedavnih letih pustoto ležali rodoviti kraji, kateri so zdaj še vsi polni ljudi.
To se mi je potrebno zdelo povedati, da bi laže pokazal, kako bi se Unška dolina dala usušiti, ter da bi tudi odkril, kako voda zemljedelstvo tukaj pospešuje, tamkaj uničuje.
Notranjske doline, posebno Unška, imajo po sebi še zeleno rast, katero so jim ohranili gozdje, ki okolo njih stojč, in tudi povodnji, katere jih časi zalivajo. Kar globoče in hitreje voda beži v podzemeljske požiralnike, tem več blata s seboj odnaša. Vodna žrela po ravninah rastć od leta do leta, ker valovi, vrvraje v krepkih vrtincih, izpodjedajo prhko naplavljeno prst, predno poniknejo. Globoke zareze pri žrelih spodnjega Unca nam kažejo, kaj voda zna in more, ter ogoljeno kamenje, gledajoče izpod naplavja, uči, da je človeška moč jako slaba, kedar se z vodo bojuje. Že zdavnej zemlja tod ne dobiva toliko povračila, kolikor ima vedne izgube , ter vse kaže, da se Kras misli skoraj tudi v to dolino razširiti.
(Dalje prihodnjič.)
382
List 49.
Gospodarske stvari.
Kako bi se Unška dolina dala posušiti*)
Spisal M. Peruci,
(Dalje.)
Ker voda neprestano izlizuje ter odnaša dolinsko dno, zato se nareja kar dalje tem več požiralnikov, in zaradi tega se bode reki Uncu**) vedno ter vedno krajšala tudi struga, kar je zdaj se gre po vrhu zemlje, a naposled pride Ča3, v katerem vsa Unška voda ponikne v podzemeljsko odtekanje. Kras je že zdaj prišel blizu k Unški dolini, a kedar jo bode vso zagrnil, tedaj našim vnukom začne razmetano kamenje pripovedovati, kod je v stari dobi tekel Unec, ter Ljubljanica bode mogla dotoke dobivati samo kar iz podzemeljskih duplin kraške zemlje. Sama nevednost grozi to rodovito dolino izpremeniti v puščavo.
Požiralniki leže ali v ravni črti z dolinskim dnom ali više nad njim ali niže pod njim. Požiralniki prvih dveh vrst se vedno zamašajo, a požiralniki zadnje vrste se na novo delajo od dneva do dneva. Prevažno For-tiinovo jamo vidimo vso zatlačeno z debli in vejami, zaradi cesar more samo še ubogo malo vode požirati, če tudi ima od narave namen, da bi pila velike curke in tako odvirala povodnji.
Voda zemljedelstvu rodi kvaro ali zato, ker je pre-obila, ali zato, ker je ni dovolj. A človek je postavljen, da tej stvari pomaga ter vodo suče in pokori sebi na korist in potrebo.
*) V 47. listu „Novic" z 22. novembra 1876. 1. je v zadnji odstavek tega spisa vlezla napaka: „zelišča, imenovanega „paludinina urbicularis," katero je kar na vrhu „ras-tlo," namesto: „polža" imenovanega „paludinina orbicularis," kateri je bil kar na vrhu."
**) Vprašaje sem zvedel, da se prav piše: Unec — Unca, kar svedoči hrvatska reka: Unac — Unca, katera se tako pisana čita v Vukovem srbskem rečniku. Staro-slovenska oblika bi bila: UnLcL — UnLca, iz besedice: u hinweg, in iz korena: nik sich in die hohe oder in die tiefe bewegen; un i k ni t i durch bewegung hinweg schwinden, versinken. V korenu; nik je i oslabljen v poluglasni h, za-torej: nLk. — Unec ima svoje ime zato, ker pod zemljo ponicuje ali uničuje, kakor je tudi beseda: ponikve od ponikniti.
Ako hočete od Unške doline odvrniti povodnji, otrebite in razširite vse zdanje požiralnike, kateri so največ grdo zablačeni ter zadelani. Ali v tem poslu bodite zelo pazljivi, da ob enem pridete na konec poprej imenovanemu vodnemu izlizavanju, ki dela mnogo kvare, ter da si s tem na glavo ne nakopljete tega, da bi potlej imeli premalo vode, kar posebno Kraševcem že zdaj vso rast zatira. Bilo bi najprvo tistim žrelom, katera so niže nego li dolinsko dno, v stran od Unške struge a ne v strugi ležeča, pripravne zatvornice tako narediti, da bi se tem zatvćrnicam usta mogla z jezovi k višku vzdigovati, kolikor bi potreba ukazovala; a kar je žrel po strugi reke Unca, naj bi se zamašila, kolikor se koli da, in sicer vse do tam, kjer se imenuje Stru-ženica, Galacija in Pod Stenami.
Takošno početje bi storilo, da bi Unec tudi ob suši po vsej strugi imel vodo, katera bi se s pripravnimi naredbami dala izpuščati na niže ležeče košenice in travnike, ter zemlja bi potreb ;e vlažnosti imela v samem vročem poletji, kar bi poljanam te doline dajalo mnogo več rodovitosti in obrambe.
Ako bi se Unške doline požiralniki otrebili in razširili , potem bi se tudi Unec reka o povodnji mnogo poprej utekala na svojo navadno mero, samo da bi jej duri pri Vrhniki in Bistrici bile tako prostorno odprte, kakor je treba.
Tist hip, kadar Notranjske vode na močvirsko ravnino stopijo v zapadnej strani, takoj že tudi jemo uničevati močvirsko zemljedelstvo, in to vedno tako bode, dokler se tukaj vodno ravnotežje ne predrugači s pre-naredbo in vglobočavanjem tistih strug, katere močvirsko vodo izprejemljejo ter dalje v svet odnašajo.
(Dalje prihodnjič.)
List 50.
Kako bi se Unška dolina dala posušiti.
Spisal M. Perući. (Dalje.)
Največa kvara bi zadela močvirsko ravnoto, katere je 20.000 hektar , ako bi se voda vzela Unškej dolini, ki meri do 1600 hektar. Da to dokažem, treba v misel vzeti samo nekaj malega tistih dogodeb, katere sem na barji gledal o lanski in letošnji povodnji, ker menim, da svojih besed o Unške doline izboljšku nikakor ne bi v resnici završil, če ne povem , kolikošno moč bi tak izooljšek imel do močvirja.
Lani je po Unski dolini povodenj stala do srede julija meseca. Vode, kar jih pije Ljubljanica, bile so se že davno utekle na svojo navadno mero; a Ljubljanica, dokler je bila Unška dolina preplavljena, utekala se je zelo malo, morebiti po kacih 5 milimetrov na dan; — kedar je Unška dolina usehnila, takoj se je tudi Ljubljanica utekla, in to v 24 urah za cel meter. To je potem šlo tako naglo, da je ta reka že v 3 dnevih bila zopet  v navadni meri.    Ljubljanica
se je zatorej v sekundi znižala za cel meter, če jej po-vprek damo po 15 centimetrov hitrosti. Reka je bila tam, kjer sem to stvar pazil, 50 metrov široka.
Iz tega, kar je bilo zdaj rečeno, jasno vidimo, da na močvirski ravnini povodenj gotovo za 0*4 metra više stopi, ako se po Unški dolini požiralniki prav otre-bijo in v red postavijo, ter da bodo potlej zaliti tudi taki močvirski kraji, katerih poprej ta nesreča ni zadevala; kajti voda bi v svoje stare struge mogla kreniti Še le tedaj, kedar bi vso poljščino že pokončala. Ako ne pozabimo, da v 24 urah potem, kedar se nebo zopet uvedri, povodenj upade komaj za 0*10 metra, lebko umejemo, da bi v tacih razmerah močvirski svet cele 4 dni dalje pod vodo stal. — In kaj bode, ako se to pripeti? Odgovor ni težak. Po nižjih močvirskih koše-nicah bi odmrle v*e plemenitejše trave, in setev bi po zalitih njivah povsod bila uničena. Kdo ne ugane, da bi se potlej na barji do čistega ustavilo vse kmetovanje, katero že zdaj nekako medli, ter nič trdnega dohodka ne bi mogel obetati močvir, katerega sta z gorkim trudom kmet in država povzdignila do tega obdelovanja, kakoršno ima zdaj.
v                                                 «/
Ce se ne ustvarijo take naredbe, katere bi vodi trdno uprle razsajanje in uničdvanje, bati se je, da z nove močvirske domovine pobegne še to številce naseljencev, kar jih zdaj ima. In kdo bi se temu čudil? Bridko je, vsako leto srp in koso brusiti, a potem ne učakati ni žetve ni košnje; grozen je strah, kateri se vedno ponavlja, da morebiti bode treba prijeti za palico in iti od hiše do hiše kruha prosit. Zemljedeistvo, podloga narodnemu gospodarstvu, bode prisiljeno pešati, ako se te uime ne ustavijo za vselej , in ker bi od leta do leta bilo treba davke odpisovati, omahnila bi tudi vsa davčna moč, katera si je z narodnim gospodarstvom v tesni zvezi.                                                     (Kon. prih.)
398
List 51.
Kako bi se Unška dolina dala posušiti.
Spisal M. Peruci,
(Konec.)
Potrebno se mi zdi, zopet in zopet ponoviti, kar sem že tolikrat rekel v tem spisu, da je namreč na barji vodno ravnotežje predrugačiti s prena-redbo in vglobočavanjem odtočnih strug, Če nočemo, da bi osušena Unska dolina zalila močvirje s tako nesrečo, kakoršno sem popisoval.
Res je tudi že sama si. vlada razumela, da bi državi težko   preglavico   delale take razmere,   ako se ne
odpravijo; razumela je, da državne podpore, katere se zemljedelcu dade, kadar mu je voda že vse ugonobila, morejo žaleči samo za ti s t hip, a nikakor ne odvrniti šibe, katera od dneva do dneva huje tepe.
Razveselil se je kmetovalec, ko je slišal, da vlada misli krepko novčno podporo dati v osušilo Unške doline. Planinsko občino so letošnje grozovite povodnji predramile iz trdega spanja , in zato je višjim rokam izročila prošnjo, da bi se jej dala podpora, a poleg tega vendar ni čakala k svojej prošnji odgovora, nego naj-silnejših del se je takoj sama prijela. Naj bi ta izgled tudi močvirce dregnil iz otrplosti! Močvirsko obdelovanje potrebuje še mnogo velicega truda, ako se hoče na pravo cesto kreniti osuševanje, katero je tako daleč od razuma zabredlo. A zaradi tega naj se močvirec ne ustraši dela , ker tudi njemu vlada po drugih omikanih držav izgledu podd podporno roko, da primerno veljavo dohode močvirski svćt, kateri ima več štirjaških milj prostora in je tako ustvarjen, da bode kedaj naj-rodovitejši kos Kranjske zemlje.
Tudi si. deželni odbor skrbljivo pazi na te naloge zvršitev. Deželnemu zboru naj se močvirci zahvalijo, da morebiti že prihodnje leto v veljavo stopi v letošnjem zboru narejeni zakon o močvirskem obdelovanji. Deželni odbor umeje, kako potrebno je, da se ta ravnina čisto usušena in utrjena izroči pridnim rokam; zatorej se n&dejemo, da hoče to stvar pospeševati, kolikor bode koli mogel.
Želim, da bi se moje misli in moji nasvetje blagovoljno sprejeli. Vedno si prizadevam, buditi ljubezen k zemljedelstvu, da bi tudi plodovita polja imela naša draga dežela, katera je dobila od narave toliko posebnih lepot, kakoršnih ni po drugih zemljah. Naj nobenega mojega rojaka ne plaši boj z grozovito vodo, katera, kadar se ukroti, bode okrog sebe širila bogastvo, a ne uboštva in potrebščine.
Napćsled se mi zdi potrebno, povedati še to, da sem le sploh in povprek govoril o napravah, s katerimi bi se Unška dolina mogla usušiti. Kadar bi se tega dela res kdo poprijel, tedaj bi trebalo najprvo tenkih in umnih črtežev, po katerih bi se potlej vsaka stvar posebe zvršila,   kakor umeteljnost ukazuje.