Iz naše organizacije. Kranjsko. Slorensko deželno nčiteljsko društvo v Ljubljani bo imelo v ponedeljek, dne 27. decembra, ob desetih dopoldne, v Narodnem domu (pritličje, ua desno) svoje gl a v n o letno zborovanje. Dabo mogoče sestaviti dovršeno poročilo, opetovano prosimo naslednja društva, da plačajo običajno letnino (po 10 h od uda in sieer: 1. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj. 2. Badovljiško učiteljsko društvo. 3. Litijsko učiteljsko društvo. 4. Pedagoško društvo v Krškem. 5. Slo?enako kočevsko učiteljsko društvo. 6. Belokranjsko učiteljsko društvo in 7. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja. Letnina naj se pošlje blagajniku J. Dimniku. Društro za zgradbo uditeljskega konvikta bo imelo letošnje glavno zbor o v a n j e v ponedeljek, dne 27. t. m., ob devetih dop. v Narodnem domu (pritličje, na desno). Pedagoško draštro je zborovalo dne 28. m. m. v Krškem. Udeležba sieer ni bila tolika, kakor bi bilo prieakovati spričo občnega zbora, a vzroka. ni iskati v našem učiteljstvu — to je bilo in ostane zavedno in delavno — pač pa je marsikoga zadrževal občuten mraz ali ga je strašila dolga pot, tuintara je delal pa celo oviro prazen mošnjiček, kar je pri nas učileljih-magnatih jako redka prikazen. (Op. ur. BTe-te-te!). Vseeno je bilo okroglo štirideset zborovalcev, ki so zastopali dvanajst šol. V svoji sredi smo imeli l.jube goste iz zelene Štajerske nadučitelja Jamška in učitelja Bismala iz Bajhenburga. Prišel je tudi naš g. nadzornik Stiasnv. ki je vedno rad med s?ojim učiteljstvom. Prva in najlepša točka dnevnega reda je bilo predavanje prof. Lavtarja iz Maribora o njegovi računski metodi. Ne da bi se spuščal v podrobnosti tega zanimivega predavanja, rečem samo, da je bilo za nas prava naslada. Gospod profesor pripoveduje tako poljudno, prepričevalno in vneto, da ga človek mora poslušati z vso pozornostjo. Želeli bi se pač mnogo takih požrtvovalnih mož, ki bi tako radi zah ijali v naše vrste, da nas uče in bodre v težavnem našem delovanju. Predavatelj je žel obilo zasluženega priznanja. Tovariši voditelji naj bi delovali na to, da se preizkusi nova metoda, ki je gotovo jako izvrstna. — Tovariš tajnik Makso Hočevar nam je nato podal kratko sliko o društvenem delovanju v preteklem letu. Iz tega poročila posnemamo sledeče: Zadnji občni zbor je bil dne 19. novembra 1908. 1. v Tržišču, kjer je predaval tovariš Skulj s pomočjo skioptikona o uporabi mleka, tov. Bohinec o uporabi skioptikona v šoli, tovariš Lunaček pa o varstvu ptic. Na predlog tov. Benedičiča je sestavilo društveno vodstvo pregledno tabelo o uagradi za vodstro matrike. S tem je pomagano onim tovarišem, ki so doslej zastonj opravljali ta posel, da lažje zahtevajo zasluženega plačila, sklicujoč se s tabelo v roki na druge šole, ki so že odpravile tlako. Enjigo nSpisne naloge" je društvo pridno razpošiljalo; žal, da se doslej še niso vsi, ki so knjige obdržali, odzvali z nakaznico. Na predlog tov. Lunačka je društvo preskrbelo obrtnika, ki izdeluje Berlepscheve valilnice. Učiteljstvo iiaj posebno sedaj v zimskem času skrbi, da se valilaice razširjajo. Dne 29. aprila je imel društveni odbor sejo v Vel. Podlogu, kjer je določil dan in Tzpored spomladnega zborovanja; to se je vršilo dne 2. junija v Krškem. Ob tem zborovanju si je ogledalo učiteljstvo tudi nov šolski oder in gledališko predstavo: BV delu je sreča." Tov. Hočerar nam je takrat razložil pomen in korist šolskih odrov, tov. Levstik nam je opisal socialno delo učiteljstva v našem okraju, tov. Malnarič pa je proslavil štiridesetletnico šolskega zakona r navdušenem govoru. V teku leta je poslalo društvo resolucijo na državni zbor, da bi naj država prevzela 50% stroškov za ljudsko šolstvo. Na Koroškem snuje tov. Svanjak učit. društva; temu je društveno vodstTO poslalo 10 izvodov svojih tiskanih pravil. Poročala je še tovarišica blagajničarica Zirerjeva o stanju društvenega imetja, ki je povoljno. Nato je predtagal tov. dr. Bomih, da se društvenemu vodstvu izreče zahvala na uspešnem delovanju, obenem svetuje, naj ostane stari odbor še nadalje na čclu društva. Oba predloga so zborovalci englasno sprejeli. Predsednik tov. Drag. Humek je nato prebral resolucijo, ki jo je poslalo kranjsko učiteljsko društva naučaemu ministrstvu ia jo po naročilu deželnega učiteljskega društva predlagal, da tudi Pedag. društvo vpošlje resolucijo fz isto vsebino. Predlog smo navdušeno sprejeli. Istotako so bili enoglasno sprejeti sledeči predlogi: 1. Predlog tov. Humeka, da pošljejo zborovalei tov. Ganglu pismen izraz zahvale na požrtvovalnem delu za dobrobit učiteljstva in obenem izraz globokega ogorčenja spričo nekolegialnega postopanja onih dveh tovarišev poslancev, ki sta kruto razbila naš** nade. — 2. Predlog tor. Hočevarja, da društvo pristopi z zneskom 200 E h krogu zbiralce? za CirilMetodov obrambni sklad in da se v ta namen zviša članarina za e n o 1 e t o na 3 E. — 3. Predlog tov. Benedičiča, da društvo izda in založi zemljevid ali zemljevidni obris našega okraja, ker ga šole nujno potrebujejo. V ta naraen naprosi tov. Magerla kot geografa in tov. Humeka kot risarja, da o stvari razmišljata ia poročata v pomladnem zborovanju. — 4. Predlog tovarišice Zirerjeve, naj bi društvo zalagalo zbirke učnih slik, ki jih piše učiteljstvo krškega okraja. Društro s tem ne išče dobička, ampak hoče vršiti le svojo nalogo kot literarno društvo. Vse zborov^nje je imelo vtisk velikega zanimanja, kar doslej nismo vedno opazovali; prav je tako. Spoštujmo svoje delo! — Po zboroTanju se je večina zborovalcev zbrala v gostilniei pri Ženerju, a tudi oni, ki so slučajno obedovali kje drugje, so se po obedu združili z večino. Še nikoli nismo sedeli tako solidarno ob isti mizi kakor oni dani Zdelo se uam je, da plava nad nami dober duh, ki nam šepeče na dušo: Nič razdruženja! Ni6 medsebojnega sovraštva ia prepira! Ljubav! Bratstvo ! Prosto prepričanje! In navdušeao je zaorila zdravica: rMi pa ostanemo, kakor smo b'li enega srca, ene misli!" Tov. predsednik je napil g. prof. Lavtarju, ta pa krškemu učiteljstvu in učiteljstvu krškega okraja. Bekel je med drugim, da je baš dobro znamenje, da prihaja njegova metoda na Eranjsko skozi Krško, ki je bilo prvo središče slovenskega pedagoškega delovanja. Slišali smo še marsikako zdravico, zapeli smo še mnogo prijetno pesemco, in potekel je dan kakor blisk. Ob razstanku je pa ta ia oni krepko stisnil desnico tovarišici ali tovarišu, kličoč v slovo: nMi pa ostanemo kakor smo b'Ii !" Gradiščan.