^lajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2.kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko po- Dopisi dobrot*-*"'""' sprejemajo zastonj, •. rokopise se ne vrača.,n. Uredniški zaključek je >^ vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je strani K 160--strani K 80 — za V« s,rar>i K 40 — '/. strani K 20" - '/,« strani X 10 — >/.. strani K 5 — za '/« strani K 2.-- Pri večkratnem oznanila slopje štev. 3. - . . se cena primerno zniž?.. Štev. 20. i V Ptuju, v nedeljojlne 19. maja 1918. XIX. letnik. MAKS STRASCHILL t. Kakor smo že v zadnji številki poročali, prominul je po kratki hudi bolezni tovarnar in veleposestnik, splošno znani in spoštovani župan naBregu pri P t u j u, gospod Maks Straschill. Že v osebnem oziru je njegova smrt jako tragična, kajti še-le pred dvanajsetimi tedni mu je šel naprej v smrt njegov mlajši brat, gospod H an a Str a ao h i 11. Zdaj., je vsa velika družina z vsemi svojimi posestvi, tovarnami, kupčijskimi hišami i. t. d. popolnoma brez vodilne roke možkega. Gospod Maks Straschill sam zapušča šest otrok, ki so Še vsi nedorasli. Ali tudi v drugem oziru tvori Straschill-ova smrt velikansko izgubo. Lahko rečemo, da je v ptujskem okraju malo tako podjetnih mož, ki znajo, s svojo osebno pridnostjo gospodarsko življenje okraja oživljati in povišati. Kjer je bila roka Maksa Straschill, tam se je tudi začutilo nove impulze, novo veselje do gospodarskega dela, • z eno besedo napredek in življenje. In ravno ta pridna roka počiva zdaj hladno v grobu . . . O tem nam pač ni treba govoriti, koliko dobrot in sicer skritih. nerazkričanih dobrot je gospod Maks Straschill v celem okraju storil. K njemu so prihajali skozi dolgo vrsto desetletij kmetje po nasvete, s pritožbami zlasti v občinskih in dru- gih zadevah. Pa »tudi z drugimi prošnjami so prihamli k njemu, ker so poznali njegovolzlato srce. Bil je tihi dobrotnik, ki je vsakemu rad pomaga!, kateri je imel voljo, da bi se gospodarsko rešil ali si pomagal. Pomagal je rad vsakemu, ki je pokazal voljo za delo; mimo takih ljudi, ki so bili popolnoma propali in nesposobni za -^-.ko delo, i» šel seveda hladnokrvno svojo pot. Najpomembnejše pa je delovanje v javnih zastopih pokojnega gospoda Straschilla. Omenimo, zlasti njegovo vzorno in nepozabljivo delovanje v odboru ptujskega okrajnega zastopa. Gospod Maks Straschill ni bil človek, ki vstane, in drži lep govor, se vsede in potem ničesar več ne stori; on je malo govoril, malo na aplavs in pohvalo držal — raje pa na tihem v odboru prevzel najtežja dela in se žrtvoval dostikrat noč in dan za blagor prebivalstva v ptujskem okraju'. Delavec na polju javnosti je bil. Obdeloval je domaČo grudo s svojim duhom in s svojo pridnostjo. In morda ravno to tiho skrito delo mu je škodovalo, da je njegova itak bolehna natura opešala in da je ta skoraj nenadomestljivi mož brezusmiljeno moral pasti v prerani grob . . . V političnem oziru je bil go. spod Maks Straschill od začetka našega lista sem zvesti naš pristaš. Bil je ustanovitelj „Štajerca" in skozi dolgo vrsto let član glavnega odbora tiskovnega društva „Štajerc". Kljub temu,da so ga prvašii listi tako-rekoč do zadnje minute psovali in grdili v javnosti, imel je za take napade le tihi smeh in je šel svojo pot naprej. „Štajerc" izgubi v njem enega najboljših in najdelavnejših .svojih voditeljev. t Pokopan je bil gospod 'Maks Straschill v soboto dne 11. maja t. 1. Pogreba se je udeležila tako ogromna množica kmečkega in mestnega ljudstva, da tacega pogreba menda v Ptuju še ni bilo. Težko se poslovimo od pokojnika in težko zaključimo te slovesne besede. Šel je mož od nas, ki ga ne moremo in ne bodemo pozabili. Njegovo delo bo naprej živelo in večni Bog daj, da bode tudi njegova družina imela dovolj poguma in moči, dokončati njegove naloge. Tej težko piizadetej družini tako na eni strani gospej soprogi s svojimi nedolžnimi otročiči, na drugi strani pa brezprimerni gospej materi z vsemi njenimi hčerkami, naše najgloblje sožalje. Naj jih tolaži v tej grozni nesreči zavest, da žaluje z njimi tisoče in tisoče ljudstva, ki je pokojnika poznalo, častilo in ljubilo. Tebi, nepozabljivi rajnik* pa bodi štajerska zemlja lahka ! Vojna in mir. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 9. maja. Uradno se danes razglaša: Južno-zapadno bojišče. Ob P i a-vi je bil topovski boj tudi včeraj obojestransko živahen. Na gorski fronti se je na večih mestik italijanske poizvedbe preprečilo. * Šef generalštaba. Uspešni nemški napadi. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 9. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadni^bojiŠče. Med Y p e r n in Bailleul trajala je po dnevu živahna ar-tiljerijska delavnost. Krajevni lastni napadi južno jezera Ddckebusch imeli so polni uspeh. Rheinske in badske čete naskočile so v dveh kilometrih širokosti močno iz-zidane sovražne črte na vzhodnem bregu potoka Y s e r. Vdarile so navidezno v nek francosko-angleški napad ter so razpršile njegovo silo. Le na obeh straneh ceste Reninghels t-K emm e 1 dovede! je sovražni napad do polnega razvitka; bil je istotako odbit, kakor protinapadi proti naši novopridobljeni poziciji. Naredili smo 675 vjetih o i šestih francoskih in dveh angleških divizij, katere so trpele težke krvave izgube. — Pri zavrnitvi angleških sunkov na južnem bregu L y s e, pri Bacquoy in južno od Alberta napravili smo vjete. Pri včeraj- — 2 — -iem brezuspešnem ponočnem napadu av- IWi"1 Cet "^ cesti C °'r b J~B r a y ostalo RJ-ffetih, med temi 4 oficirji v naših ro->an. Severno od potoka Luce in na zapad-nem bregu A v r e povišal se je ognjeni boj. — Uspešni poizvedovalni sunki na večih mestih ostale fronto. — V zadnjih treh dneh izgubil je nasprotnik v zračnem boju in skozi strelitev od zemlje 37 letal. Oberlajtnant Schleich sestrelil je včeraj tri sovražna letala in izvojeval s tem svojo 26., 27. in 28. zračno zmago. Vzhod. U k r a ji n a. Na severni obali Asovskega morja sunili smo do Don-izliva in smo Rostow zasedli. — Pogajanja za določitev demarkacijske črte se bodo kmalu pričela. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 10. maja. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Set generalStaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 10. maja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojiščih bi!a je artiljerijska delavnost čez dan le v pokrajini K e m m e 1 a, obojstranski potoka Luce in na zapadnem bregu A v r e živahna. Močnem ognjenem povišanju v teh odsekih sledili so sovražni sunki. Pri njih odbitju in pri važnej poizvedovalnej delavnosti napravili smo v j e t e. Zvečer in čez noč oživel je večkrat artiljerijski boj med Yser in Oise. — Na ostali fronti ostala je bojevna delavnost na poizvedovalne boje omejena. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirrnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 11. maja. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti bila je včeraj obojestranski poizvedovalna in letalna delavnost zopet zelo živahna. Šef generalStaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 11. maja, (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V pokrajini Kem- ! mel-a bila je artiljerijska delavnost časoma j živahna. Izvršili smo z uspehom majhna ; podjetja. Francoski delni sunki severno od j K e m m e 1-a in pri L o k e r j u bili so od- \ biti. — Na bojišču ob S o m m i razvili so j se večkrat ljuti infanterijski boji. An- I gleški regimenti napadli so po večurnem ognjenem učinku naše črte v gozdu od A v e 1-n y brezuspešno. Njihovi napadalni valovi trpeli so v našem ognju najtežje izgube. Ravno tako izjalovili so se ponočni napadi sovražnika proti Hangardu. Na zapadnem bregu A vre ustanovil se je Francoz v parku odGrivenes-a. V ostalem zlomil se je tudi tukaj njegov napad krvavo skupaj. — Poizvedovalni boji ob O i s e-A i s n e-Kanalu in v Champagni in severovzhodno od P o n t-a-M o u s s o n. V gozdu Apremont odbili smo sunek nekega skozi pijonirje in ognjene metalce ojačenega francoskega bataljona. Skozi minske razstrel-be zadali smo Amerikancu južno-zapadno od Apremonta in severno od Parroy težke izgube. Makedonsk-a-4ronta. Severo-zapad- no od Makovo vrinile so nemške naskočne čete v francoske jarke in so napravile vjete. Prvi generalkvartirmojster Ludendorfl. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dun a j, 12. maja. Uradno se danes razglaša: V pokrajini P a s u b i a napadel je sovražnik včeraj naše varstvene čete, pri čemur se mu je posrečilo, v našo prednjo pozicijo na M o n t e C o r n o vdreti; naš včeraj peljani protinapad vrgelje Italijane zopet ven. — V drugih pokrajinah gorske fronte bili so italijanski poizvedovalni oddelki zavrnjeni. — Letalec (pilot) oberlajtnant Link e-C r a i n f o r d sestrelil je 11. maja dve angleški letali in je izvojeval svojo 22. in 23. zračno zmago. V Albaniji mestoma živahnejša b o-jevnadelavnost. Šef generalStaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 12. maja. Iz velikega glavnega^stana se jg^roča: Zapadno bojišče. Na bojnih frontah bila je bojevna delavnost na krajevna bojevna podjetja omejena. — Severno Kem-mela in na južnem bregu Lyse napadel je sovražnik pod močno artiljerijsko pripravo. Na večih mestih sunil je z močnimi poizvedovanji. Severno Kemela dovedli smo v bli-žinskem boju sovražni napad do izjalovljen-ja. V ostalem zlomile so se njegove naskočne čete v našem ognju. — Na zapadnem bregu Avre razvili so se z lastnim sunkom južno-zapadno od Mailly ljuti bo-j i, v katerih smo več kakor 70 vjetih napravili. Med Avre in Oise večkrat poizvedovalni boji. V teku bojev se je v zadnjih dveh dneh 19 sovražnih letal sestrelilo; 12od teh doved- | lo jih je dosedaj od ritmojstra barona v. | Richthofen peljano lovsko brodovje k | padcu. Lajtnant Loewenhardt izvojeval je svojo 20. in 21. zračno zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 13. maja. Uradno se* danes razglaša: Na, italijanskigorski fronti je bojevna delavnost trajno živahna. šef generalStaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 13. maja (W.-B.) Iz ve-, likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V pokrajini K e m-mel-a trajala je živahna artilj erij ska delavnost v zvezi s krajevnimi infanterij-skimi boji. Tudi v drugih bojevnih oddelkih oživela je zvečer večkrat. V dolini A n c r e južno-zapadno od Alberta je bil angleški delni sunek zagrnjen. Na večih mestih fronte nadaljeval je sovražnik svoje poizvedovalne sunke. Pri njihovem odbitku smo naredili večkrat vjete. V aprilu znaša izguba sovražnih zračnih bojnih sil na nemških frontah 15 privezanah balonov in 271 letal, med temi 122 za našimi črtami, ostali padli so vidno onkraj sovražnih pozicij. Mi smo izgubili v boju 14 privezanih balonov in 123 letal. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 14. maja. Uradno se da-: nes razglaša: Bojevna delavnost na italijanski gorski fronti je enaka onej zadnjih dni. Šef genoralstaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 14. maja (W.-B.) Iz ve- ■ likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojnih frontah popustila je v jutrajnih urah povišana ognjena delavnost v teku predpoldneva. Zvečer oživela je zopet na novo. Po ljutem ognjenem učinku severno od La Basse e-. Kanala poskušali so A n g 1 ež i zvečer z j močnimi delnimi napadi proti našim ' pozicijam severno in južno od Givenchy; ■ bili so izgubonosno odbiti. Poizvedovalna i delavnost ostala je živahna. Z drugih bojišč nič pomembnega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Štockholmski dopisnik „N. Rotterdamsche Courania" je napisal svojemu listu vlise iz Rusije, ko je dne 2. aprila t. I. prišel v Petersburg. Dopis se glasi: Ako obiščemo Petersburg, moramo imeti tri reči pred očmi .-prehrano, varnost in prevožnjo. Najbrezupnejša je prehrana; vse govori, o jedi, ker je vse lačno. Če sreča človek človeka, ga vpraša namesto navadnega : „Kaj je novega ? ali „Kaj delaš" ? — „Kaj si jedel" ? ali pa: „lmaš kaj jesti" ? Na tramvaju se ne govori o drugem nego o jedi, ponoči sanjajo ljudje o jedi. — Mesto preskrbuje nekaj vojakov, ki hodijo po okolici in kupujejo vse, kar se da kupiti, in potem špekulirajo z blagom. Ne prodajajo pa naravnost poljubnim ampak blago gre iz rok v roke tako, da cene še znatno poskočijo. Tisoče vojakov kupujejo z živili. Na trgu je središče vse baranterije. Tam se vse dobi: žito, moke, podplate, ukradene ure itd. A vendar je ta sistem aprovizacije še sreča za Petersburg. Če bi tega ne bilo, bi bilo pomanjkanje še večje. Najvišje cene so samo na papirju. En funt kruha bi mogel stati en rubelj, pa plača vsak rad 7 rubljev zanj. Za maslo se nudi stalna cena. Včasih hoče vlada poseči vmes in kaznovati vojake. Potem je pa še slabejše in sicer v tem oziru, ker ne ve, kako bi prehrano izboljšala. Sladkor je po 11 rubljev 1 funt, krompir po 2 rublja, pecivo, staro in skoraj neužitno po 12 rubljev, za eno jabolko se • mora plačati po dva do 7 rubljev. S tem pa še ni rečeno, da more kupec za tako drag denar hlago sploh dobiti, za srečnega se mora šteti, če se mu posreči, blago dobiti. Po hotelih in gostilnih ni prav nič boljše. Za skodelico čaja se zahteva 1 rubelj, skodelica kave stane 1"50, čokolade 250. Kruh se po gostilnih ne dobi, ravno tako je tudi s krompirjem. Porcija kruha V8 funta mora zadostovati za en dan. Obed stane 10 do 15 rubljev, vstati pa se mora še lačen od mize. Najnižja cena za prenočišče je 15 rubljev na dan. Za osebno varnost je presneto slabo preskrbljeno, ker se zanjo v obče nihče ne briga. Če se poda človek na ulico, ne sme imeti denarja seboj, ravno tako se ne sme nihče drzniti, da bi oblekel kaj boljšo obleko. Doma pa se mora denar in dragocenosti dobro skriti, nikakor pa ne v blagajnico ali kovčeg, marveč tja, kamor ne pride nobenemu na misel, da bi ga šel iskat. Navadno se ropa in pleni tako le: Tolpa razbojnikov in ro parjev se pripelje kar z automobilum „v imenu postave," da izvrši hišno preiskavo. Ukradejo vse, kar se ukrasti da. V pričo desorganizacije in nepopisne zmešnjave je vsak poiskuz vmešavanja se proti temu nemogoč. Radi takega razbojniškega nastopanja je mnogo ljudi linčanih. Videlo se je na lastne oči, kako so potopili v Nevi žensko, ki je prodajala 1 funt kruha po 7 rubljev. Navzoči so celo ugovarjali, zakaj je niso slekli do nagega saj je škoda obleke. Dva ministra sta šla zvečer na ministersko posvetovanje v Smolnem. Druhal ustavila ju je na cesti in ju slekla tako, da sta prišla na posvetovanje v golih srajcah. Nič jima ni pomugalo, čeravno sta povdarjala, da sta najvišja vladna organa. O prevožnji je pripovedal Rus: Ulic nihče ne pometa, nesnaga in blato leži okrog. Snega nikdo ne spravlja s poti. Neka posebnost so tramvaji, ki so zmi-raj nabito polni. Ljudje visijo in stojijo povsod na vsakem prostorčku. Posebno pozornost podaja voz prihajajoč iz daljave. Prostora je v njem za 40 oseb, pripelja pa se jih do 150. Vojaki se vozijo brezplačno in zato se peters-burški vojaki, ki ne vejo od dolgega časa kaj početi po cele dneve vozijo v tramvaju. Če bi vlada razveljavila brezplačno vožnjo, bi bilo takoj boljše ; ali vladi ne pride na misel, ker noče kratiti vojakom le edine „svobode." O splošni situaciji se da le malo povedati. Boljše-viki so močni in se lahko še dolgo držijo. A tudi opozicija je močna, pa boljševikov ne more nadvladah. In to zato, ker se je bati, da nastane silna reakcija, ako bi padli boljševiki. Tudi socijalistične stranke dobro vedo, da bi prišla krutovlada, če bi reakcija zmagala. To ovira opozicijo in zadržuje njeno delavnost. * Za življenje v Petersburgu je značilno, da je nastalo v mestu vse mirno, ko so začeli Nemci z ofenzivo. Ko se je raznesel glas, da se bo spet razglasila mobilizacija, je zavladila splošna ogromna panika. Naposled je pripovedal neki Rus, da je bil navzoč na sovjetu, na katerem je Trockij poročal o prekinjenju mirovnih pogajanj z Nemčijo in Avstrijo. Čisto mirno je govoril in pojasnjeval, da se Nemcem in Avstrijcem ne sme na vse priznati, če so še bolj žalostne razmere na Ruskem. Koncem govora se je trudildati odgovornost za bodočnost Rusije v roke nemškega proletarijata. Kako turobna misel, da so voditelju revolucije dokazali, da ne čutijo strašne tragedije svoje dežele!" — 8 Zveza Avstro-Ogrske z Nemčijo še bolj ojačena. i Ruski berlinski veleposlanik Joffe o položaju. Obisk našega cesarja v nemSkem: glavnem stanu. K.-B. Dunaj, 13. maja. Cesar je obi-1 skal 12. t. m. v glavnem stanu nemškega cesarja. Našega cesarja so spremljevali poleg j njegovega spremstva zunanji minister grof j B u r i a n, šef generalštaba baron v. A r z in ces. in kr. veleposlanik v Berlinu princ Hohenlohe. Obiska so se udeležili od nemške strani državni kancler maršal v. j Hindenburg in general v. L u d e n-dorff, državni tajnik v. Kiihlmann, ter cesarski* nemški poslanik na Dunaju, grof v. W e d e 1. Visoka zaveznika in njuni svetovalci so se razgovarjali prisrčno in temeljito o vseh temeljnih političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, tičocih se sedanjega in bodočega razmerja obeh monarhij. Dosegel se je popolen sporazum v vseh navedenih vprašanjih in v sklepu, da se še izpopolni in poglobi obstoječe zvezno razmerje. Vodilne smeri nameravanih pogodbenih dogovorov so Se načelno dolo6c.no. V razgovorih se je pokazalo na razveseljiv način, kako visoko se ceni na'obeh straneh zdaj tudi v obrambni vojni tako slavno preizkušena dolgoletna tesna zveza med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Ruski veleposlanik vlade sovjetov Joffe v Berlinu je izjavil nekemu časnikarju med drugim : Izključeno je, da se Rusija zopet iz-premeni v monarhijo. Sedanje ruske vlade ne more nihče strmoglaviti. Kar tiče spora med Ljeninom in Trockijem je rekel, da ura-duje Trockij zopet v Moskvi. Ljenin je vodil večino v stranki, ki je bila za to, da se sprejme ultimat Nemčije, Trockij je vodil manjšino, ki je bila proti podpisu mirovne pogodbe, a manjšina je odnehala večini. Trockij in Ljenin sta zopet izvrstna osebna prijatelja. Ljenin je popolnoma zdrav; svoj_ čas je bolehal na influenci, ki jo je pa že zdavnaj prebolel. Z narodi v Avstro-Ogrski in v Nemčiji bomo kupčevali. Inozemci in domačini bodo v Rusiji enakopravni. Razmere z Nemčiji so popolnoma korektne. Joffe je še povedal, da ni odvetnik po poklicu. Nekaj semestrov se je učil prava; ab-solviral je pa nato medicino. V Sibiriji je zdravil v izgnanstvu kot zdravnik, a pred vsem je bil pisatelj. Na Dunaju je živel skupno s svojim prijateljem Trockim precej časa; izdajala sta „Prazdo". K.-B. Berlin, 13. maja. Uradno poročilo o posetu cesarja Karla v glavnem stanju izvaja, da uspeh ni le za sedanji vojni položaj važen, marveč da je največje važnosti za trajno zgodovinsko razmerje obeh osrednjih velesil. Francoski vladi bo zdaj popolnoma gotovo jasno, da so se izjalovili in da so rešeni njeni poskusi kaliti osebno razmerje obeh vladarjev in vsejati kal nezaupanja v zvezno razmerje. Gre za to, da se za čas miru ustvarijo v zvezi taka jam-vsta, ki jo bodo zavarovala proti mogočim bodočim viharjem. Sestanek v glavnem stanu je pritisnil pečat pod vrsto izjav, s katerimi sta pokazala oba vladarja, da sta trdno zvezana s svojimi narodi v vojski in miru. Dunaj, 13. maja. „Wiener Allg. Ztg." piše: Vojska, ki divja že štiri leta, je dokazala, da ni bita Rusija edina takorekoč la-tentna sovražnica obeh zveznih držav, naravna posledica tega spoznanja mora biti tesnejši stik obeh osrednjih velesil v obrambo tudi proti vsakemu napadu s kake druge strani. Izrecno se mora naglašati, da ne zasleduje obnovljeno in zboljšano zavezniško razmerje nobenih agresivnih smotrov in da se zasleduje le obrambne namene. Oba dela sta dosegla popolno edinost v temeljnih smereh obnovitve zvezne pogodbe; sedanji sestane'* vladarjev tvori takorekoč končno točko pogajanj, ki so se vlekla že dolgo časa. Pribiti se pa mora še nekaj. Nova 'zveza ni v nobenem protislovju z idejo zveze narodov. Sporazumu se mora že naprej vzeti možnost, da bi tolmačil v takem smislu uspeh razgovorov v nemškem glavnem stanu. Obnovljena zveza nudi marveč nasprotno večje jamstvo za mir v slučaju, če bi obstajala pri naših sovražnikih še po vojski tendenca za nove napade, če se pa ustanovi zveza narodov, odpade sploh vsaka potreba, da se ukrenejo obsežni obrambni ukrepi. Cesarski sestanek v velikem nemškem glavnem stanu je pokazal vsekakor velevažen in razveseljiv dogodek : določila, izpopolnila in okrepila se je tako preskušena zveza za bodočnost. Izgube Italijanov. K.-B. Dunaj, 13. maja. Kakor javljajo dunajski listi, izgubila je po previdni cenitvi merodajnih mest Italija v svojih 11 Sočinih bitkah skupno 634.000 mož. K temu pride še 1,200.000 -ranjenih, ki so se pa za-mogli zopet na fronto podati. Včasu naše jesenske ofenzive v letu 1917 imeli so Italijani 800 oficirjev in 36.000 mož na mrtvih, 3200 oficirjev,' 120.000 mož ranjenih, 10.000 oficirjev in 285.000 vjetih. Skupna izguba sovražnika znaša torej od začetka vojne 2,250.000 mož. Vojna na morju. '............................................................' 25.000 brutto-register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 9. maja. Uradno. Pod poveljstvomkapitanlajtnantavon Glasenapp stoječi podmorski čoln je v močno zastraženem Irskem morju in dovoznih cestah istega z najboljšim uspehom deloval. Skozi preudarno in energično vodstvo in srčno požrtvovalnostjo čolna posrečilo se je kapitanu, sedem parnikov in tri jadernice z skupno čez 25.000 brutto-register-ton potopiti. Šef admiralnega štaba mornarice. Nov zatvorni napsl proti Ostendi. K.-B. Berlin, 10. maja. Uradno. Angleške pomorske sile napravile so dne 10. maja ob 3. uri zjutraj po ljutem obstreljevanju ponovno zatvorni napad proti Ostonde. Več sovražnih ladij, ki so hotele pod varstvom umetne megle v pristan vrniti, bilo je skozi izborno pe-Ijan ogenj naših obalskih baterij zavrnjenih. Neka starakrižarka, ki je bila popolnoma sestreljena in se je nahajala izven pristana, se je potopila. Vhod je popolnoma neoviran. Na krovu razbite ladje našlo se je le še mrtve. Dva preživeča skočila sta čez krov in sta vjeta. Po dosedanjih poizvedbah se je najmanje dva motor-čolna sestrelilo. Neki monitor bil je težko poškodovan. Zatvorni poskus se je to-j rej popolnoma izjalovil. Zopet je nasprotnik i ljudska bitja in vozila zastonj žrtvoval. šef admiralnega štaba mornarice. Nadaljnih 25.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin 11. maja. Uradno. Novi j uspehi podmorskih čolnov v Srednjem i morju: Šest parnikov in dve jader-i niči čez skupno 25.000 brutto-register-ton. i Med potopljenimi ladjami nahajal se je por-• tugalski oboroženi parnik ,,A v e i r o" (2200 j ton (kakor angleški prevozni parnik „N e 1-jbeck Hali" (5634 brutto-register-ton), ki je bil navidezno naložen z municijo in se je neposredno po zadetku s torpedom z ogromno eksplozijo potopil. šef admiralnega Slaba mornarice. Uspehi podmorskega čolna. K.-B. Berlin, 13. maja. Eden naših v Flandriji nastanjenih podmorskih čolnov pod poveljstvom pomorskega oberlajtnanta Lohs potopil je v stournem podjetju v vzhodnem delu Kanala pri naj ostrejšem sovražnem protiodporu zopet sedem oboroženih parnikov z skupno 22.500 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. 18.000 brutto register ton. K.-B. Berlin, 13. maja. W.-B. Eden naših podmorskih čolnov iz Plandrije, poveljnik oberlajtnant marine S c h m i t z, je v vzhodnem delu Kanala 16.000 ton ladjine-ga prostora potopil. V skupnem .se je po novo došlih poročilih naših podmorskih čolnov 18.000 brutto-register-ton potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. ipitaii Pojasnila lŠlSLS In prospekt gratis. «o««wo Dobra oskrba zasigurjena! 158 ! Mirovna pogodba z Rumu- i i nijo. j ................................................. ...........j Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija z ene strani in Rumunija z druge strani so sklenile, ker žele, da se konča med njimi vojno stanje in zopet obnove prijateljske razmere med njih narodi na političnem, pravnem in na gospodarskem torišču, naj se spremeni v Buhteji dne 5. marca 1918 podpisani preliminarni mir v končno veljavni mir. Pooblaščenci navedenih vlad so se zbrali zato v Bukareštu, da nadaljujejo mirovna, pogajanja. Potem, ko so predložili svoja pooblastila in se je dognalo, da so dobra in taka, kakršna morajo biti, so se pogodili o slede-. čih določilih : 1. poglavje. Obnovitev miru in prijateljstva. Člen I. Nemčija, Avstrija-Ogrska, Bolgarija in Turčija na eni strani in Rumunija na r drugi strani izjavljajo, da je končano med njimi vojno stanje. Pogodbeniki so odločeni, da bodo živeli v bodoče v miru in v priji- j teljstvu. \A Člen II. Diplomatične in konzularne zveze med pogodbeniki se obnove precej potem, ko se ratificira mirovna pogodba. Na-daljnim pogodbam se prepušča urediti pripustitev obojestranskih konzulov. 3. poglavje. Odstop ozemelj. Člen X. O Dobrudži, ki jo odstopi Rumunija glasom štev. 1 mirovnega načrta, se določa: a) Rumunija odstopi bolgarsko ozemlje, ki ji je bilo pripadlo po bukareški mirovni j pogodbi iz leta 1913., zopet Bolgariji; objj enem se popravi meja na korist Bolgariji Sledi natančna označba mejne črte. Iz zastopnikov zavezniških držav sestavljena komisija naj takoj, ko se podpiše mirovna pogodba, na licu mesta ugotovi in zaznamuje novo mejno črto v Dobrudži. Donavska meja med Bolgariji odstopljenim ozemljem in Ru-munijo gre po strženu reke. Podrobnejše določbe o rečišču naj se med obema državama dogovore takoj, ko bo podpisana mirovna pogodba. Mejniki se postavijo jeseni 1918, k" bo voda nizka. b) Rumunija odstopi zavezniškim državam tisti del Dobrudže, ki leži severno od| pod a) opisane nove mejne črte, do Donave, in sicer med razcepom reke in Črnim morjem do rokava Sv. Jurja. Donavsko mejo med zavezniškim državam odstopljenim ozemljem in Rumunijo tvori stržen reke. Zaradi določitve rečišča naj se izvrše podrobnejši dogovori med prizadetimi vlastmi takoj, ko bo podpisana mirovna pogodba. Mejniki se postavijo jeseni 1918 ob nizki vodni višini. Zavezniške države bodo skrbele za to, da dobi Rumunija zavarovano trgovsko pot v ČSf.rl no morje preko čeme vode v Konstanco. Člen XI. Rumunija je zadovoljna, da njena meja na korist Avstro-Ogrski popray_J Sledi na zemljevidu označena natančna doli>" čitev meje. Člen XII. Državno premoženje v odstopljenih rumunskih ozemljih preide brez od- — 4 — škodnin in bremen, vendar pod varovanjem dotičnih zasebnih pravic, na države, ki dobe ta ozemlja. Iz prejšnje pripadnosti ozemelj k Rumuniji naj ne nastanejo ne za njo samo ne za države, ki pridobe ozemlja, kakoršne-koli obveznosti. V ostalem se bodo tiste države, ki jim odstopljena ozemlja pripadejo, pogodile z Rumunijo o naslednjih točkah : 1. O državni pripadnosti dosedanjih ru-munskih prebivalcev teh ozemelj, pri čemur se jim mora na vsak način dovoliti opcijska in odhodna pravica. 2. O rešitvi premoženjskih vprašanj tistih občinskih okrajev, ki jih nova meja pretrga. 3. O rešitvi vprašanj glede arhivov, spisov sodnih in upravnih oblasti, sodobnih in upravnih založišč ter registrov o stanju prebivalstva. 4. O obravnavanju novih meja. 5. O učinku izprememb v ozemljih na škofijska okrožja. C. O učinku izprememb v ozemljih na državne pogodbe. 4. poglavje. Vojne odškodnine. Člen XIII. Pogodbeniki se medsebojno odpovedujejo povračilu svojih vojnih stroškov, to je državnih izdatkov za vojevanje. Ureditev vojnih škod se pridrži posebnim dogovorom. 6. poglavje. Ureditev podonavske paroplovbe. Člen XXIV. Rumunija bo z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo sklenila novo podonavsko paroplovno pogodbo tako, da bodo določila pod b) veljala za vse ude-ležnike enako. a) Za strugo od Braile navzdol vštevši to pristanišče bo evropska donavska komisija v svojih dosedanjih pooblastilih, predpravi-cah in obvezah pod imenom „Donavska iz-livna komisija" ostala kot trajna naprava s sledečimi navodili: 1. Komisija bo odslej obstajala le iz za-_ ..atopnikov držav, ki leže ob Donavi ali ob evropskem obrežju Črnega morja. 2. Pristojnost komisije se razteza od Braile navzdol na vse rokave in izlive Donave in pred njimi ležeče dele črnega morja. b) Rumunija dovoli ladjam drugih pogodbo sklepajočih delov prost promet na ru-munskem delu Donave vštevši pristojna pristanišča. Rumunija ne bo od ladij in splavov L^pogodbo sklepajočih držav in od drugih tovorov zahtevala nobene pristojbine ; tudi ne bo Rumunija v bodoče na veletoku pobirala nobenih drugih pristojbin, razen tistih, ki ' bodo dovoljene v novi donavski paroplovni pogodbi. c) Rumunska oddaja pol odstotka na ^ Vrednost blaga, ki se uvaža ali izvaža iz ru- munskih pristanišč, bo po uveljavljenju nove donavske paroplovne pogodbe in kakor hitro bo Rumunija za porabo javnih zavodov, ki služijo za razvoj paroplovbe promet blaga, < uvedla pristojbine na podlagi nove donavske paroplovne pogodbe, najkasneje pa 5 let po ratifikaciji sedanje mirovne pogodbe razveljavljena. d) Katarakti in vodovje Železnih vrat bsega porečje o4 Moldave do Turn Severi- na v vsej njegovi rečni širini od enega brega do drugega ter z vplivom vseh med nji-"^ma ležečih rečnih rokov in otokov. Z ozi-y^-xoia na to se bodo obveznosti glede na vzdrževanje plovnosti kataraktov in vodovja Železnih vrat, ki so bile od Avstrije-Ogrske prevzete in prenesene, kakor tudi iz tega za Ogrsko nastale posebne pravice uveljavile za donavsko strugo, natančneje označeno v odstavku I. Obrežne države tega dela reke bodo Ogrski omogočile vse olajšave, ki jih bo zahtevala v interesu naprav, ki jih bo tamkaj . izvedla. Člen XXV. Rumunija bo do sestave donavske izlivne komisije pravilno upravljala in obvarovala pred škodo vse v njeni posesti še nahajajoče lastnine evropske donavske komisije. Člen XXVI.Nemcija, Avstrija.Ogrska, Bolgarija, Turčija in Rumunija imajo pravico, vzdrževati na Donavi bojne ladje. Vsaka od vlasti, zastopanih v donavski izlivni komisiji, ima pravico, imeti dve lahki bojni ladji kot štacijski ladji v izlivih Donave. Te smejo brez posebnega pooblastila pluti do Braile. 7. poglavje. Enakopravnost vai-skih izpovedanj v Rumuniji. člen XXVII. V Rumuniji se rimsko-ka-toliškemu, grško-katoliškemu, bolgarsko-pra-voslavnemu, protestantskemu, izlamskemu in židovskemu kultu priznava ista svoboda kot tudi postavno in oblastveno varstvo kakor rumunsko pravoslavnemu kultu. Člen XXVIII. Razlika verskega izpove-danja ne sme imeti v Rumuniji nobenega vpliva na pravno stališče prebivalcev, zlasti ne na njihove politične in državljanske pravice. Mirovna pogodba postane pravomočna, ko bo ratificirana, v kolikor ni kaj drugega določenega. I Načrt novega vojaškega j j preskrbovalnega zakona, j '...........................................................i Zakoni, ki urejejo preskrbo vojaških oseb in njih svojcev, so stari že 30 do 40 let. Vojašsa uprava je sedaj izredila nov načrt, ki bo predložen parlamentu. Pri preskrbi moštva (brez aktivnih podčastnikov) je izraženo, da se pokojnina, odmeri po nezmožnosti dela in sicer v štirih stopnjah (20 do 50 odstotkov, 51 do 75 odstotkov, 76 do 100 odstotkov, popolna nesposobnost za kak civilni poklic). Pokojnina za vsako teh štirih stopinj znaša pri prostakih ali poddesetnikih 120, 180, 240 in 360 K; pri desetnikih in četovodjih 132, 198, 264 in 396 K; pri narednikih 144, 216, 288 in 432 K; Dosedanja pokojnina je znašala od letno od 72 do 168 K. Pokojnina se pozneje na podlagi novih preiskav lahko zviša ali zaiža. Pri vojaški invalidni preskrbi si sedaj tudi moštvo lahko prosto izbere svoje bivališče, kar je bilo doslej mogoče le pri častnikih. Tozadevna invalidna pokojnina znaša pri prostaku 600 K, pri naredniku 804 K letno. Poleg tega dobi moštvo po novem načrtu tudi višje doklade, za rane in sicer, če je popolnoma invalid, letno 1200 K, če je oslepel na obeh očesih 960 K, če je zgubil posluh in govor 400 K, če je zgubil celo roko ali nogo, za vsak zgubljeni ud po 400 K, če je oslepel na eno oko 300 K, če je zgubil del roke ali noge 300 K, za druge manjše rane 120 K. Svota vseh doklad za rane ne sme presegati 1200 K na leto. Pokojnina za vdove, po možeh, ki so padli ali vsled vojnega službovanja umrli, je določena na 225 K letno ; če pa smrt ni v nobeni zvezi z vojnim službovanjem, znaša pokojnina za vdove 150 K. Vdove, ki so dela nezmožne, ali ki se morajo z otroki ukvarjati, dobijo na leto 210 K doklade. Vzgojevalni prispevki za otroke brez očeta znašajo 135 K letno, če je oče padel ali umrl vsled vojnega službovanja, v drugih slučajih 90 K- Sirote brez očeta in matere dobijo, če je ena ali dve, dvojni, če jih je pa več, pa poldrugi znesek, ki je določen za sirote brez očeta. Ti vzgojevalni prispevki se bodo izplačali do 17. leta starosti. Nezakonski otroci imajo enake pravice; tudi starišem, sestram in bratom brez starišev, prastarišem padlih itd. se lahko dovolijo manjše rente. Pri rezervnih častnikih se bo pokojnina določila po enakih štirih stopnjah nezmožno-žnosti dela kot pri moštvu ; poleg tega se bodo izplačevale stanovanjske doklade, preostalim pa preskrbovalni prispevki. Enako se bodo uredili tudi preskrbovalni prispevki za aktivne podčastnike. :................■............................•............■ Tedenski pregled. i................................... .......................T Štajerske vesti. Avdijenca pri cesarju. Iz Dunaja je došlo poročilo, da bode naš presvitli cesar veliko de-putacijo spodnještajerskih županov in zastopnikov sprejel v soboto 4 n e 25. maja 1918. Vse podrobnosti sporočamo udeležencem pismeno. Slovensko časopisje se je od začetka, ko se je sprožila misel o avdijenci spodnještajerskih zastopnikov k cesarju kar besnelo in divjalo. Izvedelo je celo zadevo brž ko ne na ta način, da je kak »Jugoslovan" slučajno kakšno naših pisem ukradel. Mi seveda na to besneje nismo odgovarjali, kajti avdijenca je preresna stvar in presvitli cesar je previsoko stoječa oseba, da bi se ga smelo v blato vsakdanje politike vleči. Minuli so tedni in meseci in o avdijenci ni bilo ničesar slišati. V uredništvih „ Gospodarja" in „Straže" so si razbijali prazne glavice. Kaj vedo tudi ti revčeki na duhu, kakšne so priprave za tako veliko avdijenco in kako dolgo se mora čakati, da se doseže Najvišje dovoljenje. Pr-vaški listi so se pričeli vsled tega norčevati, so tja v en dan lagali, da avdijenca ni dovoljena i. t. d. Mi smo jih pustili, kajti vedeli smo, da se zadnji najbolj smeji. Zdaj je avdijenca dovoljena in včerajšnja „Straža" skače ter se togoti, kakor stekli psiček ali pa pijani bajaco v kakem vaškem cirkusu. „Stražail — in za njo bode seveda „Fihpos" pricapljal — se zaletavlja v prvi vrsti v gospoda župana Orniga ter v že čez šest tednov težko bolanega urednika Linharta. Njene psovke niso vredne odgovora. Zato jo lepo tolažimo in njenemu uredniku priporočamo, da naj si napravi mrzle ohladke na glavi, kar mu pa vode ostane, naj jo popije. Čudež se je pri tej stvari tudi zgodil. Mariborska, za jugoslovanske liste angeljsko potrpežljiva cenzura je nadaljno čečkarijo „StraŽe" zaplenila, če to ni čudež, pa tudi ne vemo, kaj je čudež. Počasi vozite. V zadnji „Straži" je poskusil ta zdivjan listič neki novi manever, da bi nam že na najvišjem kraju dovoljeno avdijenco pokvaril. Pričel je groziti in žugati tistim občinskim predstojnikom na deželi, ki se hočejo naše avdijence vdeležiti, da jih bode imenoma označila kot izdajalce naroda. In zopet se je zgodil čudež. Tega stavka pa mariborska angeljska potrpežljiva cenzura ni zaplenila. Torej je tisti, ki gre k presvitlemu cesarju samemu, izdajalec naroda. To je tako vnebovpijoča nesramnost, da jo je treba za bodoče pribiti. Vstrašil se groženj seveda ne bode nikdo, kajti tako daleč še nismo, da bi človek ne smel svojega avstrijskega prepričanja in svojo ljubezni do cesarja izražati. Na vsak način opozarjamo oblast na to najnovejšo podlost veleizdajalske struje. Naši pristaši pa nam naj takoj vsak slučaj tacega žuganja naznanijo. Pomagali si bodemo na višjih mestih. Vinoreja v Halozah ogrožena! Ces. kr. na-mestništvo v Gradcu izdalo je naredbo, naj se v okraju le onim posestnikom živino pusti, kateri so lastniki njiv in polja in sicer za vsake 3 ha 1 glavo živine. Travniki, vinogradi, sadonosniki, gozdi in pašniki pri tem ne pridejo v poštev. Vinska pokrajina Haloz je hribovita, na kateri raste tudi izvrstna kapljica in prebivalstvo te pokrajine živi tako-rekoč le od vinoreje. Za poljedelstvo pokrajina ni pripravna in se pridela, kjer je le količkaj primerno, čeravno v malem obsegu, tudi nekaj žita in krompirja. Pred približno 15. leti se je napravilo deloma s pomočjo državnih in tudi deželnih sredstev, povsod nov nasad. Živinsko stanje v Halozah se je že itak hudo reduciralo. Vzrok temu so ved-ne rekvizicije in lanska suša, vsled katere se je moralo še. ostali že itak majhen obstoj še bolj znižati, ker je v obče primanjkovalo mrve. Lansko leto, kakor tudi letos se je za-moglo torej vinograde le malo in nezadostno gnojiti, pa tolažilo se je s tem, da se bode v prihodnjem letu gnojenje deloma zboljšalo. A sedaj pa je izšla naredba vlade, vsled katere se naj vso živino rekvirira; haloška trta — 5 — i je pod takimi okoliščinami torej gorostasnemu uničenju in koncu podvržena in z vinorejo zgubi vlada in dežela tudi brezobrestna posojila, ki so Se vknjižena tu in tam na posestvih, ker jih je v Halozah le malo, ki bi imeli 3 ha njiv. Če pa na primer poseduje kdo v resnici O ha njiv, tako mu naj ostaneta samo 2 živini ? Kako hoče on delati brez živine ? Kdo bo dovažal vodo iz daljave za škropljenje? Kdo bo pa tudi vozil vse drugo, če bode primanjkovalo živine popolnoma ? Kam se torej misli pri izdajanju takšnih naredb ? Zakaj se ne poda sličnih naredb pred izdajo kakemu strokovnjaku v pretresovanje ? Zakaj se razburja že itak zavrelo kri prebivalstva še bolj s takimi naredbami? Tukaj je torej zopet jasen dokaz avstrijske „vzorne" gospodarske oiganizacije, ki nakopičuje eno napako za drugo in deluje na splošno kvar gospodarstva. Le tako naprej! Po rakovi poti že itak korakamo. — Zahteva se torej od c. kr. namestništva v Gradcu odločno, naj ta razglas takoj razveljavi, oziroma predrugači, da se na vsak oral vinograda pusti najmanj eno živino. Ako se temu ne odgovori, je ha-I loški vinorejec svojemu poginu obsojen. Iz Št. Janža na y dravskem polju se nam piše: r Dragi mi „Štajerc" ! Prosim te, da „Stražo" zopet malo pokrtačiš, da naj ona gospoda Orniga kot okrajnega načelnika pri miru pusti. Kakor sem že zadnjič enkrat pisal, imajo mariborski lažniki z gospodom Or-» nigom veliko za opraviti. Namesto, da bi mu izražali hvalo, ga pa raje obrekujejo. On je mož, kakoršnega se mora iskati, ne pa obre-kovati in pobijati; vi ušivci, pa raje svoje uši pobijajte, vi zagriženci in molčite. Gospodu Ornigu pa vsa Čast in hvala ter blagor možu, ki je za celi naš okraj že toliko dobrega storil. Kdor si zaupa gospoda Orniga obre-kovati, zaničevati in napadati, ta spada v isto, z visokim plotom obdano hišo, v Feld-hof. če bi bili vsi možje, nemški in slovenski, takoršni, kakor je gospod Omig, potem bi pač bilo luštno na svetu in vživali bi raj's. sko zadovoljnost in mir. . . Pisal sem o Jugoslaviji, kako je taisti človek neumen, ki se zanjo poteguje ali podpisuje. Saj smo imeli Nemci in Slovenci vsi enake pravice. Po uradih se je občevalo z Nemcem nemški, z Slovencem zopet slovenski in ni se delalo nobene razlike; saj smo imeli vsi enake pravice, kaj hočemo še več. „Straža" tudi piše, da jaz hvalim gospoda Orniga. Da, moja dolžnost je sicer hvaliti ga za vse njegove zasluge, kajti on še nikomur ni škodoval, ampak je le nam vsem koristil. — Kar pa se pravi o meni, da sem nemškutar, izražam, da sem in ostanem nemškutar, dokler mi srce bije. Jaz ne poznam Jugoslavije in je tudi nikdar nočem poznati; moje ime je nemško in jaz sem pa nemčur. Jugoslavija pa naj samo od tistih podpise nabira, ne pa, da ima tudi take zraven, ki na svojem umu niso zdravi. Vso ljudstvo bi moglo biti tako, kakor je dopisun od Št. Janža, potem bi bila Avstrija srečna. „Straža" pravi, da same ne-umščine pišem, — naj se raje sama za nos prime in malo pretresaje, kakšne gorostasne norosti ona piše. Ako bi „Gospodar" in „Stra-ža" imela vsaj za eno kavino žličko pameti v svoji glavi, bi odobrila mojo pisavo v »Štajercu" ; jaz mislim, da tudi moram skrbeti za državo in istotako moja žena ter oddajati svoje pridelke državi, ne pa za sladkor in zidane robce. Sedaj je še vojna, mi moramo biti pokorni vojaški oblasti, in taisti, ki v tem času ni pokoren državi, je nesramni in podli veleizdajalec domovine. Ne veste, česar vas še čaka, ako državi pokorščino odklonite, ki je sedaj v tem času prva in poglavitna stvar. Mi nemčurji smo še zmiraj bolj pokorni postavi in državi, kakor pa Jugoslovani. Imamo lepe vzglede, koliko je nemčurskih in koliko jugoslovanskih fantov doma v zaledju. In to je velika žalost; ako bode šlo tako naprej, potem smo vsi izgubljeni. Prihodnjič več. Železniška nesreča. V torek, 14. t. m. je na postaji v Ptuju zjutrajni brzovlak trčil v neki na progi nahajajoči se vlak. Kot žrtev nesreče sta dva mrtva in en ranj enec, Mate- rijelna škoda je znatna, ker je več vagonov razdrobljenih. Vzrok nesreče še ni dognan. Poneverjenje in goljufija. Poštarica Ana Veit prišla je v letu 1909 v Leoben, kjer se ji je poverilo vodstvo poštnega urada Leoben II. Njena sestra je bila v uradu kot pomočnica. Skozi bolezen v družini in skozi podporo revnih sorodnikov zabredla je Veit v zadrego in ji je prišlo začetkom 1910 na misel, da si lahko olajša iz denarnih sredstev izboljšek svojega stanja. Dne 28. junija 1917 prišel je iz Gradca poštni nadkomisar na revizijo, pri kateri je odkril primanjkljaj. Računi so podali, da je Ana Veit skupnih 15.791 kron poneverila. Sodnija obsodila je Ano Veit na 15 mesecev težkega zapora. Tatvine na koroškem kolodvoru. Dosedanje poizvedbe donašajo vedno več dokazov. Tako se je pri nekem ključavničarju južne železnice še našlo : en kovčeg z obleko v teži 75 kg, en domači mlin, en boben, karbid, sladkor in drugo. Našlo se je tudi prazne vreče, ki prihajajo od tatvine. Ena vreča še nosi natis Brzovozno Gradec Villach. Kakor poizvedbe kažejo, se je na sledu, neki zelo razširjeni tatinski tolpi. Koroške vesti. Vojaška baraka pogorela. Vsled nepazno-sti je nastal dne 4. t. m. v vojaški baraki na „vresu" pri Celovcu velik požar. Baraka je popolnoma pogorela, poleg nje oddelek skladišča za obleka z obleko, perilom, obuvalom in tudi denarjem moštva. Škoda je zelo velika. Iz ljubezni kradel. Dne 20. marca je bilo celovškemu igralcu W. Rene ju iz stanovanja ukradenih mnogo dragocenih okraskov in denarja 1130 kron. Zdaj so zasačili storilca v osebi trgovskega pomočnika Oto J ar i ca, ki je svoj zločin priznal, češ, da je kradel zato, da neki oboževani pevki daruje za potovanje na Nemško 1000 kron. Razno. Pravno-politična dodatna pogodba bukareš-kega miru vsebuje med drugim naslednje določbe : Rumunija se odpoveduje vsakemu povračilu za škode, ki so nastale vsled nemških vojnih odredb, rekvizicij in kontribucij- Pač pa povrne Rumunija Nemčiji zneske, ki jih je leta izplačala za škode. — Rumunija bo tekom šestih mesecev po ratifikaciji mirovne pogodbe iz lastnih sredstev pokupila bankovce ki jih je po ukazu nemške okupacijske uprave izdala Banca Generale Romana in jih bo odtegnila iz prometa. Do navedene dobe pa mora tem bankovcem priznati postavno plačilno veljavo. — Rumunija mora vsem Nemcem — izvzemši pripadnike nemške armade — povrniti vso škodo, ki so jo vsled vojaških odredb katerekoli države utrpeli na ru-munskih tleh; to velja posebno tudi za delničarje raznih podjetij na Rumunskem. — Rumunija bo tudi nevtralcem plačala odškodnino za škode, ki so jim baje nastale na njenem ozemlju vsled nemških vojaških odredb. — Nemške cerkvene občine in šole morajo dobiti oziroma ohraniti vso postavno veljavo in pravice; svojo upravo, nastavljanje duhovnikov, šolskih voditeljev in učnih moči — brez ozira na njih državno pripadnost — dalje učni jezik, učne načrte in vse druge naprave urejajo popolnoma samostojno in po svojem lastnem .prevdarku. — Vse pravice in ugodnosti, ki jih v kateremkoli oziru dovoli Rumunija kaki tretji vlasti, dobi brez vsega drugega tudi Nemčija in njeni pripadniki. — Nemškim cerkvenim občinam in šolam vrne Rumunija njihovo premoženje, v kolikor je to še izvršljivo, za drugo plača odškodnino. — V nemški državni banki nahajajoča se vplačila in zaloge rumunske narodne banke ostanejo ondi kot jamščina za odškodnino nemškim državljanom 5 let, ako bi pa Rumunija z enim otrokom zaostala, deset let ter se more pritegniti tudi v plačilo zapadlih obresti in izžrebanih zadolžnic. Nemški profesor Quidde o mirovnih pogajanjih. Znani nemški pacifist profesor Quidde je v razgovoru z urednikom lista „Borner Stimmen der Vernunft" izjavil med drugim: „Priti bi moralo do sporazumnega miru, ka-terega naši nasprotniki lansko jesen niso hoteli in katerega smatrajo mnogi, ki so ga lani v Nemčiji zahtevali, sedaj za nemogočega. Državnozborska resolucija z dne 19. julija bo zopet prišla do časti, in čas pacifistov, ki sedaj preživljajo težke čase, se bo zopet povrnil. Koliko krvi naj pa do takrat še preteče — čisto brez koristi preteče ? Kakor hitro potek vojaških operacij le količkaj dovoli, naj bi pričeli s pogajanji. Ta niso tako brezupna, kakor se v vrvenju divjih bojev zdi. Ob stiku z Angleži in Amorikanci I nisem opazil ničesar o uničevalni volji mero-dajnih političnih krogov, nasprotno, dobil sem vtis, da so štiriletna vojska in posebno izkušnje zadnjega leta okrepile čustvo odgovornosti. če se bo med divjanjem bitK nudila možnost za pogajanja na podlagi mirovne resolucije državnega zbora in na podlagi odgovora papežu, naj se nikar zopet nezaupno obotavljajo, marveč naj se prično pogajati. ' Nov načelnik cesarjeve vojaške pisarne. Oesar je imenoval generalnega pobočnika : generalnega majorja barona Zeidlerja-Daub-: lebskega pl. Sterneck za načelnika svoje vo-' jaške pisarne. Petletni bojkot Nemčiji. „Neue Zuricher Nachrichten" poročajo iz Londona : Predsednik strokovnega društva angleških mornarjev in ladijskih kurjačev je izjavil, da bodo bojkotirali angleški mornarji Nemčijo pet let. Kdaj se bo končala vojska? Iz Amsterdama : Angleški častniki sodijo, da se bo končala vojska šele leta 1919, ker prej ne morejo nastopiti kolonialne čete in Američani z vso svojo močjo na evropskem bojišču. Nemški podkancler o dogodkih v Ukrajini. V glavnem odseku nemškega zbora je dne 4. maja podal podkancler pl. Payer v imenu državnega kanclerja pojasnila o položaju v ! Ukrajini. Pred vsem je naglasil, da je bil f vojaški pohod v Ukrajino potreben zato, da ' »& je zagotovila izvršitev tistega dela po-: godbe, ki govori o dobavi žita. Kar se tiče dogodkov samih, stoje v ospredju tri stvari: 1. Ukaz generalnega maršala pl. Eichorna o obdelavi polja; 2. aretacija vladnih članov v radi; 3. izprememba v ukrajinski vladi na novi podlagi. Kar tiče ukaza o obdelavi polja, je izšel zato, ker je vsled preteče razlastitve zemlje obstajala nevarnost, da velik del polja ostane neobdelan. Ukrajina bi potem ne mogla izpolniti obveznosti, ki jih je v pogodbi prevzela naspioti nam. Vlada sama se je izkazala nesposobna, da bi skrbela za izpolnitev teh obveznosti. Na pobudo državnega kanclerja se je sedaj poskrbelo, da bo vojaški poveljnik v vseh politično važnih stvareh postopal sporazumno s poslanikom. O novi ukrajinski vladi treba naglasiti, da so jo ustanovili Ukrajinci sami, in sicer kmetje. Ti kmetje, približno 7000 po številu, so se,zbrali v kijevskem cirkusu in proglasili ukrajinskega generala Skoropadskega za dik>, tatorja in hetmana Ukrajine. Skoropadski je čast sprejel in se sedaj peča z ustanovitvijo nove vlade. Ministrstvo bo, kolikor smo mogli dognati, demokratično. Razločevalo se pa bo od dosedanjega v tem, da ne bo priznavalo komunistične teorije o razlastitvi zemlje. i To je pa stvar, ki nas ne briga posebno. Že-j limo le to, da pride Ukrajina pod varstvom ; našega orožja in z našo diplomatično pomoč-_-j jo čim preje do rednih državnih razmer. Vsekakor se je nova vlada nasproti našim za-! stopnikom že izjavila, da stoji docela na tleh j brest-litovskega miru in dotičnih dogovorov, ' izvzemši dobave Žita. Dalje je izjavila, da bo j dopuščena prosta trgovina na korist Nemčije, ; in Avstro-Ogrske in da bo ena njenih prvih nalog, da sklene z osrednjimi velesilami dol-i gotrajno gospodarsko pogodbo. | Kaka radost — biti pomožna učiteljica. V -j kako „bleščečih" razmerah stoji danes uči-j teljstvo, pojasnjuje sledeči dopis neke pomožne učiteljice. Pomožna učiteljica brez j sposobne skušnje, dobiva dnevno plačo 3 K j GO vin. na dan, to je plača, za katero danes '' noben dninar brez hrane noče delati. K te- — 6 — mu pride Se skrb za vsakdanji krah. Pravi se, da mi na deželi vsega v obilici dobimo in to ni res; moramo zadovoljni biti, če dobimo vsaj opoldan kaj toplega v želodec. Zjutraj in zvečer nas brani večkrat le sveži zrak. Kakšne radosti so to, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da moramo od teh 3 K 60 vin. še toliko na stran položiti, da si zamoremo kupiti obleko, čevlje, perilo, kurivo itd. In v teh dveh mesecih počitnic ne dobivamo v obče nobene plače, takrat se pravi popolnoma od zraka živeti, mi pa smo mladi ljudje z zdravim želodcem in dobrim tekom. Pravi, ne zelo poetski pregovor pravi: „Ljubezen gre skozi želodec." Porabimo to tudi na ljubezen in veselje do našega poklica, če nas obdajajo od dne do dne skrbi za vsakdanje potrebščine ? Da pa to šoli več škoduje nego koristi, če se brez veselja le slabo in nevoljno v teh urah podučuje, ve vsakdo. Rešite nas torej in oprostite nas skrbi in bede dneva. Pomislite, v naših rokah je vaša mladina, kar zgrešite torej nad nami, zgrešite v istotakej meri tudi nad njo. Velika železniška nesreča. Na postaji P a r k a n y-N ana, 50 km od Ofen-Peata stal je p. m. velik petrolejski vlak, ki je imel tudi nekatere poškodovane sode, tako, da je mnogo petroleja izteklo in vse preplovilo, Dne 30. došel je nek osebni vlak, iz katerega je padla iskrica v tamošnje luže petroleja, tako, da je v trenutku bila v plamenu vsa postajna proga. Dvanajst vagonov osebnega vlaka je popolnoma zgorelo, tri osebe so zgorele do nepoznanja in 16 oseb je zadobilo težke opekline. Tudi mnogo živine zlasti konji in goveda je zgorelo. Sprejem vračujočih se vjetnikov iz Rusije. Z bridkim razočaranjem se je vrnil marsikateri vjetnik iz Rusije. Mesece in leta je sanjal o domovini, imel eno samo željo, videti zopet domači kraj. Stotisoči so bili vjeti ranjeni ali pa so se morali vdati vsled lakote v oblegani trdnjavi, pričakovali so, da bo dan vrnitve zanje dan slave in veselega vsprejema. A sprejeli so jih kot osumljence. dasi je jasno, da tisti, ki nimajo mirne vesti. ne bodo prišli nazaj v prvih mesecih. Obratno. Naši vjetniki pripovedujejo, da se člani raznih „družin" (t. j. organizacij pripadnikov osrednjih velesil, ki so vstopili v rusko armado) baš sedaj prav posebno trudijo, pridržati naše ljudi v Rusiji in jih uvrstiti med se, češ, čim več nas bo z enakim grehom, tem milejše bo ravnanje z nami. Človek je občutljiv. zlasti še ob času, ko se njegovo duševno življenje nahaja v nekaki ekstazi. Marsikaj je zamudila država, ker ni postopala pri vsprejemu vjetnikov tako, da bi bila pokazala smisel za duševno razpoloženje vjetnikovo ;__in navezala novovračujočega se državljana na domovino. To hočejo sedaj popraviti. Rdeči križ jo sprejel nalogo, skrbeti za obdarovanje vračujočih se vjetnikov. V ta namen zbira darila. Najbolj zaželjen je seveda tobak in kadilske potrebščine sploh. Tobačna uprava je obljubila nekaj milijonov cigaret, kar bo zadoščalo seveda le za malo časa. Vsak vjetnik bo dobil dopisnico v devetih jezikih s tiskanim besedilom: „Zdrav se povrnil nazaj. Pismo sledi. Prisrčne pozdrave." V karanteni bodo dobivali vjetniki nadaljne darove : nože, zapisnike, svinčnike, ščetke, denarnice, ustne harmonike. Silno potrebno bi bilo oskrbeti vjetnike z novim perilom; to je pa neizpeljivo, ker rabi Rdeči križ svoje zalogo za bolnike in še tukaj z njimi le za silo izhaja. Vjetniki prihajajo tudi bolni; preskrbeti jim je treba zdravniško pomoč. Darove v ta namen v blagu in denarju sprejema Rdeči križ. Vojni oderuhi za Napoleona. Boj proti vojnim dobaviteljem ni nobena novost. Že Napoleon se je zaman bojeval proti tem „sle-parjem" in „lopovom", kakor jih je imenoval v pismu, ki ga je poslal na direktorij. Omenjeno pismo generala Bonaparte je iz dobe njegove vojske na Italijanskem ter se glasi takole: Občani, direktorij ! Odkar smo v Milanu, je moj prvi posel boj proti sleparjem. Marsikoga med njimi sem dal kaznovati in odvesti, a ostale vam moram odvaditi. Ker sem jim na- povedal odprto bitko, je jasno, da se jih je sto zoper mene spuntaio, da bi moje dobro ime osumničili — pa se jih nič ne bojim. KompanijaX. je družba sleparjev brez kredita, denarja in morale. Prvič: Prejeli so 14 milijonov, a od teh so izplačali samo 6 milijonov. Tudi so odklonili plačati nakazila, ki jih je izdala glavna blagajnica, če ne dobe za to 10 do 20 odstotkov. Ta ostudna oditija se uganja v Genovi javno. Kompanija trdi, da nima nobenega fonda; ali pri velikem dobičku je pripravljena in voljna izpolniti svoje obveznosti. Drugič: ne daje armadi dobrega blaga. Od vseh strani prihajajo pritožbe. Na sumu so tudi, da so na plačo skladiščnega oskrbnika zapisali več kakor 80.000 stotov žita, ki ga niso nikdar dobavili. Tretjič: Delavski dogovor glede na denar v znesku 5 milijonov v frankih, čigar prevoz jih bo stal 5000 frankov. Meščan L., konzul v Genovi, je lopov. V Livorni je prepovedal prodati za neznatno ceno žito v Genovo. Blago iz Livprne ni prišlo. Dal sem stotniji povelje, da ga prodajo, ali prepričan sem, da ne dobim niti dveh milijonov za to, za kar. se bi dobilo najmanj sedem milijonov. Tudi vojni komisarji so — z malo izjemo — lopovi. Trije so že sedeli na zatožni klopi. Nudili so priložnost k drznim tatvinam in podpisavali vse, da imajo proti tatovom postavno postopati. Neki komisar je naposled prodal sod kininovega lubja, ki nam ga je bil poslal španski kralj, drugi so izmaknili žimnice in nad 50.000 bal platna, ki ga je podarilo mesto Cremona za rjuhe. Z eno besedo : vse prodajajo in kradejo tako nesramno, da bi dal danes vse postreliti, če ne bi imel mesec dni za preiskavo. Sleherni dan jih zapreti, pa vse nič ne pomaga! Tu je pravo sejmišče, tu se kupuje in prodaja. Neki uradnik je naložil celo kontribucijo 18.000 frankov nekemu mestu, vsekako za svojo bi-sago ! Zato se moram otresti teh pijavk — pošljite mi torej poštene možečo jih imate kaj, a na vsak način ljudi, ki imajo svoje imetje, da ne bodo fciislili na svoj lastni žep. Tukaj bi potrebovali poštenega moža, imel bo važno službo, a Vi bi prihranili cele milijone. Ne sinemo imeti lopovskih agentov, temveč ljudi poštene preteklosti. Doslej smo imeli samo vohune. V naši armadi ni niti enega agenta, kateri bi si ne želel našega poraza, niti enega vojnega dobičkarja ne, kateri se ne dopisoval z našimi sovražniki. Treba je velike pozornosti pred njimi." Gospodarske stvari. Iz vinorejske šole v Mariboru. — Navodila za dobro pripravo galice. Pol kile natriumt.hio-sulfata, sodi podobna tvarina, se mora dodati pripravljeni škropilni mešanici ali galici z apnom. Vzame se naj nekaj te pripravljene galice, se primeša in raztopi v njej na-triumthiosulfat, potem pa se vse skupaj vlije v sod k galici in dobro zmeša. Da se pa po tem dodatku s škropljenjem ne Škoduje listju, da bi se ga morda osmodilo, zato se mora z belim lakmus- ali phenolphtaleinpapirjem pred škropljenjem napraviti izkušnja. Papir, ki ga držite v to pripravljeno mešanico, mora rudeč postati. Da se pa to barvo gotovo doseže, se mora dodati nekaj več apna kakor navadno in to pred preizkušnjo s papirjem, ker se ne priporoča dodati apno pozneje in tudi ni dobro. Kakor je iz predstoječega razvidno, se mora natriumthiosulfat z galico skupno rabiti in gledati, da se poganjke, posebno pa grozde prav dobro poškropi. Še boljše pa je, da se proti pero-nospori škropi najprej z dodatkom natrium-thiosulfata in takoj za tem izvrši še eno škropljenje, pri čemur se le grozda poškropi. . 0 zatiranju trtnega oidija leta;1918 na|Avstrijskem. Avstrijski vinorejci se bodejo morali posluževali za zatiranje oidija tudi letos kakor že lani nadomestila za iino zmleto žveplo, ker je v sedajnih razmerah popolnoma izključeno, da bi se dobilo žvepla za zatiranje trtnega oidija. Kot nadomestili za žveplo prideta v prvi vrsti v poštev takoimenovani salojidin (nEtriumthiosulfat) in sivo žveplo. Obeh pripravkov si je zasiguralo poljedelsko ministerstvo za letos večje množine, ki-se bodejo oddajale kmetijskim nakupovalnim organizacijam po vinorodnih deželah potom Splošne zveze kmetijskih zadrug na Avstriskem tia Dunaju, Vili., Langegasse 74. Drob-nozmleto sivo žveplo pri zatiranju trtnega oidija se tabi na tisti način, kakor navadno žveplo. Deli trte se pot ro-sijo na navadni način z znanimi žveplalniki. Prašek prav dobro obvisi na zelenih trtnih delih in na grozdn ih'~~" jagodah. Zelo važno je, da ob času bratve ni več na grozdju sivega žvepla, ker dobi sicer vino neprijeten okus. Ta pripravek se torej ne sme prepozno rabiti. Zatiranje oidija z zalojidinom se vrši, kakor je obširno razpravljal državni vinorejski nadzornik B. Skalicky v 5. štev. letnika 1917 „Allgemeine VVeinzcitung", skupno z zatiranjem peronospore. Po Skalickyu se prilije navadni, za zatiranje peronospore pripravljeni galičnoapne-ni razstopini na hektoliter Vj kilograma salojidina in se s to mešanicopoškropijo trte s škropilnicami. Kakor se nam poroča, vtegne biti dobro, da se dodava letos raztopini zoper peronosporo več salojidina morda 1 kg na 1 hI raztopine. Pripomni se, da morajo postati galič-noapnene raztopine kakor tudi škropilo „Bosna" po dodatku salojidina značilno lugaste. Na podlagi poročil o uspehih pri porabi salojidina in sivega žvepla za zatiranje oidija leta 1917 priporočeni za leto 1918 sledeče postopanje pri zatiranju oidija : Lugasti galičnoapnent raztopini, ki se rabi kratko pred cvetom in po cvetu za zatiranje peronospore, prilij za istodobno škropljenje proti peronospori in oidiju na 1 hI škropila okroglo 1 kg salojidina. Kakor hitro je pa grozdno jagodje debe-leje in ima že lahno voščeno povlcko, ne drži se več škropilo jagod in potem dodatek salojidina k škropilu v svrho zatiranja oidija na grozdje nima več pomena. V drugem času, tako na primer na Spodnjeavstrijskem meseca maja in pozneje meseca julija in v prvi polovici ( meseca avgusta, se potrosi sivo žveplo za zatiranje oidija po zeleimi delih trte oziroma po že debelejih jagodah z običajnimi žveplalniki vedno tedaj, ako se pojavi oidij v vinogradu. Kratko pred bratvo se ne sme več rabiti to sredstvo, ker ne sme priti sivega žvepla v kipeči vinski mošt. Dvorni svetnik K. P o r t e 1 e. j Zadnji telegrami. | :..........................................................: Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 15. maja. Uradno se danes razglaša: * V pokrajini Monte Corn o, razvili so se vnovič majhni krajevni boji, pri katerih se je Italijan v nekem našem poljsko-stražnem gnezeu utrdil. g Šef generalštaba. Dogodki na morju. Pred pristaniščem Pole se je en italijanski torpedni motorni čolnpoto-pilo. Mornariško poveljstvo. Uspešni nemški napadi. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 15. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Zapadno od K e m m e 1-a imeli so krajevni napadi in podjetja polni uspeh in so prinesli 120 vjetih. Naš napad zadel je na v zameni se nahajajoče čete in je stal Francoze težke krvave izgube. Artiljerijski boj ostal je v pokrajini Kemmel-a povišan. Danes zjutraj so se tam z francoskimi sunki novi infante-r i j s ki boji razvili. — Med L y s-o in La B as s ee-K a n a 1 o m, na S car p i in pri Buoquoy je bila sovražna artiljerija skozi noč živahna. — Med Ancre in Somme vdrli smo v kratkem sunku na cesti Bray-Corbie v angleške Črte in smo držali pridobljeno ozemlje proti dvakratnem močnem napadu sovražnika. V podpora infante-rije bila je artiljerijska delavnost živahna. — Pri V i 11 e r s Bretonneux, obojestransko Luce in Avre oživel je večkrat ognjeni boj. Na zapadnem bregu Ancre napadel je sovražnik naže čete pri Caste 1-u. Pod težkimi izgubami bil je nazaj odbit. — V edinih oddelkih poizvedovalni boji. — Naši letalci sestrelili so včeraj zjutraj sovražne privezane balone. Na bojnih frontah ponoči zelo živahna letalna delavnost. — Obmetali smo Calais, Diinkirchen, in druge i — 7 municijske zaloge v ozadju kakor tudi železniške naprave sovražnika izdatno z bombami. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. I Zl. 710/16 Pettau, am 13. Mai 1918 t Mamradieneilieliuiig kundmachung ! Grundbesitzer, welcbe landwirtschaftliche Grundstiicke verpachtet oder sonst irgendwie *%ur Nutznieloung an dritte Personen verge-ben, baben in der Zeit vom 21. bis 25. Mai 1918 taglich nachmittags wahrend den Amis-stunden beim Anbauflachen-Erhebungskoin-missar (Ober-Kom. Pristolitsch) im Rathause behufs miindlicher Angabe ihrer Pachter, bzw. Nutzniesser oder Bewirtschafter sich in ibrem eigenen Interesae einzufinden, weil sonst ihnen selbst die Ertrage dieaer Grand-stuck e angelastet werden. Biirgermeister: Jos. Ornig Št. 710/6 Ptuj, dne 13. maja 1918 RAZGLAS! Posestniki, ki so svoja zemljišča v najem l> dali ali na kak drug način tretjim osebam v korist oddali, naj se javijo v času od dne 21. do 25. maja 1918 popoldan ob uradnih urah pri komisarju za pozvedbo obdelovalnih površin (nadkomisarju Pristolitsch) v mestnem uradu radi ustmneih podatkov svojih najemnikov oziroma užitnikov ali oskrbovalcev in fS,to v lastnem interesu, ker bi se jim drugače doneske teh posestev zaseglo. 226 Župan: Jos. Ornig Za prodalo portratov info- iščem pridne zastopnike. Ponudbe na: Otto Neumann, Karo-iinenthal, Kdnigstr. 52. Žveplo za sode m 1 kg 36 kron, pošilja proti povzetju A. F. Krepek, Maribor, Bis-marckstrasse 19. 219 SiHIlillll za malo vodno žago, sprejme se takoj proti dobrem plačilu in če želi tudi s prehrano. Hrastovški prvemogokop Polj-L čane, Štajerska. :>.?3 Lipovec za vezanje trt ima oddati Ludm. Fiirst, Ptuj, Kaiserfeldgasse 6, I. nadstropje.________*" Sprejme se takoj 224 učenca proti popolnej oskrbi, hrano in obleko, na tri leta. Starost 16 do 18 let od g. Anton-a Martschitsch, strojarstvo, Slov. Bistrica. Loterijske številke. Gradec, 8. maja 1918: Dunaj, 4. maja 1918: Trst, 15. maja 1918 : Line, 11. maja 1918: 47, 9, 32, 64, 18. 87, 53, 63, 48, 70. 47, 48, 65, 32, 80. 64, 39, 80, 67, 87. Znana eksportna lirma Max Bohncl, Dunaj, IV. Marga-retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni žitni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali lino na moko zmleti. Mlin je vsaki hiši toplo priporočati. Išče se dobrosrčna, poštena 218 cLelrllca. 2 katera zna tudi prati, likati in perilo popravljati in je zmožna obeh deželnih jezikov, k dvema dečkoma (6 in 8 letnima.) Vprašanja na gospo Marie Straschill na Bregu pri Ptuju. Vrli, trezen rn.lin.eir 35 ki se razume pri umetnem mlinu, kakor tudi na kmečko mletje, sprejme se takoj pri Aleksander Grundner, umetni mlin Rotschacii pri Konjicah. 2I0 Prileten železniški čuvaj v pokoju 209 ■vd-o^rec '00l z lepim malim, dolga prostim posestvom na deželi, želi se z vdovo ali gospodično v starosti nad 40 let, katera poseduje posestvo na deželi ali najmanj 6000 kron v gotovini zaradi ženitvo seznaniti. Resnične ponudbe pod „Skrbna gospodinja št. 13" na upravništvo „ Štajerca." Poziv! Podpisani naznanjam nai*OČni= kom sodov, naj svoj les za sode v tem času v izdelovanje prinesejo, ker bi v jeseni težko bilo, sode v kratkem času izvršiti. Obroče za sode dam jaz na razpolago ter se zaračuni izdelo= vat je po zmernih cenah. Kupujem tudi vsakovrstni les Za sode in ga plačujem po najboljših cenah. JOHANN STEUDTE sodar, Ptuj. 217 Zagotovljen uspeli Tisoteto zBlivalnlti pisem v piij. mogle! na razpolago. dobite pri ra mecl.fcA.Rix Oar. neSkodljiva za vsako starost, hitri sigurni nspob. Se rabi zunanje. Poizkusila dozi K -5—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 10'—. Koiietihes Ur. A. Rix Praparate Dunaj !L Latkiererg. 6!K. RazpoŠiljatev strogo diskretna. Zalogi t Mariboru: lekarna pri „fuig6lju varuhu", iokarna „M»ti;.i pomagaj" in parfuraerija Wolfram; t Ljubljani lekarna pri „zlat^ jaltaa*, t droSeriji A. Kauč, in „Airia-Drogarie." Jjt Rdečost nosa • pege, rdečost obraza, rniteserji, mozoli, guba in ovenela koža izginejo pod garancijo po rabi priznane r. A. Rix, paste pompadour. Popolnoma neškodljiva. Poskusu ja K 150, velika doza K 4—. Dr. A. Rix mazilo zoper ozeblino, najboljše proli ozeblinam in za preprečenja islih K 1"— Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej plačilu. Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. l^ZS*™* S^- močnice in pari. Wolfram; v Ljubljani pari. A. Kauč in Adrija-drožerija. 221 Bei der Rauhfutterstelle Eggenberg bei Graz, Eggenbergalle 26, werden einige Beamte (auch gesunde, arbeitsfahige Invalide) oder Be-amtinnen fur Aussendienst zum ehesten Eintritte aufgenommen. Bedingungen: vollkommene Kenntnia der deutschen und slowenischen Sprache in "Wort und Schrift, sehr gutes Rechnen, Buchhaltung, Stenographic und Maschinschreiben. Nach entsprechender Einschulung erfolgt die Zuteilung zu Kommissionaren in der Provinz. Antriige mit Lichtbild,Gehaltsanspruchen, Zeugnisabschriften und Referenzen ehestens an obige Stelle. Antriige sind in beiden Sprachen abzufassen. Od mesta za surovo klajo (Rauhfutterstelle) Eggenberg p. Gradcu, Eggenbergallee 20, sprejme se nekaj uradnikov (tudi zdravi dela-zmožni invalidi) ali uradkinje za zunanjo službo proti takojšnjemu n stopu. Pogoji: popolna zmožnost nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi, dobro izurjeni v računstvu, knjigovodstvu, stenografiji, in pisavi na stroj. Po primernem izurjenju sledi porazdelitev za komisijonarje na deželo. Ponudbe s sliko, zahtevo plače, prepisi spričeval in reference kakor hitro na zgornje mesto. Ponudbe je napraviti v obeh jezikih. 195 NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.-, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in fineišega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K I8- - . Toaletno milo s linim vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrsle. Izvozno podjetje M. JBnker v Zagrebu št. 12, Petrlnj-ska ulica 3. III., telefon 23-27. 203 Nakupno mesto za svilo (žido) J. Engel & Co., Dunaj IX., State« 46 (hlNlM MiMmi) kupuje po najvišjih cenah raztrgane svilene (zidane) bluze, svilena krila, svileno perilo, suknene, volnene in platnene odpadke. — Po posebnih cenah: $%§P> štrene iz surove svile in umetne svile v vseh barvah svilene niti, puljeno (cuplano) svilo in svilene koščeke. Pošiljajte poštne pakete franko. Najvišja cena se pošilja skozi poštno hranilnico. 216 Zelje, čebula in rastline paradižnikov se dobijo v vrtnarskem obratu MARIBOR na Dravi, Langergasse 17. 222 K i # t e za marmelado ponuja lesna industrija BRETISCH & Co., Dunaj XX. 87 Mlinarji pozor! . — 8 — Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri lawitsch&He!lertrgo;ina Ptuju. 70 %J Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- %i line po K 14, 25 in višje. Dobre Jf' harmonike po K 16, 25, 35, 50 in ffl višje, dvevrslne harmonike K 70, Jmth 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, 1 \i) 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^*^ denar nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po razpoSiljalni hiši Hans Konrad, c ii/kr. dvorni liferant Brlix št. 1740 (Češko). 5: „Asanoi"3 500 kron _ 1 ma presenetljiv uspeh pri po-. končavanju žoharjev (zakon', varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-i ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. kraste, srbenje, garje in koJne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan.rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—.Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škallja 2 K 50 h,-Dobi se oboje pri naprcj-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke In Budapest VII—20., Kozsa utca 21. 472 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25,— 30— ali 35—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40-—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Vam plačam, ako moj iz- trebnik korenin Ria-bal* sam Vaza kurja ooesa, bradavice in t-do ki.žo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z faranci skim pismom K 2'75, posodice K 550, 6 posodic K 8'50. Stotero zahva.nih pisem. Kemeny, Kasohau (Kassa)I. postni predal 12/614 (Ogrsko). ijilska kopel) mestiera kopališča t Ptaju. H t« kf »n{•< «fc ManWk * it are de I 'in ?*ps!1>i>f aJMi p ~* I 11 *• 1. «t uwrtak ■* a«4nj«* a pruaittli .xi 11 in ft ■■*» )*p*4»e 1 kop»lj i *n4>w wnko's. WUr" > .»r« S?' od A. Krepek, Mari- Buprecht a d. Raab, bor, Bismarckstrasse btajersko. 19- 206 Werkfiihrer fur eine grOflere Maschinen u. Bausehlosserei in einer Stadt Untersteiermarks, welcher samtl. in dieses Fach einschlagigen Arbeiten versteht, wird unter giinstigen Bedingungen aufgenommen. Adresse sagt die Vervvaltung des „Štajerc." 204 Delovodja za večjo in stavbeno kljujavničarsko delavnico v nekem mestu Spodnještajerske, kije izurjen v vseh v to stroko spadajočih'delih, sprejme j se takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava „Štajerca." Vinska zadruga v Ptuji kupi vino po dobri ceni. Ponudbe se pošlje na gospoda načelnika Hans Perk o v Ptuju.- . Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blankc v Ptuju.