ObzoZ Zdr N 2001; 35: 37-44 37 TABORI »MLADI ZA ZDRAVJE« CAMPS »YOUTH FOR HEALTH« Damjan Slabe, Ksenija Lovrec UDK/UDC 616-083:37433 DESKRIPTORJI: počitnice; taborjenje; zdravstvena vzgoja Izvleček - V članku je predstavljena zamisel in nekatere izkušnje projekta taborov »Mladi za zdravje« kot preventivnega prizadevanja za odkrivanje smisla in dvigovanee kakovosii življenja mladih. Projekt posega na primarno področje preventivnega delovanja in je namenjen srednješolski populaci.i. Zamisel taborov se naslanja na logoteoretsko razumevanee človeka in preventive. V projektu se dopolnjujejo delo strokovnjaka/strokovnjakinje -proJesorjaJproJesorice zdravstvene vzgoje in prizadevanja prostovoljcev/prostovoljk. V prvem poglavju je prikazan tabor kot prostor vzgoje za zdravje. Sledi utemeljitev zamisli taborov z logoteoretskimi pogledi na preventivo in upoštevanjem vrednot in potreb mladih. Kot prakiični del je predstavljen primer tabora »Mladi za zdravje« od priprave do izvedbe, s poudarkom na vseh Jazah oblikovanja tabora: obveščanje, pridobivanje prostovoljcev/prostovoljk in udeležencel/ udeleženk, usposabljanee in vodenje prostovoljcev/prostovoljk, evalviranj,, dokumentiranje in jinanciranje. V sklepu članka so zapisane nekatere možne perspektive projekta - taborov »Mladi za zdravje« v prihodnje. Uvod Ko smo se na enem izmed taborov (decembra leta 1996) s skupino ljubljanskih srednješolcev in srednješolk vzpenjali iz Otavca pri Črnomlju proti Mirni gori, sta dve dekleti začeli zaostajati, potem pa sta se na lepem usedli v sneg ob robu ceste. Skupina je »pobegnila« naprej, sam (prvi avtor) pa sem se vrnil k dijakinjama. Kazalo je, da ju prav nične more pripraviti do hoje. Pomislil sem, da čakata le še na dovo1jenje, da se lahko vrneta nazaj v hišo, kjer smo stanovali. To sta kmalu tudi sami odločno povedali. Nobene ideje nisem imel, kako bi ju spodbudil, da bi šli naprej. Argumenti in metode vzgajanja, ki sem se jih tisti trenutek lahko spomnil, so se mi zdeli le medel pripomoček. Pripravljen pa sem bil čakati. Čez nekaj časa sta dijakinji vstali in počasi smo le šli za skupino. Sprva sem še moral poslušati razne pritožbe nad organizacijo, programom, nad hrano, nakar smo prispeli do gozda. Veje so bile obtežene s snegom in narahlo je začel naletavati sneg. lmeli smo priložnost doživeti pravo zimsko prav1jico. Naenkrat je ena od deklet vzklikni- DESCRIPTOR:: holidays; camping; health education Abstract - The article describes the concept as well as some experiencss gained by the camps called »Youth for Health«, a Jorm oj preventive efforts aiming to reveal the meaning oj life to the young as well as to raise its quality. As a part oj the primary preventive activities, the project focuses on the population in secondary schools (i.e. aged 15-19j. The idea oj this type oj camps is based upon logotheoretical conceptions oJboth, man and preventive care. The project combines the work oj experts, i.e. a nurse, with the endeavouss oj volunteers. The jirst part of the article presenss camps as places where health care education takes place. 1t is Jollowed by the argumentation oj their concept based upon logotheoretical concepiions oj preventive care, considering the values and needs oJthe young as well. The praciical part is illustrated by the example oj a camp, emphasizing every single stage oj its organisation that comprises the following: launching inJormation, recruiting volunteess and participants, educating and monitoring the Jormer, as well as evaluaiion, documentation and funding oj the projec.. The conclusion, however, points out some oJpotential prospecss oj the project inJuture. la: »Kako lepo!« Glede na vzdušje še nekaj minut nazaj sem bil prav gotovo lahko presenečen. Tabor kot prostor vzgoje za zdravje - med motiviranjem in hotenjem Podobnim »aha« trenutkom, kot sva ga prikazala v uvodu, sva bila pri svojem delu z mladimi priča že večkrat, še celo s prostovoljci/prostovoljkami, ki so vodili enega od mednarodnih taborov. V okviru dvodnevnih priprav na tabor na Velikih Blokah smo se vzpeli na Slivnico. Med hojo navkreber sva lahko poslušala pritožbe, prošnje in prepričevanja, kako daje pot prestrma, da bi se lahko peljali z avtomobilom in tako prihranili dragoceni čas za pomembnejše vsebine. Tako so naju pregovarjaii prostovoljci in prostovoljke, ki naj bi mesec dni kasneje za to planinsko pot navdušili 50 udeležencev in udeleženk iz 15 evropskih držav. Odločila sva se, da vztrajava·do vrha. Ko seje tudi skupina za nama prebila skozi goščo in smo pod nami uzrli dolino s Cerkniškim jezerom, sva lahko opa- Damjan Slabe, vmt., univ. prof. zdr. vzg., Repubiiški odbor Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana. Ksenija Lovrec, vms, univ. prof. zdr. vzg., Srednja zdravstvena šola, Poljanska c, Ljubljana. 38 ObzorZdrN2001;35 zovala, kako so članU-ce tirna uživali v razgledu ter bili navdušeni in zadovoljni nad samimi seboj. Tudi midva. Uspelo nam je priti na vrh! V takih trenutkih sva se učila »znati čakati« na male učinke preventivnih prizadevanj, ki pa sva se jih veselila in so nama bili vzpodbuda za delo naprej. Antropologija kot znanost o človeku (o njegovem življenju in duševnem ustroju) razlikuje med motivaeijo in hotenjem. Medtem ko motivaeija pomeni potiskanje, nagibanje v neko dejavnost, pa v nasprotju s tem hotenje označuje izvirno človeško, to je svobodno odločanje in delovanje. Le-to usmerjajo vrednote, ki človeka privlačijo s svojo kakovostjo. Motivaeija človeka potiska, sili k delovanju, hotenje pa ga vleče naprej k preseganju sebe v delu za nekoga ali za nekaj (1). Avtor tudi ugotavlja, da »navade in družbene norme, biološke potrebe, želje po uživanju in druge duševne danosti vlečejo proti možnostim, ki jim trenutno ustrezajo, vest in druge duhovne možnosti pa kažejo, kaj je smiselno, dobro in prav« (1). Trušnovee (2) dodaja, da seje zaradi prevladujoče permisivne vzgoje pojavil strah pred tem, da bi otroke potisnil v svet pozitivnih možnosti, v svet vrednot in nadaljuje: »Preventiva pa je ravno to - otroke motivirati (potisniti) v delo, naravo, glasbo, šport... in to tudi če nočejo« (2). Logoteoresska spoznanja in preventiva Izraz prevencija izhaja iz latinskega praevenire in pomeni prehiteti, preprečevanje, preprečitev, vnaprejšnja zaščita (3). Izraz se uporablja še zlasti v zdravstvu, vse bolj pa tudi na področju soeialnega dela, pedagogike in psihologije. Kot poudarja Raičevič (4), se preventiva uporablja vedno v pozitivnem smislu, takrat ko v pomenu pozitivnega ravnanja preprečujemo neugodne poslediee. Po njegovem je preventivno delovanje eelostna oblika različnih aktivnosti, ki kot mreža vzpostavijo in oblikujejo boljšo kakovost življenja. Splošno znana je delitev preventivnega delovanja na treh ravneh: 1. primarno, ko se osredotočimo na eelostno populaeijo v prizadevanjih za izboljševanje kakovosti življenja vseh; 2. sekundarno, kjer se usmerjamo k ogroženim skupinam prebivalstva ter 3. tereiarno, ko poskušamo preprečevati poslabšanje bolezni in s tem zmanjševati škodo. Ramovš (5) deli preventivo na: 1. zunanjo, ki zajema družbene ukrepe za izboljšanje razmer, pri čemer imajo odločilno vlogo gospodarstvo, kultura, politika, zakonodaja ter 2. notranjo preventivo, ki temelji na osebnem ozave-ščanju človeka, da prepoznava nevarnosti in se jim učinkovito izogne, če pa to ni mogoče, dajih smiselno prenaša s »kljubovalno močjo svojega duha« (6). V preventivnem delovanju gre za zavestno krepitev telesnega, duševnega in duhovnega zdravja ter duhovne in soeialne klenosti ljudi. Preventiva ni omejena le na na pedagoško področje vzgoje otrok in mladine, temveč je usmerjena zlasti k andragoški pobudi in odgovornosti odraslih za svoje zdravje, za zdravje skupnosti in za zdravo okolje, prav tako pa k gerontogo-ški pobudi starih. Celostna preventiva obsega sistematično skrb za krepitev telesnega, duševnega in duhovnega zdravja. Poudarja negovanje složnih medčloveških odnosov, skrb za osebno, duhovno in kulturno črpanje iz nakopičenih zakladov človeške kulture ter sistematično skrb za zdravo materialno, soeialno in kulturno okolje. Taka preventiva obsega vse tri veje vzgojnega oblikovanja in samooblikovanja ljudi: pedagoško, andragoško in gerontogoško, pri čemer je trenutno verjetno največja potreba na andragoškem in ge-rontogoškem področju, saj je kvaliteta življenja odraslih in starih pri vzgoji mladih zgled, ki ga ni mogoče nadomestiti z nikakršno pedagoško metodo (5). Vzgojno preventivno ozaveščanje se od kurativnega razlikuje v svojih lastnih zakonitostih. Nekateri avtorji (2, 5, 6) opozarjajo, da ima v preventivnem delu na primarni ravni opozarjanje oziroma pretirano ozaveščanje glede usodnosti na primer uživanja mamil kljub vsej dobronamernosii lahko nasprotni učinek; vzbuja zanimanje. Ljudje, ki nimajo problemov z zasvojenostjo, potrebujejo predvsem informaeije o zdravem načinu življenja, o usklajevanju medčloveških odnosov. V zamisli taborov »Mladi za zdravje« je poudarek prav na dejavnem preživljanju prostega časa ob koneu tedna. Največkrat je bilo to pohodništvo in plavanje. To so omogočale okoliščine (hribi, morje) kjer so tabori potekali. Te dejavnosti niso pomenile dodatnih stroškov in tudi ne prevelikega tveganja glede varnosti udeleženeev in udeleženk. Popestrili smo jih s soeialnimi igrami in raznimi nalogami, ki so jih reševali pohodniki/-ee (na primer po pravilu orientaeijskega pohoda). Ena teh nalog je bila »pajkova mreža«, pri kateri smo med dve drevesi Z vrvjo spletli mrežo, ki je imela toliko celic, kot je bilo udeležencev/ udeleŽenk. Udeleženci/-ke pa so poizkušali priti skoznjo tako, daje bila vsaka celica izkoriščena le enkrat. Naloga lahko pomeni kar zahteven izziv: vzpodbudi interakcije, mladi pa sojo dobro sprejeli, saj so se ob njej tudi zabavali. Prav to pa so temeljne potrebe mladostnega obdobja. Poudariti želiva, da imajo informaeije o patologiji na tereiarni ravni preventivnega delovanja (na primer pri zdravljenju odvisnikov od alkohola, nikotina ali drog) oziroma na splošno v kurativi nenadomestljivo terapevtsko vlogo. Ozaveščanje je smiselno, ko je nezavedni potek življenja postal moten (kurativno ozaveščanje) in ko je treba ustvariti nove modele mišljenja in vedenja zaradi spreminjanja življenjskih navad (preventivno ozaveščanje) (5). Trušnovee (2) vidi glavni razlog za uporabo neuspešne preventivne metodologije in kot veliko oviro za preventivno delovanje v Slabe D, Lovrec K. Taborí mladí za zdravje 39 nejasnosti vloge strokovnjaka v preventivi. »Če imajo starši težave, ker njihov otrok eksperimentira z drogo, me potrebujejo kot psihologa - ampak to je pravzaprav že področee kurative. Ce pa želim delovaii preventivno, moram računati, da me zdravi in normalni starši in njihovi zdravi in normalni otroci sploh ne potrebujejo kot psihologa - otroke in starše lahko pritegnem le z neko konkretno dejavnostjo in zanimivimi programi.« (2). Avtorja prispevka se temu razmišljanju pridružujeva, ko poudarjava, da sva se v fazi izvedbe taborov, na katerih sva osebno sodelovala, vključila predvsem kot posameznika s svojo osebnostjo. Pridružujeva se tudi razmišljanju francoskega duhovnika Guya Gilberta (7, 8), ki pravi, da če hočemo vzgojitelji (tudi zdravstveni; opomba D. S. in K. L.) preventivno delovaii med mladimi, se moramo mladim približati. »0 resničnem vzgojnem procesu govorimo, ko vplivamo neposredoo na človekooo duševnost, njegova znanja, motive, želje, čustva in interese« (9) ali posredno prek dejavnosti. Eno od možnih poti do mladih sva odkrila tudi v usposobljenih prostovoljnih sodelavcih, o katerih bova spregovorila v nadaljevanju članka. Izkušnee so pokazale, da ti lažje spregovorijo v jeziku današnee srednješolske mladine. Bajzek (10) opredeljuje štiri različne poskuse (pristope) preventivnega delovanaa evropskhh dežel: 1. Značllnott prvega je načrtno obveščanje. Tako so bili na primer na področju načrtnega obveščanja o drogah prepričani, daje potrebno mladim le razložiti, od kod prihajaoo droge v Evropo, kakšne kemične snovi vsebujeo,, kako nekateii pri tem služijo in bi s tem že preprečili uživanje in njihovo uporabo (oziroma zlorabo.. Ti pristopi so se od »novinarske propagande« prek zastraševalnih metod, preusmerili v bolj pomirjevalne oblike. Rdeči križ Slovenije je na tem področju dejaven predvsem po zaslugi bogatega založniškega program,, vendar pa mnog,, ki se ukvarjaoo s preventivo in preprečevanjem zasvojenosti, menijo, da ta način ni učinkovit. Tudi na taborih mladi za zdravje seje pokazalo, da so kljub dogovoru, da v času tabora ne bomo uživaii alkohoaa ter tudi ne kadil,, predvsem kadilci/kadilke (v nekateiih primeiih tudi prostovoljci/ prostovoljke - člani/-ce tirna) izkoristili trenutke, ko je bila skupina zaposlena ali poiskaii skrit kotiček »za hišo« ter prižgaii cigareto. 2. Drugi poskus je bil odpiranee raznih ustanov, namenjenih mladim, ki so jim nudile prostore, kjer so se lahko zbiraii in preživljali svoj prosti čas. Izkušnje kažejo, da so ti prostoii služili le majhnim skupinam, pomenijo veliko investicijo na enega uporabnika, vanje pa so se tisti, ki so izpostavljeni nevarnosti omamljanja, najmanj vključevali. Če pa seje to zgodilo, so se ta središča spremenila v »mala zaprta geta«. 3. Značilnost tretjega poskuaa je bila skrb za družbeno blaginjo ali privatna socialna, ko so razna zdru- ženja prostovoljnih sodelavcvv in sodelavk posegla na področee preventive in ponudila svoje prostorske in človeške vire. Ta način preventive koristi obstojeee naravne danosti. Meniva, da se tabori »Mladi za zdravje« pridružujejo predvsem tej ravni. 4. Četrti posku,, ki še traja, obstaja v načrtovani preventivi na posameznem področju. Temeljno načelo t.im. celostneaa načrta je, da prinese prevencijo v okolje, kjer mladi živijo in ne sili mladih v okolja, kjer se uporablja prevencija. Načrtovana preventiva je sinteza prejšniih poizkusov (ob tem se nama poraja asociacija ruskih babušk.. Gre za pristojno (kompetentno) preventivo, ki obsega tako potrebno znanje kakor tudi izoblikovana stališča in pridobljene izkušnje. Antropohigiena kot metoda preventivnega delovanja temelji v vseh sferah preventive na »zavestnem razvijanuu osebnih duhovnih zmožnosti človeka« (5). Odločilne so zlasti osnovne štiri: - čim bogatejše dojemanee možnosti v slehernih okoliščinah; - izostreno vrednostno razločevanje, katera med možnostmi je bolj smiselna v dani situaciji; - smiselno osebno odločanje; - krepttev moči za udejanaanje smiselnih odločitev. Antropohigienska metoda se praviloma na začetku odločilno opira na logoterapijo: na zavesten vpogled in smiselno odločttev, v srednjem delu se opira na vedenjsko psihologijo čim uspešnejšega treniranaa za pridobitev dobrih navad, zadnja faza pa spet temelji na bolj logoterapevtskih spoznanjih spontanega smisenega ravnanja v konkretnih življenjskih okoliščinah (5). Utrdttev zdravih navad prispeva k večji kakovosti življena,, s tem pa postane tako ravnanee nezavedii in smiselni del življenj.. Nastran-Ule navaja Crawforda (11), daje postal zdrav način življenaa magični recept za dolgo življenje. Pri tem pa so spregledana družbena tveganaa za zdravj,, kot so izpostavljenost nevarnostim okolja (onesnaženost), družbene neenakosti in socialna izključenos.. Mladi in njihove vrednote Mladott pomeni za posameznika prehod iz sveta otroštva v svet odrasiih in je prostor mnogih in raznolikih nasprotij ter silovite želje po njihovem uravno-vešenju ali preseganuu (12). V mladosti se intenzivno dograjujejo spoznavn,, čustvene in motivacijske strukture, ki omogočajo mlademu človeku samostojoo nastopanje v družb.. Cilj tega razvoja je tudi pridobivanje nove, usklajene samopodobe oziroma identitete posameznika in zanj ni nič pomembnejše od njega samega - bistvo je njegov »jaz«, njegovo »sebstvo« (1,, 13). 40 ObzorZdrN2001;35 Odraščanje spremlja velika mera negotovosti; pritiski družbe, družine in njegove notranje zahteve se ne dopolnjujejo, temveč si nasprotujejo. Intelektualno se mladostnik hitro razvija, ne pa tudi čustveno. V življenje tako vstopa duševno neizkušen, vključiti pa se mora v čvrste sestavine družbe (13). Mladost pa je tudi obdobje, ko moramo zavzeti neki odnos do tega obdobja samega. Mladost vtisne svoj pečat odraščajočemu posamezniku s tem, ko jo le-ta zavestno sprejme in ovrednoti. Na primer, če nekdo doživlja svojo mladost kot dobo samih omejitev, bo to obdobje lahko razumel le kot dobo odvisnosti in bo svoje upe in delo vlagal v čim hitrejše slovo od mladosti. Nasprotno pa bo posameznik, ki to dobo razume kot čas za pridobivanje raznolikih izkustev, lahko doživljal in razumel kot avtonomno obdobje in jo bo pripravljen podaljševati (12). Za mlade še posebej velja, dajim tradicionalni koncepti vrednot in norm ne ustrezajo, zato se mnogim kritikom zdijo mladi »brez vrednot«. Oblikovanje vrednostnega sistema je za mlade danes del vsakdanjega iskanja ravnotežja med osebnimi željami, pričakovanji in možnostmi ter zahtevami družbe. Predvsem mladi razvijajo vrednote in odnos do njih v neločljivi zvezi z vsakdanjimi dejavnostmi, zlasti kot sestavino svojega življenjskega sloga in sociokulturne produkcije (10). V Sloveniji prva mesta vrednostne lestvice mladih niso rezervirana za materialne vrednote, temveč za tiste, ki so neposredno povezane z osebnostjo, z njeno privatno in intimno sfero. Prijateljstvo, družina, ljubezen, zdravje so torej tiste vrednote, ki danes prevladujejo pri oblikovanju mlade osebnosti (11, 14). Prijateljske mreže so za mlade tako pomembne, da si preprosto ne morejo predstavljati sveta brez prijateljev (11). Podatki raziskave Mladina 93, Mladina 95 (1)) kažejo, da mladi v veliki meri svoj prosti čas namenjajo druženju s prijatelji, pogovoru z njimi in poslušanju glasbe. In tako se oblikujejo mladostniške skupine, znotraj katerih mladi uresničujejo svoje vrednote in norme. Bastašic (l3) razlaga pomen in vpliv mladostniških skupin na mladega človeka. Posameznik v njih zadovoljuje svoje potrebe po sprejetosti, cenjenosti, ljubezni in zaščiti, želi imeti čustveno podporo, poleg tega pa je to prostor samopotrjevanja. Vsaka skupina ima svojo ideologijo, po kateri se razlikuje od drugih. Oblikujejo se norme, ki veljajo za pozitivne ali negativne. Skupina tudi pripomore k učenju prilagajanja posamezniku ali drugim skupinam, k učenju, kako deliti zmagoslavje ali poraz ter spodbuja željo po tem, da bi »bili še boljši«. Predstavlja torej idealno mesto za trening medsebojnih odnosov. Za vsakega mladega človeka je zelo pomembno kako postati del skupine. Zamisel taborov »Mladi za zdravje« načrtno omejuje število udeležencev oziroma udeleženk. Na večini taborov je bilo prisotnih med 12 in 15 udeležencev/ udeleženk. Prav ta »številčna skromnost« omogoča, da lahko vsak posameznik/posameznica dobi dovolj pozornosti v skupini. Poleg tega omogočajo, da mladi prek skupinske dinamike in iskanja svojega mesta v njej preskusijo in razvijajo svoje socialne spretnosti. Tabori »Mladi za zdravje« - od zamisli do izvedbe Priprava projekta V okviru študija zdravstvene vzgoje na Visoki šoli za zdravstvo sem (prvi avtor) v študijskem letu 1994/ 95 pri profesorici Ivanuš Grmek izdelal pri predmetu didaktika zdravstvene vzgoje vzgojno izobraževalni program in ga poimenoval tabori »Mladi za zdravje«. Pri snovanju programa so mi služile kot vodilo na eni strani potrebe mladostnikov/mladostnic, na drugi spoznanja o različnih pristopih preventive glede na raven preventivnega delovanja (primarno, sekundarno in terciarno). Koncept je bil usmerjen v krepitev vseh dimenzij zdravja srednješolske mladine, program pa je dajal prednosti konkretni dejavnosti in aktivni (soudeležbi posameznika/-ce (v delavnicah, pri pripravi skupnega večera ter nekaterih obrokov hranjenja itn.). Tabor naj bi obsegal tudi telesno aktivnost: jutranje razgibavanje, pohod. Prav gorništvo se mi je zdela ustrezna oblika telesne aktivnosti, ki bi mladim lahko predstavljala primeren osebni in skupni izziv, priložnost za estetska doživetja in doživetje uspeha, pa tudi zato, ker mije gorništvo kot alpinistu blizu. Zanimanje za praktični preiskus zamisli tabora je pokazal škofjeloški Rdeči križ, ki je podprl in tako omogočil izvedbo prvega poskusnega tabora v Bohinju na Planini Grintovici od 16.-18. junija 1995. Lokacija ni bila naključna. Poleg lepe gorske narave, ki obdaja Fužinske planine, je bil za izbor izvedbe eksperimentalnega tabora ključen tudi finančni okvir. Koča, v kateri smo bili nastanjeni, je bila poleg svoje privlačnosti primerna tudi zaradi možnosti brezplačne namestitve. K sodelovanju sem (prvi avtor) kot mentorja povabil sodelavko RK Marto Šmalc iz Slovenskih Konjic ter planinskega vodnika in alpinista Mireta Steinbuc-ha iz Ljubljane. Marta je poskrbela za delavnico o Rdečem križu kot človekoljubni organizaciji ter za kuhinjo, Mire za ekološko temo, za vsebine iz gorništva ter za vodenje pohoda. Sam sem prevzel vodenje tabora ter skrbel za dinamiko v skupini. Kljub temu, da smo vsi trije prvič delovali kot tim, se tudi po več letih ob refleksiji tabora spomnim našega uglašenega delovanja. Po neformalni poti smo k sodelovanju povabili tudi udeležence/udeleženk.. Na koncu se nas je zbralo dvanajst: poleg tirna še sedem taborjanov, od katerih je večina zaključevala osnovno šolo ali pa so bili v prvem letniku srednje šole. Petek popoldne smo namenili uro in pol trajajočemu pristopnemu pohodu do koče, namestitvi, medsebojnemu spoznavanju ter delavnici o Rdečem križu. Sobota je bila namenjena pohodu na 2040 m visoki Jezerski Stog, refleksiji pohoda, nedelja pa ekološki Slabe D, Lovrec K. Taboii mladi za zdravje 41 temi ter sklepu tabara. Aktivnasti na tabaru sa patekle v abliki delavnic, ki sa temeljile na sacialnih igrah in interakcijskih vajah. Razšli smo se z abčutkam pavezanasti ter s spamini na tri čudavite dneve. Drugi tabor je patekal ad 13.-15. aktabra 1995 na isti lakaciji. Udeleženci/ke sa bili srednješalci/ke iz Kapra in Skafje Lake ter eden iz Ljubljane. Tabor sva vadila z Natalija Družina, takrat še študentka psihalogije. Naj navedem iz lastnih zapiskav (prvi avtar): Bohinj, petek popoldne..., še ura hoje v hrib je pred nami. Tabor... mladi iz Kopra, Ljubljan,, Skojje Loke. Nekdo ima namesto nahrbtnika ogromno potovalko. Druga udeleženaa nosi v roki kovček Z zelenim pokrovom in rdečim dnom (beauty box). Večeri se, svetilki imava samo dva. Le zakaj sem pripravljal zloženko Z vsemi potrebnimi navodili, ko jih očitno ni nihče prebral. Obupan sem. Nobenega »filinga«. Le kakšno »poleno« me bo še doletelo? Pa prileti še tisti hip; komaj četrt ure hodimo, pa že prvi počitek. Malica? Naj boo Da nas bo ujela noč, se ni bati. Nas je že. Nekako prilezemo do koče. Nimam volje, da bi zastavil po načrtu. Še malo prej sem imel željo, da mladim pokaeem košček narave, ki mi je še posebjj drag. Da jih navdušim za doživljanee lepega. Da jim morda predstavim neko možno obliko zdravega načina življenja. Povem nekaj o gorništvu in opremi... predstavim kakšno izkušnjo. Naenkrat ne vidim nobenega smisla več. Prepustim se dogajanju. Udeležencc s potovalko začne kar sam od sebe brati Tibetanske zgodbe. Prisluhnemo. Kmalu poslušamo kot otroci. Pripravi vzdušje, ki omogoč,, da tudi Nataiija spontano izpelje delavnico. Uglasimo se. Preživimo tri čudovite jesenske dneve. V pragramu drugega tabara sta bili namesta ekaloške teme pripravljeni likavna in glasbena delavnica. Patekali sta na Sarici pri g. Miru Kačarju. Pa tabaruje sledila tudi addaja na Radiju Sara, v akviru katere je bil kancept prvič predstavljen širši javnasti. Pragram tabarov »Mladi za zdravje« je bil pa teh abatavljivih začetkih sprejet kat del nacianalnega programa Rdečega križa Slavenije ter bil padprt s strani Ministrstva za šalstva in špart - Urada RS za mladina ter norveškega Rdečega križa. V nadaljevanju predstavljava celatni pragram tabora, ki je patekal ad 22. da 24. aktabra 1999 v Otavcu pri Črnomlju. »Tabori mladi za zdravje« sa ablika preventivnega dela namenjena srednješalski papulaciji in usmerjena v promacija zdravega načina življenja. Njihav cilj je apazoriti mlade na mažnasti za premagavanje vsakdanjih težav, ki sa v njih samih, v mreži medsebajnih adnasav in v akalju. Udeleženci naj bi razširili nabor mažnih dejavnasti, ki prispevaja k zdravemu načinu življenja. Uparabljene vsebine in metade sa usmerjene v vzpadbujanje strpnasti, miru, medsebajnega razumevanja ter talerantnosti da drugačnih. Program ne Tab. 1. Primer programa tabora. Datum Ura________Vsebina/metode/oblike dela________ Petek: do 17.30 Prihod udeležencev, namestttev 22.10. 18.00 Večerja 1999 19.00-22000 Spoznavni večer Predstavitev namena in programa tabora Pravi1a na taboru Medsebonoo spoznavanee Uvodno predavanee (RK kot human-tarna organizacija) Delavnica - izpeljava »rdeče niti« Sobota: 7.30 Vstajanje 23.10. Dobro jutro -rekreacija (socialno inter- 1999 akcijske igre) 8.30 Zajtrk 9.00-10.30 Toleranc,, strpnos,, nasilje, predsodki (plenarno predavanee in razprava v malih skupinah) 10.45-12.30 Plenarno poročanje, razprava 13.00-15000 Kosilo, počitek 15.00-17000 Pohod do Mitrovega templja 17.00-18.30 Igra vlog 18.30-20000 Večerja ________20.00-22.00 Aktivnosti po predlogu udeležencvv Nedelja: 7.30 Vstajanje 24.10. Dobrojutro-rekreacija(socialnointer- 1999 akcijske igre) 8.00 Zajtrk 9.00-12.00 Akcijski načrt (individualno in v malih skupinah) Evalvacija tabora Sklep tabora ________12.00-14000 Kosilo, pospravljanje, odhod domov paudarja tem, kat sa advisnast ad alkahala, drag, kajenja. Zakaj bi hadili pa pasteh, ka pa je pat stran ad roba varnejša. Projekt amagača, da mladi na dejaven način in izkustvena daživija zdravje kat vrednoto in jih vzpadbuja k salidarnostnemu vedenju. Omagača druženje mladih ter ustvarjalna preživljanje prostega časa. Temeljna filazafija programa je prepletanje izkustvenega in sadelavalnega učenja ter usklajenost vz~ojnega delavanja med besedami in dejanji. Ce pavzameva iz raziskave a vrednatah mladih Mladina 93, Mladina 95 (11), sa na prvem mestu vrednate prijateljstvo, družina, ljubezen in zdravje. Mladi velika časa namenjaja medsebajnemu druženju. Namesta srečevanja v diskatekah, barih, ob cigareti in pivu jim s tabari panudima drugačna mažnast: panudima jim druženje z vrstniki, daživljanje lepat narave. Namesta nevarnega samadakazovanja, ki ga mladi paznaja kat, »reva, ne upaš kaditi«, »no, da vidima, kalika ga ne-seš« ali z divjanjem pa cestah, jim panujaja tabori »Mladi za zdravje« mažnast izražanja lastne ustvarjalnasti in zdravega samadakazavanaa pri delu v različnih delavnicah in z nastapi pred manjša ali večja skupina. Prek različnih zdravstvena vzgajnih tem pridabivaja informacije a zdravju spaznavaja drugačnast na primer tabar »Mladi za prijetnejše druženje z Romi«, delavnice na temo »Tudi slepi sa med nami« in 42 ObzorZdrN2001;35 se pogovarjajo o svojih izkušnjah ali tovrstnih izkušnjah drugih, ki zadevajo prav njih; nasilje, droge, aids in druge. Do konca leta 1999 je bilo izvedenih 25 »taborov ob koncu tedna« udeležilo pa se jih je prek 350 mladih iz vse Slovenije. Glede na razpisne pogoje obeh zunanjih financerjev projekta (Urada RS za mladino in norveškega RK) smo v letu 1997 ime projekta razširili v tabori »Mladi za zdravje in mir«. Vsebinsko se je projekt spremenil le toliko, da smo dodali vsebine, katerih cilj je promocija miru, kar je poslanstvo mednarodnega gibanja Rdečega križa. Za razliko od prvih taborov smo kasneje v zadnji dan tabora vključili »akcijski načrt«. V tem delu programa poskušamo mladim omogočiti, da na taboru samem razmislijo o majhnem, vendar realnem koraku k skrbi za lastno zdravje, ki bi lahko sledil po taboru in ki bi ga naredili sami. Želimo jih usmeriti v prihodnost. Ko spregovorijo o teh lastnih sklepih v malih skupinah že na taboru samem, je to za posameznika nekako bolj zavezujoče. Tabore so vodili praviloma trije člani/-ce tirna, prostovoljni sodelavci/sodelavke RK (največkrat študenti in študentke Visoke šole za zdravstvo (Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru) in Visoke šole za socialno delo, Univerze v Ljubljani). Taborovodje in prvi člani/-ce tirna so se udeležili dvodnevnega usposabljanja ali pa so že imeli izkušnje z vodenjem tovrstnih projektov, tretji člani/-ce tirna pa so bili »na uvajanju«. Pogoj za članstvo v timu v vlogi tretjega članalčlanice je bila osebna izkušnja tabora ter pripravljenost in smisel za delo v timu. Vsak timje imel svoja pripravljalna srečanja. Sam koncept je vzpodbujal timski pristop, predvsem zaradi prednosti in sinergistič-nih učinkov, ki jih timsko delo omogoča. Pozitivna izkušnja sestave timov »Taborov mladi za zdravje« je, da so bili tirni sestavljeni iz profilov različnih strok, kar lahko omogoča mladim prostovoljnim sodelavcem in sodelavkam pomembno izkušnjo tudi za kasnejše profesionalno okolje. Potrditev zamisli taborov kot možne oblike preventivnega delovanja zdravstvenega vzgojitelja spet črpava iz misIi Guya Gilberta (7, 8), ki pravi: »Z njimi moraš najprej živeti.« In ravno to je tista velika prednost, kijo imajo mladi prostovoljci pri delu z mladimi - njihova mladost, ki predstavlja vstopnico v skupino mladih. Priprave na tabor so potekale na več ravneh: na ravni strokovne službe RKS, z vodji taborov ter tudi priprave posameznih timov. Obveščanje o taboru lnformiranje je ključni sestavni del projektov prostovoljnega dela. To smo poskušali upoštevati že v samih pripravah na delo. Omogoča vpogled v projekt in daje možnost vplivanja na kakovost dela prostovoljcev. Nudi možnost pravočasnega odzivanja na probleme ter strokovno in družbeno vrednotenje. O projektu smo informirali javnost s prispevki v različnih glasi- lih, z izdelavo poročil ter s predavanji ob diapozitivih. S tem prispevkom želimo informirati predvsem strokovne javnosti. Pridobivanje prostovoljcev in udeležencev za tabore Udeležba na taborih ni pogojena s pripadnostjo ali s članstvom v Rdečem križu. V večini primerov smo udeležence/ke povabili k sodelovanju s pisnim povabilom (zloženko) prek območnih združenj RK, v nekaj primerih prek srednjih šol. Kot rezultat sodelovanja med slovenskim in hrvaškim RK so na nekaterih taborih sodelovali tudi mladi iz sosednje Hrvaške. Neprimeren čas za organizacijo taborov je čas pred šolskimi konferencami. Taborov tudi nismo organizirali proti koncu šolskega leta. Odziv dijakov in dijakinj ni bil vedno tak, kot bi si ga želeli. Zdravstveni vzgojitelji/vzgojiteljice se pogosto srečujemo s pojavom, ki ga Frankl poimenuje »bivanjska praznina« (6). Pri mladih ga opažamo predvsem kot dolgočasenje, ko le komaj kaj pritegne njihovo zanimanje, ko je vse »brez veze«, ko nimajo pobud ali želje, da bi sooblikovali ta svet. Prostovoljci/prostovoljke smo za delo na taboru največkrat pridobili ob polformalnih in neformalnih stikih s posamezniki/posameznicami. V prvem primeru gre predvsem za prostovoljke in prostovoljce, ki so že sodelovali v katerem izmed projektov RKS, v drugem pa smo »izkoristili« prijateljstva in znanstva. Pogosto so za tako obliko dela pokazali zanimanje tudi udeleženci/-ke, ki so se tabora »Mladi za zdravje« že enkrat udeležili. Usposabljanje in Yodenic prostovoljcev in prostovoljk Pri delu s prostovoljci fn prostovoljkami so usposabljanja oziroma priprave sestavni del projekta. Temeljno usposabljanje prostovoljcev so bile tridnevne priprave z vodji taborov, na katerih so se na izkustven način srečali s samo zamislijo in programom tabora. Usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev je obsegalo spoznavanja skupinske dinamike, negovanje skupine skozi faze razvoja skupine oziroma izvedbe programa ter refleksijo dogajanja »tu in sedaj« (kaj seje dogajalo med nami na samih pripravah). Problemi s spoštovanjem dogovorjenih časovnih okvirov, hišnega reda, pa tudi z motivacijo so najina izkušnja tako dela s prostovoljci/prostovoljkami kakor tudi z udeleženci/udeleženkami posameznih taborov. Če je usposabljanje prostovoljnih sodelavk in sodelavcev namenjeno vzgajanju in učenju za soočenje z lastnimi mejami, mejami institucije, potemje supervi-zija tisti prostor, ki pomaga te meje dvigovati in širiti. Pri tem je reflektiranje nepogrešljivi del procesa učenja. Refleksija preoblikuje doživetje v izkušnjo. Pomaga, da se ponovno srečamo z doživetjem ali z delčki le tega. Z reflektiranjem »stvari« ne gredo tako mi- Slabe D, Lavrec K. Tabari mladi za zdravje 43 mo. Se bolj usidrajo v nas. Jih bolje predelamo, uredimo in se učimo. Supervizija je bila v projektu prisotna predvsem v obliki individualnih srečanj prostovoljk in prostovoljcev z odgovornimi za projekt (s strokovnimi sodelavci), pomembna pa so bila tudi občasna polformalna ali neformalna srečanja posameznih članov timov, v čemer prepoznavava zametke intervizij-skih srečanj. Vrednotenje (evalvacija) Namen spremljanja, dokumentiranja in vrednotenja projekta je predvsem v usmerjanju dejavnosti in razvijanju novih zamisli. Evalvacija pričakovanih in nepričakovanih, želenih in neželenih učinkov v projektu, omogoča samonadzor, samoregulacijo in izboljšavo projekta. Za tabore »Mladi za zdravje« je značilno, daje evalvacija, tako kot priprave, vključena kot nepogrešljivi del projekta. Izvajalcem/izvajakam služi kot povratna informacija uspešnosti in učinkovitosti našega dela. Na podlagi evalvacije se učimo. Dobro opravljene dejavnosti izboljšujemo, slabo opravljene pa podrobno pretehtamo, skušamo ugotoviti vzrok »napake« in iščemo rešitve, kako se napakam v prihodnje izogniti. Evalvacija nam pomeni priznanje za delo ter možnost za rast in razvoj naše dejavnosti. Preizkusili smo različne načine evalvacije za udeležence in udeleženke, v zadnjem času pa je prevladal vprašalnik. Rezultati te evalvacije kažejo, da so udeleženci v večini zadovoljni s programom, z organizacijo, z vodenjem, z nastanitvijo in s hrano. Kažejo pa tudi, da seje med udeleženci pogosto vzpostavil topel, pristen in »drugačen odnos, kot so ga vajeni«. Nekateri udeleženci ohranjajo stik tudi po taboru. Zanje je zlasti pomembno, kaj se je dogajalo in kako so tabor doživeli. Torej, kako so se imeli in če bi se tabora še udeležili. Skupina sama vidi sebe drugače, kot jo vidi okolica, skladno s tem se razlikuje tudi vrednotenje in ocena samega dela. Gre za t.im. notranjo evalvacijo, ki jo opravijo udeleženci/ke in izvajalci/ke projekta in zunanjo evalvacijo, kije bila v primeru taborov »Mladi za zdravje« prepuščena predvsem zunanjim finan-cerjem projekta (Uradu za mladino RS in norveškemu RK). Razvijanje žn oblžkovanje dokumentacije o taboržh Dokumentacijaje pogosto šibka točka projektov prostovoljnega dela. O taborih »Mladi za zdravje« pogrešava predvsem zbrane in urejene zapise doživetij udeleženk in udeležencev. Predlog, da bi posamezni tirni pripravili pisna poročila o poteku taborov, ni požel odobravanja. Največ materialov je ostalo po zaslugi poročil, ki jih je odgovorni strokovni sodelavec ali sodelavka RKS morala pripraviti za sofinancerje projekta (Urad za mladino RS in norveški RK). Fžnancžranje Pri pripravi taborov se največkrat ustavimo ravno pri pridobivanju sredstev. Najina izkušnja je, da navdušenost in mladostna zagnanost prostovoljk in prostovoljcev največ prispevata k temu, da se projekta lotimo. Če bi čakali izključno na sredstva »od zgoraj« (na primer od države), projekta verjetno ne bi bilo. S projektom smo se v treh letih uspeli uvrstiti na razpis Urada RS za mladino, eno leto pa je potekal ob podpori norveškega RK. Projekt je zasnovan tako, da gaje možno izvesti z minimalnimi sredstvi. Pri tem smo izkoristili vire, ki jih ima Rdeči križ Slovenije (na primer možnost namestitve v njihovih objektih). Vendar pa so določeni stroški v projektu kljub temu neizogibni. V začetkih projekta »Tabori mladi za zdravje« je organizator (RKS) organiziral prevoz, kar je bil organizacijski in finančni problem. Kasneje smo koncept spremenili, deloma zaradi stroškov, pa tudi zato, ker smo tako želeli vzpodbujati samostojnost in mobilnost mladih. Tako si udeleženci sami organizirajo prevoz na tabor. Največkrat je to prevoz z vlakom (še zlasti za tabore v Otavcu, ker je železniška postaja zelo blizu kraja namestitve udeležencev). Organizator (RKS) pa poskrbi za namestitev in program (pokrije tudi stroške). Sklepne misii in predlogi Glavne prednosti taborov »Mladi za zdravje« vidiva v tem, da: 1. Mladi mladim posredujejo pozitivne vrednote, in to ne s »pridiganjem«, temveč z izkustvom, doživetjem. 2. Omogočajo medsebojno druženje in istovetenje z vrstniki/vrstnicami, kar je temeljna potreba tega starostnega obdobja. 3. Za razliko od običajnih poti pridobivanja informacij (v obliki predavanj in zloženk), ponujajo najrazličnejše oblike in metode dela, ki vzpodbujajo aktivno sodelovanje mladih in njihovo kreativnost (v pogovorih, na delavnicah, v igrah vlog). 4. Omogočajo možnost ustvarjalnega samopotrjevanja in oblikovanja pozitivne samopodobe - namesto, da se mladi dokazujejo na primer s hitro vožnjo, ali s tem, »koliko pijače preneseš« oziroma »ali si upaš pokaditi joint«, imajo na taborih možnost narediti svoj izdelek in ga predstaviti drugim, se dokazati na pohodu ali pa v pospravljanju prostorov. Tudi že spregovoriti pred manjšo ali večjo skupino lahko mladostniku pomeni izziv, ki zahteva določeno mero poguma. 5. Omogočajo zabavo, za katero mladi ne potrebujejo poživil. Preventivno delovanje, v katerega se vključujeva kot zdravstvena vzgojitelja, je pogosto iskanje ravnotežja med delom in zabavo, svobodo in odgovornost- 44 ObzorZdrN2001;35 jo, izkustvom in teorijo. Sama iščeva motivacijo za vključevanje v projekte prostovoljnega in preventivnega dela v trenutkih pogovora z udeleženci/ude1eženkami in člani/članicami tirna: o naših medsebojnih odnosih, o (ne)spoštovanju dogovorov oziroma pravil, o nas samih. To so trenutki pogovora v skupini, ko se drug drugemu zaupamo kot enkratni posamezniki in posameznice. Vlogo profesorja/profesoiice zdravstvene vzgoje v projektu vidiva prav v tem, da poizkušava ustvariti pogoje za zaupanje v skupini. To so dragoceni trenutki, v katerih se tudi sama učiva in so po najinem prepričanju bistvo preventivnega učinka projekta taborov »Mladi za zdravje«. Rdeči križ Slovenije je predstavljeno obliko taborov sprejel kot del nacionalnega programa tudi za naprej. Poleg taborov, kijih organizira RKS, organizirajo podobne projekte v zadnjem času tudi nekatere območna združenja RK. Organizacija taborov na lokalni ravni kaže na možnost, da se tovrstna oblika preventivnega dela v RK pridruži preventivnim načrtom posameznih lokalnih okolij ali je lahko celo njihov pobudnik. V zadnjih letih je RKS razvil nove oblike usposabljanja mladih prostovoljk in prostovoljcev (ena teh je vsakoletni seminar za mladinske vodje). S tem se večajo možnosti številčnosti izpeljanih taborov v prihodnje. Ob širitvi obsega projekta ne smemo zanemariti kakovosti same izvedbe. Usposabljanje prostovoljk in prostovoljcev za vodenje tovrstnih oblik prostovoljnega dela se mora tudi v prihodnje dopolnjevati z vključitvijo profesorja/profesoiice zdravstvene vzgoje kot kompetentnega strokovnjaka. Angažiranje tudi drugih strokovnjakov/strokovnaakinj (socialnih delavcev/delavk, psihologov/psihologinj, pedagogov/pedagoginj, zdravnikov/zdravnic in drugih) v projektu lahko to delo nadgradi in obogati. Mladim prostovoljkam in prostovoljcem pa je poleg ustreznega usposabljanja potrebno omogočiti tudi supervizijo. Vložena sredstva v preventivno delo, tako čas (prostovoljcev/prostovojjk in strokovnjakov/srrokovnjakinj) kot tudi denar, se obrestujejo. Omogočajo izvedbo projekta, ki mladim daje dragocena osebna doživetja, izkušnje in tudi pridobitev novega znanja. Preventiva danes ne pomeni, da bosta izginila kriminal, bolezen in zasvojenost, je pa to edini načrt, ki nam daje upanje, da se bo število teh pojavov v prihodnosti zmanjšalo (10). Viri in literatura 1. Ramovš J. Sto domačih zdravil za dušo in telo I. Celje: Mohorjeva družba, 1990. 2. Zalokar Divjak Z. Vzgoja JE... NI znanos.. Ljubljana: Educy, 1996. 3. Verbinc F. Slovar tujk. Ljubljan:: Cankarjeva za!ožba, 1982. 4. Raičevič L. Preventiva - kakovott vsakdanjega življenja. Didakta 1996; 30-1: 41-5.. 5. Ramovš J. Logoterapevtske osnove antropohigiene. Socialno delo 1996; 35: 3-14. 6. Frankl VE. Volja do smisla. Celje: Mohorjeva družba, 1994. 7. Gilbert G. Albainkavbojskiškornji. Celje: Mohorjeva družba, 1998. 8. Gilbert G. Strokovnott in karizmatičnost - pariška izkušnja dela na ulici. V: Mladi, ulica, prihodnost. Zbornik predavan.. 2. mednarodni seminar. Ljubljan:: 1998: 161-74. 9. Domajnko N. Metode zdravstvenega izobraževanja. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1984. 10. Bajzek J. Teritorialna preventiva. V: Mladi, ulica, prihodnost. Zbornik predavan.. 2. mednarodii seminar. Ljubljan,, 1998: 36-57. 11. Nastran-Ule M. Mladina v devetdesetih. Ana!iza stanja v Slovenji. Ljubljana; Znanstveno in publicsstično središče, 1996. 12. Dle M, Miheljak V. Prihodnott mladine. Ljubljana; DZS, 1995 13. Bastašic Z. Pubertet i adolescencija. Zagreb; Školska knjiga: 1995. 14. Potočnik V. Mladi proti letu dva tisoč. V: Mladi, ulica, prihodnost. Zbornik predavan.. 2. mednarodii seminar. Ljubljan,, 1998:5-19.