■ o
¡ -í :o !o
iP^
V TOREK, 9. JUNIJA, POČITNIŠKA PRILOGA
Gremo na počitnice
Po mestni občini Ptuj • Študentje proti nadaljnji širitvi Term
O Stran 5
Po naših občinah Ormož • Rešen sodni spor Luci -Šumenjak
Z> Stran 7
Po naših občinah Majšperk • Šola kot sanatorij za zdravljenje frustracij?! Z> Stran 32
Ptuj, petek, 5. junija 2009
letnik LXII • št. 43 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Na poljih je dela čez glavo
Brez ročnega okopavanja ne gre
Vreme, ki je zaradi svoje muhavosti sicer bolj aprilsko kot junijsko, je verjetno te dni še najbolj naklonjeno bujni rasti poljščin, kmetovalci pa morajo izkoristiti vsako »suho« priložnost za delo, saj ga je na pretek.
Čeprav so sodobno usmerjene kmetije v glavnem dobro opremljene s potrebno kmetijsko mehanizacijo, pa je ponekod še vedno treba vzeti v roke motiko in se lotiti ročnega okopavanja. Tudi pri Štrafelovih v Spuhlji, ki smo jih včeraj zmotili med okopavanjem krmne pese, ali po domače run-kla.
Gospodar pravi, da pridelki lepo rastejo, še posebej krompir, saj že cvete; prejšnji teden ga je sicer malo okle-stila toča, a hudega ni storila. Zato pa je bilo veliko dežja in poleg pridelkov pridno raste tudi plevel. Pri ročnem oko-pavanju krmne pese opravljajo več del hkrati, saj ga najprej oplevejo, okopajo in ogrebejo, tam, kjer je zrasel pregosto, pa ga tudi zredčijo. Le kateri stroj bi vse to uspel narediti tako kakovostno kot pridne kmečke roke?!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Upokojenci grozijo s protestom
Nogomet • Drava mora zmagati, Aluminiju dovolj remi O Stran 15
Zakaj Štajerci umiramo prej?
Upokojence resno skrbi priprava nove zdravstvene zakonodaje, je pokazala zelo dobra udeležba na posvetovanju, ki ga je o osnutku zakona o zdravstveni dejavnosti pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnjega Podravja v ponedeljek, 1. junija, v dvorani Doma upokojencev v Ptuju, pa tudi zaskrbljujoča razprava obupanih, ponižanih in razžaljenih.
Da so pri pripravi nove zdravstvene zakonodaje upokojenci lahko resno zaskrbljeni, sta že v uvodnem delu poudarila Franc Koderman, predsednik ZDUS Spodnje Podrav-je, in podpredsednica Silva Gorjup. Zelo negotovi so, saj se že sedaj čutijo zapostavljene, zaradi slabega socialnega stanja pa vse bolj ogrožene, zato se negotovo sprašujejo, kaj jim bo prinesla nova zakonodaja, saj jih nihče ne vpraša
za njihovo mnenje. Upokojenci se zavedajo, da imamo v Sloveniji že prek 20 odstotkov starejših od 65 let, tudi tega, da naj bi leta bilo 2035 že 35 odstotkov starejših. Očitno se slovenska družba vse bolj stara, zato se je tega po mnenju razpravljavcev potrebno zavedati že sedaj in takoj ukrepati, sicer bo čez leta še huje, kot je danes.
Tudi zaradi tega jih resno skrbi, saj njihova roteča opo-
zorila vse pogosteje naletijo na gluha ušesa, nihče ne v vladi in v opoziciji jim ne posveti pozornosti, čeprav jim uradno vsi vsaj navidezno prikimavajo; dokaz za to je tudi dejstvo, da se pogovora o tej problematiki ni udeležil niti eden od poslancev s ptujskega in ormoškega konca, čeprav so jih nanjo povabili v upanju, da bi jim priskočili na pomoč.
O Stran 4
OTVORITEV 10.6.2009
NOVA ŠPORTNA TRGOVINA NA PTUJU
prva(2)uga
O. QL ANDI A
Dežela nakupov
Foto: CG
KUPON	1
-20% POPUST	j
Ob predložitvi kupona	^
Vam podarimo	;
20% otvoritveni popust.	;
Velja do 30.6.09.	j
Popusti se ne seštevajo.	■
Ptuj • SMS pred volitvami v Evropski parlament
»Končajte že enkrat drugo svetovno vojno«
Stranka mladih Slovenije (SMS), ki ima na listi za volitve v Evropski parlament sedem kandidatov, nastopa pod geslom Stop izkoriščanju. Njihove zahteve so številčne in konkretne, posebej pa so ponosni na to, da so edina stranka v Sloveniji, ki ima na svoji listi temnopoltega kandidata.
Na listi kandidatov Stranke mladih Slovenije (SMS) za volitve v Evropski parlament so: Darko Krajnc, Nataša Lor-ber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in Miha Jazbinšek.
Darko Krajnc, nosilec liste SMS, Dejan Klasinc, Robert Križanič in Peter Janeš
Foto: DB
Ob mednarodnem dnevu Združenih narodov za ohranjanje miru je na Ptuju potekala novinarska konferenca SMS, na kateri je programska izhodišča in kandidate stranke predstavil nosilec liste in predsednik SMS Darko Krajnc. Na kratko se je dotaknil tudi evropske obrambne politike in oboroževanja, pri čemer je izpostavil pomen ohranjanja miru po vsem svetu. »Želimo govoriti o sodelovanju Slovenije in Evrope tudi z Afriko, ki je nam najbližji kontinent. Več moramo narediti na področju ozaveščanja in razumevanja ene in druge družbe. Predvsem tisti Afričani, ki živijo v Evropi, lahko pri tem pomagajo,« je prepričan Krajnc. Sicer pa je lista SMS sestavljena medkulturno in pestro. Edini v Sloveniji imajo na listi temnopoltega kandidata Idrisa Fadula, rojenega v Darfurju, ki je pri reševanju pomagal tudi Tomu Križnar-ju, bil pa je tudi predstavnik OZN za mirovništvo in sodelovanje z Afriko. Poleg tega imajo tudi kandidata, ki je bil izbran preko Facebooka, Petra Janeša.
Kaj si želijo mladi in česa ne
Krajnc je na Ptuju tudi s svojo majico opozarjal na pomen ohranjanja miru. Z napisom Končajte že enkrat drugo svetovno vojno je, kot pravi, želel spomniti, da za nekatere ta še vedno ni končana. »Mladi si takih razprav pred volitvami ne želimo, kot si tudi ne želimo vedno vnovičnih pogrevanj meje s Hrvaško. Teme, ki nas zanimajo in so pereče, so predvsem kriza, osamosvajanje mladih, kjer je veliko problemov s pridobitvijo in izgubami služb, težave pri pridobivanju kredita, saj se očitno financira samo tiste, ki so krizo povzročili, mladi pa ne moremo rešiti stanovanjskega problema in si ne moremo ustvarjati družine,« je dejal Krajnc, ki je prepričan, da je treba hlepenje po dobičku preusmeriti
in se potruditi, da tržno ekonomijo postavimo na druge tire. »Evropski zeleni SMS imamo rešitev, to je program Zeleni new deal. Pravimo, da je treba kapitalizmu dati zeleni povodec: zeleno gospodarstvo, kmetijstvo, storitve in sektor, vse okolju prijazno. To pomeni, da mora produkt vsebovati enoto cene vpliva na okolje. To mora biti del cene, šele takrat ne bomo imeli problema z onesnaževanjem in izkoriščanjem ljudi in naravnih virov, zato da se kujejo dobički. Odnos do okolja mora biti bistvena komponenta in odnos do kvalitete življenja ljudi. Šele ko bomo postavili kapitalizem na ta zdrav način, takrat bomo lahko iz tega dobro izpeljali. To je bistvo. Tudi Lizbonska strategija je postavljena narobe, na to smo že opozarjali. Tam namreč piše, da je prvi cilj Evropske unije gospodarska rast in konkurenčnost. Ne, prvi cilj mora biti dobrobit ljudi in varovanje okolja, iz tega pa izhaja gospodarska rast. Vsi vemo, da iz nezdravega načina življenja izhajajo bolezni. Druž-
v
da je slovenska politika doslej očitno preveč pozabljala na ljudi. V predvolilni retoriki vseh političnih opcij je namreč nešteto pozivov in zaobljub, da se "vračajo k ljudem", da so "ljudje prvi", kot da to ne bi bilo nekaj samoumevnega in za vsakega politika in vsako politiko stalnica, prioriteta vseh prioritet.
V (ne)udarnsoti in (ne)pre-pričljivosti predvolilnih parol je zlahka razbrati, kdo misli zares in kdo vse skupaj pojmuje bolj ali manj kot nujno zlo nekega političnega početja in trenutne (ne)domiselnosti različnih "mojstrov" za propagando. V časih, ki zahtevajo predvsem dejanja in dokazila, da vsak, ki se dejansko ukvarja ali želi ukvarjati z javnimi posli, ve, kaj hoče, je zaobljubljanje, da je "človek vse", preveč splošno, neprepričljivo. Tudi na videz udaren slogan, da "Slovenija zmore več", se kaj lahko spremeni v svoje
ba je bolna in veliko je rakastih bolezni, na tak način, kot je trenutno ustvarjena, je tudi naša družba rakasta, in da se temu izognemo, bo potreben preobrat,« je še pojasnil predsednik SMS. Prepričan je, da tega lahko dosežemo ter da je kriza dobra priložnost za to. Kot je dejal, ima pri tem pomembno težo Evropska unija, zaradi česar vidi voli-ve v Evropski parlament kot izjemno priložnost. »Mnogo ljudi ne verjame, da so lahko slovenski poslanci v Evrop-
nasprotje, če se ga da v preveliki vnemi dandavnih vladarjev, da bi nagajali sedanji vladi in njenim težavam z odpuščanjem delavcev, razumeti tako kot da Slovenija "zmore" tudi še več nezaposlenih ...
Tudi v politiki se slabo piše tistim, ki pozabljajo na zmernost in realnost. Sedanji krizni čas (ki so ga vsaka na svoj način v bistvu ustvarjale vse politike - domače in tuje) je seveda mogoče izrabljati za različne (kratkoročne) in v bistvu zavajajoče in manipulantske nastope in kritike. Morda se komu zdi takšno manipuliranje učinkovito in morda komu prinaša tudi različne (trenutne) koristi. Moralno pa zagotovo ni. Seveda trenutna vlada zasluži najostrejšo kritiko, če dela slabo, prepočasi. Vsekakor pa mora biti takšna kritika dokazana z vse drugačnimi argumenti, kot pa jih uporabljajo zdaj posamezni pretendenti za sedeže v Evropskem parlamentu. Ni mogoče kar tako - brez natančnejših utemeljitev - trditi, da smo v krču, da "Slovenija pada nadpovprečno glede na druge, da Slovenija danes ne gre ravno v evropski smeri, da
skem parlamentu sploh vidni v tej množici 700 poslancev. Treba je vedeti, da jih mi imamo sedem, Luxemburg jih ima zgolj 6, pa imajo veliko težo, in sicer zato, ker delujejo zelo povezano,« je še pojasnil Krajnc.
Sicer pa se SMS v svojem programu, ki so ga naslovili Stop izkoriščanju, zavzema za več delovnih mest mladim in zagotovitev ugodnih neprofi-tnih stanovanj zanje, za brezplačne vrtce za vse otroke, za dvig minimalnih plač, za
zadolženost raste in da se davki dvigajo" (Lojze Peterle, poslanski kandidat Nove Slovenije, na enem izmed predvolilnih pogovorov). Še bolj nemogoče pa je, da se vlada (in njeni predstavniki) na takšne in podobne "ugotovitve" in "očitke" ne znajo (in nočejo?) učinkovito odzivati. Vsekakor pa nimajo prav tisti, ki pravijo, da vlade in njenega dela po šestih mesecih (še) ne bi smeli ocenjevati in kritizirati.
Nedeljske volitve bodo po lanskih domačih parlamentarnih volitvah zagotovo tudi prvo resnejše merjenje (ne)uspešnosti in (ne)priljubljenosti posameznih političnih akterjev na domači politični sceni. Janez Janša, predsednik SDS, ima morda prav, ko pravi, da bodo rezultati nedeljskih evropskih volitev "močan streznitveni signal za vladajočo izvršilno oblast".
Seveda bi bilo še bolje, če bi lahko rekli, da bodo nedeljske volitve nasploh jasno opozorilo vsem političnim opcijam, kako se v politiki (nasploh) ne sme delati in kaj "ljudje" od politike zares (predvsem) pričakujejo. Za kaj takšnega pa seveda še zdaleč niso izpolnjeni nekateri najosnovnejši pogoji. V predvolilnem času se ni v bistvu nihče podrobneje ukvarjal z dosedanjo (in prihodnjo) vlogo Slovenije v Evropski uniji in v Evropskem
spodbujanje okolju prijaznega gospodarstva, spoštovanje kulturne, verske, etične in spolne raznolikosti, zahtevajo pa tudi etičen odnos do živali ter znižanje sredstev za vojsko. Med zanimivimi predlogi, ki bi jih kot evropski poslanci poskušali uveljaviti, je tudi uvedba volilne pravice od 16. leta naprej, vključitev študentskega dela v delovno dobo kot tudi nižanje plač evroposlancem in funkcionarjem.
Dženana Bečirovič
parlamentu. Po petih letih je bila enkratna priložnost za analizo, kaj je Slovenija dobila z EU in kaj je EU dobila s Slovenijo. Ocena dosedanjega dela je bila v glavnem prepuščena povsem subjektivni presoji dosedanjih evropskih poslancev. Tudi za prihodnje večina političnih grupacij s svojimi posplošenimi predvolilnimi obljubami, da je "človek vse" in da "Slovenija zmore več", ne kaže kakšne posebne želje in volje, da bi Slovenija izraziteje zaznamovala svojo prisotnost in vlogo v Evropskem parlamentu.
Tako se pred volitvami različne slovenske politične opcije niso mogle poenotiti niti glede tega, kakšna je bila - denimo - doslej vloga slovenskih evropskih poslancev pri identificiranju in lociranju bistva slovensko-hr-vaškega mejnega spora v Evropskem parlamentu. Tako je pravzaprav brez pravega odgovora ostalo celo vprašanje, ali smo bili Slovenci pri tem manj uspešni od Hrvatov. Tudi "evropski" spor zaradi slovenskih cestnih vinjet nam je na koncu uspelo spreobrniti zgolj v notranjepolitični spor in prepir med vladajočo koalicijo in opozicijo, v obtoževanja, kdo komu popušča, namesto da bi se o tem enotno pogovarjali z Evropo in enotno vztrajali pri svojih stališčih .
Jak Koprive
Uvodnik
Predvolilna panika?
Poznate gospo DagmarRoth Behrendt? Gospoda Sebastiana Musumecija? Morda Stanislawa Jalowieckega ali pa Carlosa Joseja Iturgaiza Angula?
No, enako, kot vi poznate te naključno izbrane člane Evropskega parlamenta, v Veliki Britaniji ali pa na Poljskem poznajo slovenske evroparlamentarce Lojzeta Peterleta ali pa Jelka Kacina. Pa preostalih pet ni nobena izjema. Čeprav nas bodo doma seveda prepričevali, da so v Bruslju osrednje gibalo političnega življenja.
"Kot evropski državljan imate pravico do glasovanja na volitvah v EP. To je tudi edini način, kako lahko vplivate na delovanje EU. Z udeležbo na volitvah sodelujete pri odločanju, kdo bo v Evropi predstavljal ljudi, kot ste vi, vaša družina in prijatelji, vaši sosedje in sodelavci," lahko preberemo na eni od spletnih strani, ki nas nagovarja, naj za boga milega vendarle v nedeljo gremo na volitve in v boj za dobro plačano evropsko službo pošljemo pravega človeka. Pravzaprav ne pravega človeka, sedaj nam je itak že jasno, da v Evropo pošiljamo Pravo Stranko. Glasujemo namreč za stranko. In slovenskih sedem bo najbrž zastopalo kakih pet strank, zmagovalka bo imela kaka dva predstavnika. Ampak boste videli v nedeljo, kakšnega petelinjenja se bodo šli strankarski prvaki in naši izvoljeni predstavniki. Vsi bodo zmagovalci, tudi tisti, ki si niti ne predstavljajo, kaj bi v Evropi radi počeli, in se bodo, če bodo po kakem naključju pomotoma izvoljeni, pač šlepali s kakšno uglednejšo evropsko stranko.
Seveda se ne spodobi, da vam jemljem veselje do izpolnjevanja vaše pravice kot evropskega državljana. Nasprotno: resnično vam polagam na srce, da izvolite Dagmar in Carlosa Joseja, da bosta predstavljala ljudi, kot ste vi - navadnega Evropejca s 500 evri penzije, osem let starim avtom in stanovanjem iz Jazbinškovih časov. Privoščimo svojim politikom 5 minut slave. Kajti nekdo bo izvoljen - pa če vi greste na volitve ali ne. In lahko se zgodi, da bo res vaš glas o čem odločal.
Jože Šmigoe
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Žetale, Podlehnik • Nova zgodba o Butalcih ali Odlok o javnem redu in miru
Ko na sejah ni mogoče ustaviti smeha
Potem ko so (manjše) občine Spodnjega Podravja končno dobile pravnike (enega si načeloma delijo tri občine), sicer zaposlene na Skupni občinski upravi, se je na zadnjih občinskih svetih usul plaz sprejemanja predlogov odlokov, ki jih doslej večinoma sploh še niso imele. Med njimi je tudi sloviti Odlok o javnem redu in miru, ki je povsod, kjer so se ga lotili malo bolj podrobno, že sprožal salve smeha in neodobravanja.
župana Antona Butolena, češ da to ne velja za prenočevanje pri sosedi, saj tam ni javni prostor, nato so pa svetniki složno ugotavljali, da če se nočne aktivnosti s spanjem vred na javnih površinah
Nič kaj drugače tega odloka niso komentirali niti v Žetalah niti v Podlehniku, kjer so ga minuli teden brali prvič.
Žetale: za »produktivno« prenočevanje prej nagrada kot kazen
V Žetalah se je ob predložitvi besedila najprej oglasil Janez Vodušek, seveda z nasmehom od ušesa do ušesa: »Hej, dajte no, če bodo pri nas ljudje prenočevali in še kaj drugega na javnih prostorih, jih pa ja ne bom kar oglo-bili, in to s takšno kaznijo, kot tu piše; do 75.000 evrov?! Sploh jih ne smemo kaznovati, če bo takšno prenočevanje slučajno še produktivno in bo zato kakšen občan več, jih kvečjemu lahko še nagradimo!« V vsesplošen smeh v dvorani je padel odgovor
Prejeli smo
Župan krati pravico do dela
S posebnim poudarkom obrobljenega teksta so bralci Štajerskega tednika 29. maja 2009 lahko pod zgornjim naslovom prebrali novico, da župan občine Ormož krati novinarjem pravico do dela, ker da je na seji prepovedal fotografiranje. Ker pa ima vsaka medalja dve plati, naj mi bo dovoljeno, da zaradi objektivne obveščenosti javnosti objavim še jaz svojo.
Najprej naj povem, da novinarjem v ničemer ni kršena pravica do njihovega dela na sejah občinskega sveta Ormož. Novinarji dobijo gradiva, vsa pojasnila in so prisotni na vseh sejah od začetka do konca, če to seveda želijo. Vse seje OS se snemajo in v celoti predvajajo na lokalni kabelski televiziji.
Res pa je, da je v zadnjem času, menda za potrebe radia, s fotografiranjem začela tudi ena od novinark lokalnega radija in to žal na precej moteč način. Več svetnikov me je zato že opozorilo in zahtevalo pojasnilo, ali lahko prisotni novinar na več ur trajajoči seji, ki so v Ormožu včasih težavne in mučne, le-te dodatno moti s sprehajanjem po dvorani, kadarkoli se mu to zahoče. Pri tem jih je posebej motilo to, da slikanje ni več diskretno izza njihovih hrbtov, ampak poteka včasih kar s sredine dvorane.
Ker nisem želel stvari zapletati in se postaviti v vlogo razsodnika, ali gre v tem primeru za delo novinarja ali paparaca, sem na zadnji seji novinarko vljudno opozoril, da naj foto termin traja 15 minut, potem pa se naj ne fotografira več. Mislim, da je bilo to popolnoma korektno do vseh prisotnih in da tudi poslovnik OS in ustava na katero se v omenjenem članku novinarka Vilki Klemenčič Ivanuša sklicuje, nikjer ne dovoljujeta, da lahko novinar slika »prosto po Prešernu« in pri tem moti dogodek, ki ga spremlja in o katerem pozneje tudi poroča. In ker v poslovniku piše, da sejo vodi in skrbi za red na seji predsedujoči, sem prav to tudi naredil. Nisem dovolil, da se med sejo novinarji sprehajajo po prostoru, kjer poteka seja in po mili volji fotografirajo, kot da smo nemi razstavni eksponati. Novinarka Viki Klemenčič ima pravico to razumeti po svoje, a vseeno bi bilo dobro da pogleda kodeks slovenskih novinarjev. Javnost pa naj seveda presodi, ali sem ravnal prav, ali ne.
V članku je spoštovana novinarka ta vidik zgodbe, ki sem ga sedaj opisal, namreč popolnoma zanemarila in me poenostavljeno imenovala za despota, saj bi naj po despotstvu presegel celo svojega predhodnika, ker bi naj prepovedal oz. preprečil delo določenega novinarja, pa čeprav sem v dvorani želel zagotoviti zgolj red. Zato vračam žogico in spoštovano novinarko sprašujem, ali ne gre v tem primeru za poskus despotstva novinarjev, ki bi jim naj bilo v imenu svobode poročanja dovoljeno prav vse?
In še to. Nekoč mi je nek starejši politik dejal, da imata politik in muha nekaj skupnega in sicer to, da lahko oba ubiješ s časopisom. Novinarji imajo torej v rokah veliko moč in z veliko močjo se pojavijo tudi skušnjave po njihovi zlorabi. Upam in želim si, da v ormoškem primeru temu ne bi bilo tako.
Aloiz Sok, Župan občine Ormož
Niti v Podlehniku niti v Žetalah Odlok o javnem redu in miru ni preživel prvega branja; resnih in neresnih pripomb je bilo povsod daleč preveč. Žetalski svetnik Janez Vodušek (na fotografiji): »Pri nas ponočevalcev res ne bomo kaznovali, še nagradili bi jih lahko, če bo takšno 'prenočevanje' produktivno in bo zato kakšen občan več!«
odvijajo nemoteče in dovolj tiho, naj se kar odvijajo; v Žetalah takih »ponočnjakov« pač ne bodo sankcionirali in pika! Podobno se je zgodilo tudi s predvideno prepovedjo stepanja preprog; oglasila se je Petra Plajnšek in lepo povedala, da je takšna prepoved milo rečeno neumna, župan in Stanko Skledar pa sta misel razvila še naprej in ugotavljala, da bodo srečne žetalske ženske svoje može še zelo lepo nagradile, če se bodo tega opravila sploh lotili, ne pa, da naj bi jih (po odloku) kaznovali ...
Približno v takem kontekstu se je vrtela celotna razprava okoli odloka o javnem redu in miru, krepki komentarji in pripombe so se kar vrstili, nekaj več resnosti je bilo nato le še ob določilih, kako in kje naj bi se oz. se ne bi smelo kampirati v občini. Svetniški zbor se je strinjal, da javnih površin za kampiranje občina tako nima, če se bodo pa »kamperaši« o postavitvi šotora, prikolice ali avto-doma dogovorili z zasebnim lastnikom zemljišča, pa je to njihova zadeva in ne več stvar odloka.
V Podlehniku so svetnike bolj kot prepovedane (moteče) nočne aktivnosti motile omejitve pitja alkoholnih pijač; po odloku bi to bilo možno samo še v gostilnah ali barih, ne pa več v številnih domačih kleteh in tega svetniki nikakor niso podprli; odlok je gladko padel.
En(kaznovan) nočni skok za en kilometer asfalta ...
Krepko pa so se jim v grlu zataknile predvidene kazni oz. globe za kršenje odloka; segajo namreč od 40 do kar 75.000 evrov (v najvišjo možno kazen spada tudi prenočevanje na javnih površinah) in v razmišljanje, kako visoke kazni so to, je padel zanimiv predlog, da bi lahko z eno samo izrečeno kaznijo kakšnemu ujetemu nočnemu »čezplotnemu skakalcu« asfaltirali skoraj kilometer ceste ...
No, brez strahu, žetalski svetniki imajo očitno raje odprte možnosti (neogloblje-nih) nočnih aktivnosti kot pa en kilometer asfalta, saj so se družno odločili, da takega odloka ne bodo sprejeli, ampak se bodo najprej malo pozanimali, kako je to kaj v drugih občinah, potem pa ga bodo ustrezno dopolnili ali spre-
menili.
Zelo podobno se je zgodilo prvemu branju (identično spisanega) odloka o javnem redu in miru tudi v Podlehniku; le detajli razprave svetnikov so pokazali, da jih »bolijo« nekatere druge prepovedi, verjetno v skladu s tem, kaj kdo najraje počne ...
Podlehnik: kaznovanje pitja pa ne!
Medtem ko so se Žetalčani obregnili ob prepovedi nočnih spalnih aktivnosti (na javnih mestih), je podlehniške svetnike bolj zbodla prepoved pitja alkoholnih pijač, ki po odloku ni dovoljena izven prostorov, ki so določeni za točenje alkohola. Tako je bilo slišati, da to pa nikakor ne gre, kako bodo pa potem lahko nagibali kupice v številnih domačih kleteh?! Prav tako so se jim zdele nenormalno visoke možne kazni, pri čemer
pa so bili enotnega mnenja, da bi za tiste, ki smetijo površine ob magistralki, zlasti na območju starega mejnega prehoda (ki se, mimogrede, spet duši v odpadkih), bile takšne astronomske globe čisto prave.
Sicer pa so tudi v Podlehni-ku odlok gladko preložili na naslednjo sejo s podobno obrazložitvijo kot v Žetalah; da se bodo namreč malo razgledali po drugih občinah in do naslednje seje pripravili pripombe in spremembe tega spotikljivega odloka.
Še eno skupno točko so našli svetniki žetalske in podlehniške občine; Stanko Skledar v Žetalah in Ivo Ban v Podlehniku sta namreč zelo pravilno ugotovila, da je takšen Odlok o javnem redu in miru popolnoma neživljenj-ski, spisan izključno za mestna, urbana naselja; nikakor pa ne za življenje v podeželskih občinah.
SM
Fntn"
Fntrv RIV
Ptuj • Upokojenci grozijo z vseslovenskim protestom
Štajerci umiramo 8 let prej kot Ljubljančani
Upokojence resno skrbi priprava nove zdravstvene zakonodaje, je pokazala zelo dobra udeležba na posvetovanju, ki ga je o osnutku zakona o zdravstveni dejavnosti pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnjega Podravja v ponedeljek, 1. junija, v dvorani Doma upokojencev v Ptuju, pa tudi zaskrbljujoča razprava obupanih, ponižanih in razžaljenih.
Da so pri pripravi nove zdravstvene zakonodaje upokojenci lahko resno zaskrbljeni, sta že v uvodnem delu poudarila Franc Koderman, predsednik ZDUS Spodnje Podravje, in podpredsednica Silva Gorjup. Zelo negotovi so, saj se že sedaj čutijo zapostavljene, zaradi slabega socialnega stanja pa vse bolj ogrožene, zato se negotovo sprašujejo, kaj jim bo prinesla nova zakonodaja, saj jih nihče ne vpraša za njihovo mnenje. Upokojenci se zavedajo, da imamo v Sloveniji že prek 20 odstotkov starejših od 65 let, tudi tega, da naj bi leta bilo 2035 že 35 odstotkov starejših. Očitno se slovenska družba vse bolj stara, zato se je tega po mnenju razpravljavcev potrebno zavedati že sedaj in takoj ukrepati, sicer bo čez leta še huje, kot je danes.
Tudi zaradi tega jih resno skrbi, saj njihova roteča opozorila vse pogosteje naletijo na gluha ušesa, nihče ne v vladi in v opoziciji jim ne posveti pozornosti, čeprav jim uradno vsi vsaj navidezno prikimavajo; dokaz za to je tudi dejstvo, da se pogovora o tej problematiki ni udeležil niti eden od poslancev s ptujskega in ormoškega konca, čeprav so jih nanjo povabili v upanju, da bi jim priskočili na pomoč.
Je zdravstveni sistem v razpadu?
Po mnenju Gorjupove je stanje v slovenskem zdravstvu skrajno zaskrbljujoče, saj je povsod čutiti, da je sistem pred popolnim razpadom. Samo za osebne dohodke zaposlenih v zdravstvu je država namenila 284 milijonov evrov, ker pa so tudi v vladi in ministrstvu začutili, da nekaj ne more biti v redu, so že pričeli revizijo. Zdravstvena blagajna je kot vreča brez dna, saj naj bi zanjo letos porabili tudi vsa sredstva rezerv, torej še dodatno okoli 190 milijo-
nov evrov, žal pa po besedah Gorjupove ob taki situaciji izvajalci zdravstvenih storitev niso pripravljeni zategniti pasu niti za milimeter.
Ker se dogajajo zelo čudne reči, tako da se dejansko ne ve, kdo pije in kdo plača, v Zvezi društev upokojencev Slovenije zahtevajo takojšnjo ustavitev divje privatizacije zdravstva, zahtevajo tudi večji in učinkovitejši nadzor nad delovanjem zdravstvene dejavnosti, temeljito in strokovno kontrolo nad izvajanjem zdravstvenih storitev, v kateri naj bodo tudi uporabniki, predvsem pa odločno podpirajo samo javno in ne zasebno zdravstvo, saj so prepričani, da se v slednjem dogajajo številne nepravilnosti in malverzacije.
Motijo jih tudi izrazite razlike pri nudenju zdravstvene dejavnosti med posameznimi območji; največja in najobču-tnejša je razlika med prestolnico in zunanjimi regijami. Nova zakonodaja, ki je še v pripravi, sicer obeta nekaj novih oblik organiziranosti, bolje naj bi uredila tudi delitev dela med posameznimi območji in mrežo zdravstvene dejavnosti, vendar upokojenci nimajo upanja, da bi vse to stanje na področju zdravstva bistveno izboljšalo. Zato zahtevajo, da bo v novi zakonodaji strogo ločeno izvajanje javnega in zasebnega zdravstvenega varstva.
Z združenimi močmi zoper zdravniški lobi
Da bo boj upokojencev za težko priborjene in že plačane pravice trden, je menila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak in ob tem poudarila, da je zdravniški lobi izredno močan ter močno razvejan, da je v njegovem zaledju vsa farmacevtska in zdravstvena industrija in še mnogi, ki imajo od tega
Foto: M. Ozmec
Dr. Mateja Kožuh Novak: »Zdravniški lobi je izredno močan ter močno razvejan, saj je v njegovem zaledju vsa farmacevtska in zdravstvena industrija!«
korist, zato bodo morali novemu zdravstvenemu ministru in celotnemu ministrstvu pri tem pomagati tudi upokojenci in vsi drugi državljani, ki to breme najbolj čutijo na svojih že tako ogroženih žepih. Le s skupnimi močmi in enotnim nastopom bodo uspeli doseči ločitev javnega zdravstva od zasebnega ter od zasebnih interesov in vse večjih apeti-tov posameznikov.
Da bo oreh precej trd, je slutiti tudi zaradi slabega, skorajda nikakršnega odzivanja vlade na 16 osnovnih zahtev, ki so jih 12. maja sprejeli in podpisali vsi slovenski sindikati. Med osnovnimi zahtevami je denimo tudi ta, da nek zdravnik, ki ima licenco za opravljanje zdravstvene dejavnosti v javnem zavodu, ne more istočasno opravljati še privatne zdravstvene dejavnosti, saj je to nezdružljivo. Po mnenju Kožuhove gre za navadno prevaro in lopovščino, ki si je zdravniki s Hipokratovo zaprisego ne bi smeli privoščiti.
Nerazumljivo je, da pride obolel občan k zdravniku, kjer mu vljudno pojasnijo, da ga lahko na ta ali oni specialni pregled naročijo čez dva ali tri mesece, a pri tem ne pozabijo povedati, da lahko kot samoplačnik, torej če seže sam v žep, pride na vrsto
Foto: M. Ozmec
Edi Kupčič (stoji) je v imenu sindikata upokojencev Slovenije vse upokojence pozval k obstrukciji in vseslovenskemu upokojenskemu protestu.
tudi takoj. To je nedopustno in po mnenju Kožuhove celo kaznivo, saj zdravnik pri nu-denju zdravstvenih storitev ne sme biti odvisen od pacientovega denarja, sicer ne more biti objektiven.
Tudi zdravniki goljufajo in kradejo ...
V oči bodejo dejstva, da nekateri že tako dobro plačani zdravniki služijo še dodaten denar tako, da se kot koncesi-onarji poslužujejo raznih goljufij in spretnih »tatinskih« manevrov. Kaj pa je drugega to, če denimo ortoped odpre svojo zasebno zdravstveno podjetje in mimo vrste vrine v sistem svojega pacienta, s tem pa še podaljšuje čakalno dobo drugih pacientov. Žal smo uporabniki zdravstvenih storitev lahko le nemi opazovalci, saj imajo škarje in platno drugje. Po besedah Kožuhove se tudi novi zdravstveni minister zaveda, da je slovensko zdravstvo v razpadu, a ne ve, kako ukrepati. Pa bi moral, saj ljudje, ki nimajo denarja, enostavno ne morejo več k zdravniku, dogaja pa se tudi, da četudi gredo k zdravniku, potem ne morejo plačati predpisanih dragih zdravil.
Zato je Kožuhova pozvala vse slovenske upokojence, da združijo vrste in moči ter svoje zahteve postavijo še odločneje. Sicer pa bodo občane še intenzivneje obveščali o njihovih pravicah pri nudenju zdravstvenih storitev in zdravljenju, saj je vse več zdravnikov, ki so po njihovem mnenju v pohlepu po denarju izgubili občutek humanosti in bi za denar storili vse.
»Žal naših zahtev ne bojkotirata le vlada in ministrstvo, ampak jih bojkotirajo tudi novinarji, saj bo od postavljenih zahtev že skoraj pol leta, v sredstvih obveščanja pa ni
bilo rečene ali zapisane niti besede. Pa bi moralo biti, saj smo prepričani, da so ti novi politiki v dveh ali treh letih pokradli več kot oni prejšnji v 50 letih vladanja,« je bila ogorčena Kožuhova.
Časa ni več na pretek, saj mora biti nova zdravstvena zakonodaja v javni razpravi najmanj tri mesece, potem jo čakajo obvezna tri branja in usklajevanja v parlamentu, zato bodo morali upokojenci pohiteti, predvsem pa zares združiti svoje moči in trdno delati, le tako so prepričani, da jim bo uspelo. Navsezadnje bodo, kot smo lahko slišali, sedanje in bodoče župane spomnili tudi na to, da bodo drugo leto spet volitve.
Sindikat
upokojencev grozi z vseslovenskim protestom
Da so zaradi gluhih ušes in vse težje situacije med upokojenci v sindikatu upokojencev Slovenije vse bolj nagnjeni k obstrukciji, je poudaril njihov predstavnik Edi Kupčič, k obstrukciji in vseslovenskemu protestu upokojencev pa je pozval tudi člane Zveze društev upokojencev in vse upokojence Slovenije, ki bodo za doseganje sku-
pnih ciljev morali okrepiti medsebojno sodelovanje.
»To, kar se dogaja, je velik absurd, razlike med nude-njem zdravstvene pomoči so prevelike, zato ni čudno, da v severovzhodni Sloveniji umiramo 6 do 8 let prej kot drugje v državi in v Evropi. Ali smo res tako zabiti in manjvredni kot ostali?« se je vprašal Kupčič.
Da bodo lahko stanje spremenili na bolje le s trdnimi argumenti in z združenimi močmi vseh upokojencev, je bil trdno prepričan tudi Vlado Novak iz Ormoža, obetajoče pa je tudi dejstvo, da imajo na svoji strani tudi sedanjega ministra.
V vroči razpravi smo lahko slišali še veliko negotovosti in očitkov zaradi razpadajočega zdravstvenega sistema, saj je bil včasih zelo dober in učinkovit. Večino moti nekontrolirano dajanje koncesij zdravnikom, pa tudi dejstvo, da nad izvajanjem zdravstvenega varstva nihče ne opravlja nobene kontrole. Mnogi so menili, da bi bilo nujno potrebno sprejeti zakonske standarde, ki bi zdravnike obvezovali, kaj morajo in kaj lahko storijo za pacienta. Rdeča nit vsega pa je bila, da bodo lažje preživetje jeseni življenja lahko dosegli le s skupnimi močmi!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Silva Gorjup (desno) je prepričana, da je slovenski zdravstveni sistem v popolnem razpadu.
Ptuj • Okoljski izzivi trajnostnemu razvoju Spodnjega Podravja
Študentje proti širitvi Term
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so študentje 4. letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so si za usmeritev izbrali varstvo okolja, konec maja predstavili študentski raziskovalni projekt Okoljski izzivi trajnostnemu razvoju Spodnjega Podravja. V okviru tega projekta so lahko preverili in uporabili svoje znanje, ki so ga pridobili med študijem, je povedala vodja študentske raziskave dr. Metka Špes, vodja projekta pa je dr. Dejan Rebernik.
Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z ZRS Bistra Ptuj poteka tudi obsežen dvoletni raziskovalni projekt o razvojnih možnostih Spodnjega Podravja, to je bil tudi eden od razlogov, da so na to območje usmerili tudi letošnje študentsko raziskovalno delo. Vodja študentske raziskave dr. Metka Špes je tudi povedala, da je to bil zelo pomemben strokovni izziv, da se v to raziskavo vključijo tudi študentje in da svojo študijsko usmeritev zaključijo s samostojnim raziskovalnim projektom.
Drugi pomemben razlog je bil ta, da se študentje z različnih koncev Slovenije spoznajo tudi s tem območjem Slovenije, ki so ga pred raziskavo sorazmerno malo poznali. Kot geografi so v tem raziskovalnem projektu opravili veliko terenskega dela. Pred začetkom dela na terenu je bilo potrebno zbrati tudi veliko dokumentacije, ki so jo strukturirali po evropskih modelih.
Najzahtevnejše in najodgovornejše delo jih je čakalo na koncu projekta, ko je bilo potrebno zbrano gradivo ovrednotiti, obdelati in analizirati. Skupaj obsega več sto strani. Na Ptuju so prestavili aktualno stanje poselitve, prometa, gospodarskih dejavnosti in turizma na območju
devetnajstih občin Spodnjega Podravja, s poudarkom na okoljevarstvenem vidiku in izpostavitvi vročih točk, kjer so okoljska bremena zaradi občutljivosti okolja tudi najbolj sporna. Študentje so opozorili na okoljske konflikte, ki jih posamezne dejavnosti povzročajo v okolju, pri tem pa podali tudi neke smernice za naprej, da ti okoljski konflikti ne bi postali obremenjujoči. To je študentski, zgolj strokovni pogled na reševanje omenjene problematike, je opozorila dr. Metka Špes. V tem trenutku omenjeni konflikti še ne pomenijo ne vem kakšne degradacije prostora, opozorila so dana pravočasno, da se ne bi razširjali naprej in imeli negativnih prostorskih učinkov. Razmere v kmetijstvu pa so obravnavali v okviru posebnega poudarka na okoljskem in prostorskem vidiku.
Študentje različnih strok so že doslej poskušali odgovoriti na nekatere razvojne oziroma strokovne izzive MO Ptuj, to prakso želijo nadaljevati tudi v bodoče, je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Bolj kot za trajno-stni razvoj pa se zavzema za uravnotežen razvoj, ki ga je pojmovati kot novo razvojno paradigmo, če želimo doseči zapisane cilje.
Pri poselitvi so kot vroče točke študentje izpostavili Ptuj, Cero Gajke, Dobravo, Haloze, črna odlagališča.
S predstavitve študentskega raziskovalnega projekta Okoljski izzivi ga Podravja v poročni dvorani ptujske Mestne hiše.
Foto: Črtomir Goznik
trajnostnemu razvoju Spodnje-
Spodbujati bi bilo treba poselitev v strnjenem naselju, šele nato naj bi prišla na vrsto poselitev zunaj območja. Na Ptuju se pridela najvišja količina odpadkov na prebivalca. Center Gajke je obremenjujoč zaradi smradu v bližnjo okolico, saj tam ne zajemajo deponijskega plina, in zaradi pomanjkanja prostora za širitev. Haloze so v majhnem deležu priključene na kanalizacijo in vključene v javni odvoz. V občini Podlehnik je ugotovljena velika porabe komunalne vode v kmetijske namene. Nujen bi bil aktuali-
Ptuj • Poslovanje podjetja Javne službe
Zagon še do konca leta
MO Ptuj je v letu 2008 ustanovila podjetje Javne službe Ptuj. Delati je pričelo po registraciji v novembru lani, za vršilca dolžnosti direktorja pa je bil imenovan mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
ziran popis črnih odlagališč. Po predlogu študentov je potrebno na tem področju okrepiti vzgojo, izobraževanje in okoljsko ozaveščenost prebivalstva.
Kot vroče točke na področju gospodarstva so izpostavili obrtno-poslovne cone na Ptuju in v Ormožu ter industrijsko cono v Kidričevem. Na celem območju Spodnjega Podravja je aktivnih 12 obrtno-poslovnih con. Njihova nadaljnja širitev je z okoljskega vidika sporna. Pri industrijski coni Kidričevo je kot največji problem pri širitvi izpostavljeno uničenje gozdnega pasu. Študentje priporočajo, da se cone najprej zapolnijo, šele nato pa se izvede širitev skladno z ugotovljeno presojo vplivov na okolje.
S prometnega vidika sta najbolj obremenjena Dravsko in Ptujsko polje, pri čemer pa je promet na Ptuju najbolj gost. Delno je k razbreme-
nitvi prometa vplival Puhov most. Z vidika prometa so študentje izpostavili tri vroče točke: povezavo Ormoške in Mariborske ceste, center Ptuja (Cankarjeva, Prešernova, Cafova in Dravska ulica) ter odsek med Draženci in mejnim prehodom Gruškovje. Dotaknili so se tudi predvidenih variant izgradnje ceste med Ptujem in Markovci, pri čemer so mnenja, da je južna varianta z okoljskega vidika manj primerna. Po njihovih predlogih bi bilo na področju prometa potrebno več narediti na javnem prometu in kolesarskih stezah, urediti parkirne površine in pripraviti prometni načrt.
Na področju turizma so kot vroče točke izpostavili Terme, igrišče za golf in Haloško planinsko pot. Priporočili so uporabo naravnih pripravkov pri vzdrževanju travnatih površina na igrišču za golf, Terme naj se razvijajo znotraj območja in naj se ne bi
širile, ptujski turizem naj bi izbral bolj sonaravni razvoj, do novih nastanitev pa naj bi prišli v povezavi z okoljem, s turističnimi kmetijami in podobno. To priporočilo se je zdelo ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu še najbolj vredno razmisleka glede na to, da je za resen razvoj turizma, za kar si v MO Ptuj prizadevajo, potrebnih okrog pet tisoč ali več postelj, ker je to tista meja, ko je mogoče računati na donose. V potencialih iz zaledja oziroma v turističnih kmetijah jih ne vidi, ker teh potreb v nobenem primeru ne morejo zadovoljiti, kot tudi ne pristaja na tezo, da mestno jedro umira; morda je v njem vprašljiva le socialna struktura.
Haloška planinska pot kot ena najbolj obiskanih poti kaže znake erozije. Študentje predlagajo sonaravno ureditev in dosledno upoštevanje navodil na opozorilnih tablah.
Pri kmetijstvu so probleme izpostavili v okviru treh predelovalnih območij: ravninskega ob Dravi, Haloz in Dravinjskih goric ter Slovenskih goric. Na tem območju so izvedli tudi anketo med 131 kmetijskimi pridelovalci, ki gospodarijo na kmetijah z več kot dvema hektarjema površin. Večji optimizem za razvoj kmetijstva je zaznati na ravninskem delu in na območju Slovenskih goric, medtem ko so kmetje v Halozah prepričani, da se bodo obdržale le velike kmetije. Priporočilo za razvoj na področju kmetijstva je sonaravno kmetovanje. Ekološko kmetijstvo bi bilo še najbolj donosno na ravninskem delu, čeprav kmetije nimajo pridelovalnega potenciala, v Halozah pa je možen razvoj kmetijstva v povezavi s turizmom.
MG
Mestna občina Ptuj je podjetje ustanovila za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, potem ko ni uspela s projektom javno-zasebnega partnerstva pri ustanovitvi novega ptujskega
turističnega podjetja, pa ga je doregistrirala za turistično dejavnost.
Do konca leta 2008 podjetje dejansko še ni aktivno poslovalo, opravilo je le nekatere začasne poteze, je v
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Janko Sirec, v. d. direktorja podjetja Javne službe
poslovnem poročilu navedel v. d. direktorja. V letu 2008 so prihodki znašali dva tisoč evrov, v tem času podjetje ni imelo zaposlenih.
Aktivnosti za izvajanja dejavnosti, zaradi katerih je bilo podjetje ustanovljeno, so v teku, pravi Janko Širec, ki hkrati opozarja, da bo postopek zahteven, saj je poslovna praksa na področju izvajanja gospodarskih javnih služb še v povojih, zakonodaja pa pomanjkljiva in neusklajena. Trudili se bodo, da bodo z ustreznimi kadri, ki jih bodo zaposlili, pa tudi z zunanjo pomočjo, če bo potrebno, dosegli cilje, zaradi katerih je bilo podjetje ustanovljeno, ob tem pa ugodne poslovne rezultate. V tem trenutku zaposluje dve delavki.
Foto: Črtomir Goznik
Širitev Term bi bila po študentski raziskavi z okoljskega vidika sporna, do novih postelj naj bi ptujski turizem prišel v zaledju, s pomočjo turističnih kmetij.
Ptuj • Zoran Thaler med ptujskimi volivci
Za Evropo z največjo kvaliteto življenja
Tretjega junija se je na Ptuju, kjer ima kar nekaj sošolcev s FSPN, mudil Zoran Thaler, nosilec liste SD za evropske volitve. Po obisku stojnice pred ptujsko Upravno enoto se je zvečer v hotelu Mitra udeležil srečanja s člani SD in simpatizerji, na katerem sta sodelovala tudi Dejan Levanič, poslanec v državnem zboru, in Tina Štrafela, asistentka v Evropskem parlamentu, po rodu Ptujčanka.
V SD so se odločili, da bodo v zadnjem tednu naredili vse, da prepričajo volivce, da je glas za SD glas za spremembe tudi na evropski ravni, na prvem mestu pa morajo biti ljudje. Pomemben je vsak glas.
Zoran Thaler se je rodil v Škofji Loki, z družino živi v Ljubljani, ki je postala njegov dom že v študentskih letih. Politično kariero je začel že kot študent v ZSMS. V času, ko je obiskoval FSPN, je ta postala najvplivnejša in dinamična fakulteta. To je bila generacija partizanov demokracije in nove dobe. »Takratni ZSMS-jevci smo imeli zelo jasno predstavo, kaj hočemo: izstopiti iz takratnega socializma in imeti demokracijo na način svobodnih volitev.« V nekem delu so se zadeve uresničile, v drugem pa so si jih drugače predstavljali.
Thaler je bil trikrat izvoljen v slovenski parlament, v dveh vladah je bil skupaj
skoraj tri leta zunanji minister. Politiko je zapustil pred dvanajstimi leti, podal se je v podjetniške vode. Zadnja leta se ukvarja z ekološkim kmetovanjem (proizvodnjo oljčnega olja na ekološki osnovi, lokalne, sezonske zelenjave, pomemben del bo tudi restavracija) v slovenski Istri.
Zoran Thaler se iz časa svojega ministrovanja spominja mariborskega sestanka v zvezi s hrvaško mejo, to je bil t. i. mariborski predlog za mejo, ki ni bil slab. Na nek način je bil podoben varianti Račan - Drnovšek. Pa je predlog padel, ker ni bilo rešitve za Ljubljansko banko, za katero se je v bistvu vedelo, da ne bi bilo pošteno, če bi to breme prevzela Slovenija. 95 odstotkov varčevalcev zagrebške NLB bi bilo rešenih z nekaj milijoni takratnih nemških mark. Variante so bile narejene, ni pa prišlo do političnih odločitev, ker bi to zahtevalo odločnost in pogum tako kot španski
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Thaler, nosilec liste SD za evropske volitve, ima glede nedeljskih volitev dobre občutke.
kompromis, ki ga je najbolj doživljal in pripravljal v skoraj triletnem ministrovanju. Drnovšek zadeve ni želel presekati, takratni guverner in finančni minister pa sta ocenila, da je to lahko škodljivo. Potem pa so se stvari le še poslabševale.
»Zelo rad poudarim, da če imamo politiko, izbirajmo politiko, ki želi probleme reševati. Toda v Sloveniji imamo politiko, ki ljubi probleme, zato da na njih jaha, jih kuri, kuri prebivalstvo
in volivce proti drugim. Ta problem traja že 18 let; kar nekaj strankam bi ustrezalo, če bi trajal še 18 let, ker na ta način lahko mobilizirajo del svojega volilnega telesa.
V	nobenem primeru to ni odgovorna politika, saj se najprej poslabšajo odnosi na ravni držav, potem mednacionalni, na koncu pa se vse to preseli na raven medoseb-nih odnosov. Kapo dol sedanji vladi, da to hoče dokaj čisto in transparentno rešiti.
V	prejšnjih štirih letih se je
glede tega mencalo in nič naredilo. Zdaj so zadeve prišle na čisto, mislim, da imajo tudi možnost, da se rešijo.«
Zoran Thaler ocenjuje, da je nova slovenska vlada pod vodstvom Boruta Pahorja, odkar je na vladi, naredila zelo veliko. Po njegovem pa veliko premalo pove in razloži, kaj je naredila, vključno s tem, koliko delovnih mest je bilo rešenih z različnimi zakoni. Prejšnja vlada je še dan pred volitvami govorila, da kriza ne bo oplazila Slovenije, da ni nobenega razloga za to, da gospodarska rast tudi v letu 2009 ne bi bila takšna kot prej, in to kljub vsem podatkom, ki so jih že takrat imeli. Prejšnja štiri leta so bila po Thalerjevem izrazito slabo izrabljena za to, da bi si ustvarili vsaj malo zaloge.
Nosilec liste SD za evropske volitve poudarja, da so za njih ljudje prvi in da se kriza mora reševati na račun pravičnosti in solidarnosti. To pomeni, da tisti, ki zanjo niso krivi, ne bodo plačali
največje cene za izhod iz te krize. Bremena je potrebno porazdeliti. Tisti, ki so največ prispevali h krizi, je tudi ne morejo reševati. Evropa mora postati del sveta, ki ima najvišjo kvaliteto življenja, vendar ne samo po statističnih kazalcih gospodarske rasti, temveč tudi po zadovoljstvu državljanov EU s kvaliteto svojega življenja. To pa je mogoče doseči z več sociale, z večjo vključenostjo tistih, ki so sedaj de-privilegirani. Država mora omogočiti prvo zaposlitev mladih, predvsem žensk, ki težko dobijo prvo zaposlitev za določen čas, s subvencijami in regulacijo. Potrebno je tudi več narediti na razvoju storitev, ki pomenijo višjo kvaliteto življenja starejših.
Glede evropskih volitev ima Thaler dobre občutke, kljub temu da zadnjih 12 let ni nastopal v javnosti. Upa, da bodo ljudje šli na volitve in vzeli usodo v svoje roke.
MG
Ptuj • Tiskovna konferenca Zelenih Slovenije
»Problem Ptuja je, ker nikjer nismo glavni«
»V obdobju do leta 2013 bo za Slovenijo na voljo pet milijard evrov evropskega denarja. Ni vseeno, kako bomo z njim gospodarili.
Naša želja je, da Ptuj postane prepoznavno in eno najuspešnejših slovenskih mest, skupaj s sosednjimi občinami, da bomo vsi skupaj nekaj imeli od tega. Ptuj mora postati tudi upravno-re-gijsko središče in prepoznavno evropsko mesto,« je na ptujski tiskovni konferenci Zelenih Slovenije in Ptuja, Ormoža, Hajdine in ostalih mest, ki gravitirajo v Spodnje Podravje, 3. junija izpostavil Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije in Zelenih Ptuj, nosilec liste Združeni Zeleni Slovenije za evropske volitve.
V tem mandatu imata za Ptuj največjo odgovornost LDS in SDS, obvladujeta vse vzvode oblasti v mestu. Imajo župana, podžupana, direktorja občinske uprave, večino v mestnem svetu, nadzor nad vsemi javnimi zavodi, Komunalnim podjetjem in še nekaterimi drugimi področji. Zaradi tega tudi nimajo nobenih težav pri vladanju oziroma uveljavljanju svojih odločitev. Vprašanje, ki ga v tem primeru
zastavljajo Zeleni, je, ali mestni svet, podobno velja tudi za druge občinske svete, zna prisluhniti drugačnim in tudi alternativnim predlogom. Pri ptujski zgodbi je žal odgovor ne. Pri sprejemanju proračunov za 2009 in 2010 je bilo podanih mnogo predlogov in pobud, vezanih na predvolilne obljube sedanje koalicije, da bi se rešili vitalni problemi, s katerimi se mesto sooča, a ni bil sprejet niti eden. Gre za probleme, ki po izvedenih anketah tudi povzročajo največ nezadovoljstva med prebivalci Ptuja. To so okoljski problemi, stvari tečejo v smeri, ki ni prava, zajemamo vodo iz globinskih vodnjakov, ki je v bistvu namenjena za hude čase, na drugi strani pa imamo na Ptuju še več kot 80 km vodovodnih cevi iz azbesta. Dolgoletni nerešen problem je smrad. Tudi tla Dravsko-Ptujskega polja niso najbolj zdrava, poseben problem je promet, kroničen problem so ptujski vodotoki, ki bi morali biti mestu v ponos, a so vse prej kot to, čeprav so na voljo za te namene tudi državna in evropska sred-
stva. Čeprav odpadki naj ne bi bremenili ptujskega proračuna, center Gajke ni to, kar se je obljubljalo. Slovenijo čakajo sankcije, saj bi do julija morala imeti urejena vsa regijska odlagališča odpadkov. Pomanjkljiv je tudi nadzor nad onesnaževalci in izdajo okoljskih soglasij. Zeleni Ptuja so že večkrat zahtevali podatke, kako je s tem na območju Spodnjega Podravja, a jih še vedno niso dobili.
Tudi zdravstvena slika tega okolja ni dobra, kjer so okolj-ski in socialni problemi, je ta običajno slabša kot v okoljih, kjer teh problemov nimajo.
Ptuj - rekorder po trgovskih površinah
Ptuj sodi med tiste slovenske občine, kjer so preveč pozidali kmetijska zemljišča. V zadnjih šestih letih se je v Sloveniji pozidalo več kot 20 tisoč ha kmetijskih zemljišč, po drugi strani pa prodajajo mestna jedra. V mestnih jedrih naj bi bilo prostora za pozidavo 80 tisoč stanovanjskih enot. Ptuj je dobil veliko trgovskih in drugih površin, po m2 trgovin na enega prebivalca je celo med slovenskimi rekorderji. Zaradi tega je prišlo do siromašenja vsebin v mestnih jedrih.
Ker razmere niso urejene, se na Ptuju rojevajo civilne iniciative. Pojavlja se tudi konstanta po odcepitvi od MO Ptuj. »Temu Zeleni Ptuja nasprotujemo, ker smo prepričani,« poudarja Vlado Čuš, »da je potrebno stvari reševati in tudi rešiti drugače; če bo tako, bodo razlogi in želje po odcepitvi prenehali sami po sebi. Za to pa je potrebno zagotoviti večji vpliv in vlogo občanov, postaviti jih je potrebno v središče dogajanja, ne pa v ozkih krogih in eni sobi odločati o usodi Ptuja in ljudi, ki živijo tu. Problem Ptuja je, da na nobenem področju nismo glavni v Sloveniji, to
je velik razvojni problem, ki ga je potrebno presekati,« je prepričan Čuš.
V	Evropi kulturna produkcija prehiteva celo avtomobilsko industrijo. Če je tako, potem Ptuju kot najstarejšemu slovenskemu mestu, mestu z izjemno kulturno dediščino ne bi smel biti problem, da vsaj na tem področju postane najuspešnejše mesto v Sloveniji in da začnemo iz tega črpati kapital, finančni, kulturni, gospodarski. To je speča Trnuljčica, ki jo je potrebno obuditi in jo vezati na državna in evropska sredstva.
V	pripravah na evropske volitve so Zeleni dosegli nekaj, kar je bilo še v lanskem letu nemogoče: vse štiri zelene stranke, ki so še na prejšnjih volitvah nastopile ločeno, so se letos povezale v koalicijo Združeni Zeleni z jasno željo, da so legitimne politične barve rdeča, črna in zelena. Ne rdeča in ne črna pa ne moreta udejanjiti tistega, kar v sebi nosi zelena barva. Kjer zelene barve ni, so posledice za ljudi in naravo več kot očitne.
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Cuš, nosilec liste koalicije Združeni Zeleni (v sredini), poudarja, da so Zeleni največja sprememba, ki jo Slovenija lahko doživi na letošnjih evropskih volitvah.
Podlehnik • Ob desetletnici samostojne občine
Tudi z majhnimi koraki se daleč pride
Ob desetletnici ustanovitve samostojne občine so se v Podlehniku po dveletnem premoru odločili z osrednjo sobotno prireditvijo proslaviti takšen občinski jubilej. Čeprav iz te haloške občine zadnja leta, potem ko so jeseni leta 2006 odprli novo večnamensko dvorano, ni bilo slišati o velikih izvedenih projektih in temu primernih slavnostnih otvoritvah, pa to ne pomeni, da se v občini s 1944 prebivalci ne dogaja nič.
»V letih 2007 in 2008, odkar vodim občino, smo izvedli kar nekaj projektov, predvsem na naši zelo podhra-njeni cestni mreži. Tako smo asfaltirali 800-metrski odsek ceste v Rodni Vrh, uredili kanalizacijski krak v centru Podlehnika s preplastitvijo asfalta in postavitvijo javne razsvetljave, asfalt je dobil tudi dober kilometer ceste v Dežno, pa več kot pol kilometra ceste v Gorco, prav tako se je asfaltiral krajši cestni odsek v samem Podlehniku, izvedla so se tudi zahtevna zemeljska dela na cesti Loži-na v dolžini skoraj treh kilometrov, zamenjali smo tudi 1650 metrov vodovodnih cevi, adaptirali sanitarije in kuhinjo v naši osnovni šoli ter sanirali zemeljske plazove v Sedlašku, našteva številne manjše, a za ljudi še kako pomembne pridobitve župan Marko Maučič.
Trenutno v Podlehniku teče eden finančno najzahtevnejših projektov zadnjega obdobja; ureja se namreč cesta Zgornje Gruškovje-Veli-ka Varnica v dolžini dobrih
Foto: SM
Župan Marko Maučič: »Nobena skrivnost ni, da sem vodenje občine prevzel z velikanskim dolgom, ki ga še vedno odplačujemo, kljub temu pa smo uspešno izvedli veliko manjših projektov.«
dveh kilometrov; dela bodo v višini 500.000 evrov sofinancirana iz naslova razpisa za Južno mejo, 100.000 (za DDV) evrov pa bo primaknila občina iz proračuna. V načrtu je tudi ureditev štirih kilometrov ceste Strajna Rodni Vrh: »To cesto moramo vsekakor modernizirati in upamo, da bodo za ta projekt še na voljo sofinancerska sredstva iz naslova RRP, kar
bi bistveno pospešilo samo izvedbo projekta. Če denarja za te namene ne bo več, bomo omenjeno cesto pač urejali dalj časa, postopoma,« pojasnjuje Maučič, ki ima sicer v malhi načrtov za bližnjo prihodnost še cel kup projektov: »Nobena skrivnost ni, da sem vodenje občine prevzel z velikanskim dolgom, okoli 1,3 milijona evrov, od tega je preko 800.000 evrov takrat
V srednjeročnih načrtih je ureditev urbanega središča občine, zato si župan prizadeva kupiti dober hektar zemljišča, kjer bi lahko postavili občinsko stavbo, zdravstveni dom, pošto itd.
znašal dolg za predimenzionirano dvorano, povrhu ni bil urejen dolgoročni kredit za ta objekt. Tega zaradi administrativnih malenkosti
Maribor • Rešen še en sodni spor
Luci ni žalil Šumenjaka
Na ormoški politični sceni marsikateri spor ali nesporazum dobi svoj epilog na sodišču. Enega od takih je nedavno obravnavalo Višje sodišče v Mariboru.
Gre za spor med Bogomir-jem Lucijem in Brankom Šume-njakom, ki sta se na Okrožnem sodišču na Ptuju srečevala že lani. Branko Šumenjak je Bogomir) a Lucija tožil kot zasebni tožnik zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 169. člena kazenskega zakonika in sodišče je v prvi točki obtožnice razsodilo v prid Branka Šumenjaka, v drugi pa ne. Nobena od strank se s sodbo ni strinjala v celoti, zato sta vsak podala pritožbo na del sodbe, s katerim se nista strinjala. Pritožbo Bogomirja Lucija je spisal odvetnik Boštjan Penko, za Branka Šumenjaka pa odvetnik Viktor Osim.
Bogomirju Luciju je Višje sodišče v Mariboru ugodilo in ga oprostilo obtožbe ter s tem spremenilo odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je Lucija sprva spoznalo za krivega dveh dejanj razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 169. člena KZ. Prvotno je bilo Lu-ciju za to naložena pogojna obsodba, v kateri mu je bila za vsako od obeh dejanj izrečena kazen po dva meseca zapora, vendar mu je sodišče po 2. točki drugega odstavka 47. člena KZ določilo enotno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Dolžan je bil tudi plačati stroške kazen-
Bogomir Luci
Branko Šumenjak
skega postopka, pri čemer je odmerjena povprečnina znašala 900 evrov ter tudi izdatke zasebnega tožilca, nagrado in potrebne izdatke njegovega pooblaščenca.
Bogomirja Lucija je tožil Branko Šumenjak, ker je bil mnenja, da ga je razžalil z besedami: »Ne pove, da se člani SDS lahko prav njemu zahvalijo za razkol v takratni najmočnejši stranki. Žal ga nihče ne more zaustaviti in svoje delo ustrahovanja in poveličevanja samega sebe nadaljuje še z večjim tempom. Vse skupaj že meji na norost ... « ter še »Morda pa bi na mojem mestu rad sedel podžupan, da bi se občanke in občani čudili lepoti njegovih brkov ali pa odraza inteligence
in neizmerne moči, kar morda izžareva njegov obraz?!«. Te besede so bile objavljene v rubriki Bralci pišejo v Štajerskem tedniku 25. januarja 2008. Prvostopenjsko sodišče je dalo prav Šumenjaku, drugostopenjsko pa Luciju.
Že prvostopenjsko sodišče pa je razsodilo, da izjava Bo-gomirja Lucija: »Menim, da je podžupan imenovan za nadomeščanje župana v njegovi odsotnosti, ne pa da hodi za njim povsod kot kakšen hišni ljubljenček, za to pač podžupani niso. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je podžupan ustrahoval direktorico javnega zavoda, žalostno je, ko oblast ustrahuje, treba se je zavedati, da ne bo obstalo le pri teh, če
ne bomo poskušali preprečiti te strahovlade«, ki je bila objavljena 8.1. 2008 v našem časopisu, ne predstavlja negativne in podcenjevalne vrednostne sodbe o zasebnem tožilcu Branku Šumenjaku in ne pomeni napada na čast ali človeško dostojanstvo zasebnega tožilca in da iz teh besed ne veje podcenjevalen odnos, ampak je obdolženec z njimi želel le povedati, kakšna je vloga podžupana občine, ki mu je bila zaupana, in kako po njegovem prepričanju podžupan ne sme izvrševati funkcije. Sodišče je bilo mnenja, da je bila s temi besedami izražena le kritika podžupana kot osebe z javno funkcijo, ki jo je do določene mere tudi dolžan trpeti. Sodišče je Lucija oprostilo vseh obtožb, stroške, ki so nastali v postopku na prvi in drugi stopnji, pa bo moral nositi Branko Šumenjak.
Sodišče je pri svoji razsodbi upoštevalo zlasti sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, iz katere izhaja, da ko je zasebni tožilec oseba iz t. i. javnega življenja, je ta dolžan trpeti drugačen prag izražanja mnenj in interesa javnosti kot v zadevah zasebnega pomena.
Viki Klemenčič Ivanuša
in tudi zaradi 'črne pike' pri določenih ministrstvih, ki si jo je občina prislužila v prejšnjem mandatu, še danes nismo uspeli urediti, upam pa, da bomo letos končno uspeli, saj bi to kar precej razbremenilo naš proračun. Tako bi veliko lažje začeli izgradnjo nujno potrebne nove mrliške vežice na Gorci, projekt je pripravljen, čakamo na soglasje mestnega arhitekta, projektantska ocena pa znaša približno 250.000 evrov.«
Sicer pa bodo, kot pravi Maučič, še letos kupili potrebno zemljišče za gradnjo centralne čistilne naprave, v planu je tudi nakup hektarja stavbnih zemljišč v središču občine, kar je naložba za naprej: »Dejstvo je, da občina potrebuje strateška zemljišča za oblikovanje centra občine, kjer se bo lahko v prihodnje zgradila nujno potrebna občinska stavba z drugimi poslovnimi prostori, kot so pošta in zdravstveni dom, saj je sedanja stavba pretesna in neprimerna za omenjeni dejavnosti. Upamo tudi, da bo letos res potrjen občinski prostorski plan, kamor smo uvrstili tudi ureditev dveh obrtnih con, računamo pa realno vsaj na eno, na lokaciji sedanjega začasnega parkirišča ob zdravstvenem domu. Seveda pa je zdaj v ospredju reševanje problematike izgra-
dnje avtoceste z vzporedno cesto, ki zahteva veliko angažiranja. Zavedamo se, da gre za projekt, ki bo dolgoročno zaznamoval našo občino, zato je nujno, da bo končna izvedba avtoceste s priključki in vzporedne ceste takšna, ki bo čim bolj po meri naših občanov!«
Ne glede na finančni primež dolgov, iz katerega se Podlehnik le počasi izvija, si župan Marko Maučič ne dovoljuje črnogledosti: »Tudi z majhnimi koraki se daleč pride. Naš dolg, ki je pred dvema letoma in pol presegal polovico proračuna, konstantno zmanjšujemo, z ureditvijo dolgoročnega kredita za dvorano pa se bo sprostil lep del finančnih sredstev, ki jih bomo lahko namenili za večje projekte. Zadnja pridobitev, ki jo bomo slovesno odprli letos avgusta, je etnografski muzej na Gorci, ki ga bo upravljalo naše zelo aktivno turistično društvo. Vsekakor pa moram pohvaliti prav vsa naša društva, ki delajo zelo dobro, vanje je vključenih vedno več mladih, vsi skupaj pa se odlikujejo po veliki meri entuziazma in prostovoljnega dela, s čimer veliko pripomorejo k dobremu vzdušju in seveda kvalitetnejšemu življenju v občini,« zaključuje župan Marko Maučič.
SM
DUCATUS d.0.0.
družba za gradbeništvo, trgovino, promet, posredništvo in storitve
Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 Podlehnik Tel./fax: +386 2 768 3820 GSM: 041 343 936 040 292 040 el. naslov: ducatus.d.o.o@gmail.com
DEMIT FASADE
Foto: SM
Foto: vki
Foto: vki
Iskrene čestitke ob prazniku občine Podlehnik! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
Slovenija • Nepovratni denar za obnove in novogradnje hiš
Se vedno gradimo preveč potratne hiše
Eko sklad RS Slovenije preko javnega razpisa ponuja 7,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za vse tiste, ki se odločajo za vgradnje solarnih ogrevalnih sistemov, sanacijo hiš, s katero želijo znižati porabo energije, in pa za novogradnje nizkoenergijskih ali pasivnih hiš. »Strah interesentov, da je razpis preveč zahteven in kompliciran, je povsem odveč. Vsi, ki razmišljajo o prijavi nanj, se lahko oglasijo v naši energetsko svetovalni pisarni na Ptuju in jim bomo z veseljem pomagali,« poziva zainteresirane občane Bojan Grobovšek.
Kot pravi, je svetovanje popolnoma zastonj, kandidatom pa se bodo pomagali prebiti tudi skozi potrebno dokumentacijo za razpis. »Razložiti vse pogoje in kriterije razpisa bi bilo nesmiselno, saj jih je res kar nekaj, vsak občan pa ima svoje načrte, kaj želi narediti, zato pravim, da je najbolje, če se oglasi pri nas in se lahko posvetimo vsaki individualni želji posebej,« še pojasnjuje Bojan Grobovšek.
Sicer pa veljajo nekateri splošni razpisni pogoji, ki jih je treba upoštevati: »Recimo, pri obnovi že obstoječih stavb oz. hiš je treba nujno izvajati vsaj dva ukrepa hkrati, pri čemer je potrebno, da so že vgrajena okna v skladu z veljavnimi predpisi. V primeru, da okna ne ustrezajo predpisom, jih lahko zamenjamo in tako izvedemo vse tri ukrepe: fasado, izolacijo podstrešja in zamenjavo oken. V tem primeru smo upravičeni tudi do subvencije za nova okna. Ni dovolj samo obnoviti fasade ali samo zamenjati ogrevalni sistem v hiši, pač pa je nujno, da se investitor loti zamenjave vsaj dveh zadev: to je lahko kombinacija obnove fasade z najmanj 12 cm debeline hkrati z obnovo izolacije podstrešja, ki mora znašati vsaj 25 centimetrov. Seveda je v okviru tega ukrepa možna tudi zamenjava ogrevalnega sistema. Subvencionirajo pa se le
Bojan Grobovšek z energetske svetovalne pisarne na Ptuju pravi: »Strah interesentov, da je razpis preveč zahteven in kompliciran, je povsem odveč, škoda pa je, da ne bi izkoristili denarja, ki ga ponuja Eko sklad za energetske naložbe!«
zelo kvalitetni kotli z maksimalnim izkoristkom. Kot rečeno, pa subvencioniranje le enega ukrepa ni možno, že zato, ker je namen takšne obnove, ki jo razpis podpira, vsaj 40-odsto-tno zmanjšanje rabe energije, kar je samo z enim ukrepom nemogoče doseči! Torej: vsak, ki se odloča za prenovo hiše in želi dobiti denar iz razpisa, mora izvesti vsaj dva ukrepa ob pogoju, da ima hiša že vgrajena nova okna s primerno toplotno prehodnostjo), ki ne sme presegati 1,3 W/m K.«
Višina nepovratnih sredstev, ki jih občan lahko dobi za celovito energijsko obnovo
Razpis Eko sklada za nepovratna sredstva je bil odprt junija lani, odpiranje vlog občanov pa poteka vsak teden. Na zadnje odpiranje je bilo uvrščenih skupaj 115 vlog, od tega 105 vlog za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov (namen A), 5 vlog za celovito energijsko obnovo obstoječih stanovanjskih stavb (namen B) in 5 vlog za gradnjo stanovanjske stavbe v nizkoenergijski ali pasivni tehnologiji (namen C).
Skupno je bilo doslej na vsa odpiranja uvrščenih 3876 vlog, največ seveda za namen A (3372), za namen B (357), za namen C pa 150 vlog. Prejemnikom pravice do spodbude, ki so naložbe že zaključili in predložili ustrezno dokumentacijo, je bilo doslej izplačano skoraj 2,159 milijona evrov nepovratnih sredstev.
objektov, znaša do največ 9000 evrov.
Za ogrevanje hiše največ 800 litrov kurilnega olja letno
Precej več, tja do 25.000 evrov, pa lahko z vlogo na razpis pridobi investitor nizkoe-nergijske ali pasivne hiše, seveda pa je res, da je tudi začetna investicija v tako hišo za 10 do 20 % višja glede na hišo, ko je načrtovana glede na trenutno veljavne predpise. Kljub temu je Grobovšek mnenja, naj se ljudje odločajo za gradnje tovrstnih energijsko varčnih hiš:
»Ne gre samo za vprašanje ozaveščenosti ljudi, ampak tudi zakonodaje in ne nazadnje stroškov ogrevanja in vzdrževanja hiš. Zakonodaja tudi pri nas že strogo predpisuje, kakšne hiše z energijskega vidika se lahko gradijo, nov pravilnik zdaj prinaša še strožje pogoje, ki bodo dovoljevali gradnjo le 3- do 4-litrskih hiš. To pomeni, za lažje razumevanje, da se za ogrevanje v takšni hiši porabi 3-4 litre kurilnega olja na m2. Torej poraba pri 200 m2 letno
Novi pravilnik bo dovoljeval gradnjo največ 3- do 4-litrskih hiš, kar pomeni letno porabo kurilnega olja med 3 in 4 litri na m2.
znaša med 600 in 800 litrov olja. V primeru gradnje pasivne hiše bi znašala poraba olja le 300 litrov na leto. Raba toplote, preračuna v kurilno olje, služi le za primerjavo, kjer upoštevamo ekvivalent, da je 1 liter olja enako 10 kWh.
Nizkoenergijske in pasivne hiše prvenstveno ogrevamo s toplotnimi črpalkami, obvezno pa je vgraditi tudi prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. V pripravi so tudi energetske izkaznice za hiše, v katerih bodo točni podatki o (ne)varčnosti objekta, in v prihodnosti bo hiše z veliko porabo veliko težje prodajati; zelo bodo izgubile na ceni!«
Za uspešno kandidaturo na razpisu, bodisi za prenovo ali novogradnjo, mora imeti občan izdelan tudi elaborat gradbene fizike, s katerim se dokazuje, da gre dejansko za energijsko varčno novogradnjo oziroma za obnovo. Stroški elaborata so vlagatelju povrnjeni do polovice oz. največ 200 evrov. Informacije lahko zainteresira-
ni občani prav tako dobijo na sedežu energetske svetovalne pisarne na Ptuju.
Slovenske hiše so katastrofa
Bojan Grobovšek še navaja, da naj bodoči graditelji že upoštevajo nove predpise glede na že sprejeti novi pravilnik, ki bo stopil v veljavo prvega julija letos in predpisuje gradnjo t. i. nizkoenergijskih 3-litrskih hiš. Seveda se lahko odločijo tudi za pasivne hiše s polovico manjšo rabo energije za ogrevanje. »Hiša ni enotedenski ali enoletni projekt, ampak življenjski, zato je dobro planirati vnaprej.«
Nizkoenergijske hiše so v tujini že vsakdanja stvar. Iz statističnih podatkov za leto 2007 tako velja, da je pri nas znašala povprečna poraba olja na kvadratni meter ogrevane površine približno 18 litrov! To je v primerjavi s sedaj veljavnimi standardi približno trikrat preveč; z novim pravilnikom se bo ta večkratnik še pove-
čal. Čeprav je začetna naložba v nizkoenergijsko ali pasivno hišo za marsikoga zelo visoka, tudi sanacija hiše z dodatno izolacijo in menjavo oken ni poceni, pa Grobovšek predstavlja zelo enostaven izračun, ki pove veliko: »Povprečna hiša z 200 m2 stanovanjske površine letno porabi za ogrevanje okoli 2800 litrov olja, prej več kot manj. Če se lastnik odloči za sanacijo s tremi ukrepi, debelejšo fasadno izolacijo, izolacijo podstrešja in zamenjavo oken, lahko porabo zmanjša na tri litre na kvadratni meter ogrevane površine oziroma 600 litrov kurilnega olja letno. To pomeni letni prihranek pri ceni približno pol evra za kurilno olje že dobrih 1000 evrov, s pričakovanim zvišanjem cene na en evro pa že preko 2000 evrov letno! Takšen prihranek povrne ves naložbeni denar ob upoštevanju subvencij že v približno 6 letih, v primeru vgradnje toplotne črpalke namesto ogrevalnega kotla pa je vračilna doba še nižja.«
SM
v an Žerjav	♦	Evropska ljudstva odhajajo. *Ase bomo s tem sprijaznili? ♦	Kdo ubija voljo do življenja evropskega človeka? ♦	Kdo bo vodil Evropsko unijo čez nekaj desetletij?
/^fl	Drage volivke in volivci, vi odločate! Kar je dobro za Štajersko, je dobro za Slovenijo, za Evropo in za vsakega Evropejcih EVROPASEZAČNE V SLOVENIJI!
Slovenska ljudska stranka
P
Naročnik oqIoso je- Volilni Stob SIS
petek • 5. junija 2009
Kultura, izobraževanje
Štajerski	i 9
Ptuj • Dr. Ivan Žagar, nosilec liste SLS za evropske volitve
„Žalostno, da Britanci zagovarjajo interese slovenskega kmetijstva"
SLS v programu za evropske volitve izhajajo iz slogana, da se Evropa začne pri nas v Sloveniji, torej tudi na Ptuju, ker tu živijo ljudje, zaradi katerih v stranki delajo. Potrebe ljudi pa je potrebno uresničevati tudi v evropskem prostoru, je včeraj na Ptuju povedal nosilec liste SLS za evropske volitve Ivan Žagar.
Med obiskom na Ptuju so ga spremljali nekateri strankarski kolegi in novi predsednik stranke mag. Radovan Žerjav. Sprejel jih je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki v Mestno hišo že po tradiciji povabi vse nove predsednike stranke ob njihovem prvem obisku najstarejšega mesta v Sloveniji.
V predvolilni kampanji je stranka posebno pozornost namenila vsebini, ki jo sicer v tej kampanji pri drugih strankah oziroma nasploh zelo pogrešajo, saj je bila bolj ali manj potisnjena na stran. Dr. Ivan Žagar pri tem še posebej omenja vprašanje evropskega proračuna. Ko je govor o najrazličnejših razvojnih dokumentih, imamo opravek sicer z različnimi dokumenti strateške narave, realen in konkretni dokument pa je vedno proračun - občinski, državni in evropski, torej tisti, ki govori o ciljih, ki jim je potrebno slediti. Tu ima pomembno težo vprašanje kmetijske politike in regionalnega razvoja. V kampanji je bila kmetijska politika zelo zanemarjena, ostali kandidati jo jemljejo z veliko lahkoto, ugotavlja Žagar. Kmetijska politika v bistvu pomeni prizadevanje za kvalitetno in dovolj poceni hrano, iz tega pa sledijo prizadevanja za družinske kmetije in ostalo, kar je pravzaprav edina možnost kmetijstva ne samo v Sloveniji, temveč tudi sicer.
Drugo pomembno področje je področje regionalnega razvoja. Velika škoda je, da ni prišlo do uresničitve projekta pokrajin, ki ga je dr. Ivan Žagar skoraj v celoti pripeljal do konca v okviru prejšnje vlade v skoraj vseh pogledih, ne samo na nekih načelnih strateških izhodiščih. Tudi zakonodaja je bila napisana. Projekt decentralizacije je bil pripravljen na način, da so bile določene vsebine, ki bi se selile na pokrajinsko
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Žagar, nosilec liste SLS za evropske volitve: „Upam, da bodo volivci dali priložnost tistim, ki prinašajo nov duh.
raven, skupaj s finančnimi in administrativnimi strukturami. Dileme so bile tudi glede prenosa bolnišnic na pokrajine; po posvetovanju z nekaterimi direktorji so ugotovili, da se prenesejo na pokrajine, ker bi bilo tudi odločanje učinkovitejše. Podobno bi se zgodilo tudi na vseh drugih področjih, je povedal Žagar. Pokrajine pomenijo decentralizacijo države, kar je v celoti tudi evropski duh. Evropa temelji na načelih solidarnosti in subsidiarnosti ter enakosti pred zakonom, kolikor se le da, ter približanju odločanja ljudem, kar je bil tudi želja in cilj z ustanovitvijo pokrajin, pravi Žagar. Žal do tega ni prišlo, posledice pa so že vidne: država se vedno bolj centralizira, posledično pa se zaradi tega tudi evropski projekti ne izvajajo tako, kot bi se morali.
Glede evropskih zgodb in proračuna v prihodnje se je potrebno zavedati, da se v tem trenutku razprava o evropskem proračunu že odpira, prav tako tudi o že omenjenih dveh politikah, zato je zelo pomembno, poudarja
Žagar, da pri tem sodelujejo ljudje, ki to področje poznajo in ki se bodo ne glede na različne interese iz posameznih delov Evrope, ki razvojno zelo zaostajajo, imeli v ospredju interese Slovenije, da se za slovensko kmetijstvo na primer ne bodo borili preko drugih. To je zelo pomembno v prvi fazi, ko se pripravljajo usmeritve, ko je tudi bistveno lažje vplivati. Osebno je pri tem Žagar doslej pogrešal pomanjkanje tega interesa. V odboru za kmetijstvo evropskega parlamenta Slovenija doslej ni imela svojega predstavnika. Jelko Kacin je interese slovenskega kmetijstva uveljavljal preko britanskega predstavnika, je povedal te dni. „Če Britanci zagovarjajo interese slovenskega kmetijstva, potem se resnično lahko raz-jočemo. Iz osebnih izkušenj vem, da z uveljavljanjem britanskih kmetijskih interesov niso zadovoljni niti britanski kmetje, kaj šele da bi lahko bili zadovoljni slovenski. Potem vemo, kje smo. Področji kmetijstva in regionalne politike bosta v naslednjem obdobju izrednega pomena;
od tega, kako uspešni bomo pri uveljavljanju slovenskih interesov pri tem, bo v veliki meri odvisno, koliko razvojnih sredstev bomo deležni oziroma kako bo potekal naš bodoči razvoj. To vprašanje je pomembno tudi za ptujsko območje, kjer gre na eni strani za kmetijsko, da drugi strani pa simpatično mestno območje," je včeraj na Ptuju še posebej izpostavil dr. Ivan Žagar.
Za slovenske volitve je že ironija, da imamo vedno opravek z nekimi škandali, ki se pojavijo tik ped zdajci, kot sedaj Golobičeva afera, na volitvah pa so potem z rezultati nagrajeni avtorji teh škandalov. Zdaj je priložnost, da se volivci prepričajo o tem, kdo so bili tisti, ki so bili udeleženi v teh škandalih, in kdo ni bil, ter dajo možnost tistim, ki v teh škandalih nismo sodelovali, je pred nedeljskimi volitvami povedal nosilec liste SLS za evropske volitve dr. Ivan Žagar. Srčno upa, da bodo volivci tokrat dali priložnost tistim, ki prinašajo nek nov duh.
MG
Od tod in tam
Ljubljana • „Vsak dan pijem vodo"
... se je glasila akcija, ki jo je v Ljubljani v petek, 29. maja, organiziral Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana in je potekala pod okriljem akcije Kemijska varnost, v katero je bilo vključenih več zavodov in nekatera podjetja. Namen dogodka je bilo osveščanje ljudi o vodi, za katero so večkrat poudarili, da jo imamo preveč za samoumevno in je ne cenimo. Govor je bil tudi o plastenkah in o nekvaliteti vode v njih, kar pa so še posebej podrobno opisali mladini, ki se je akcije množično in organizirano udeležila. Za takšno vodo so povedali, da bi jo priporočali le v izrednih razmerah. Na podlagi te dobre izkušnje ter še boljše udeležbe bi lahko podobno akcijo pričakovali tudi na našem območju, saj problemi s pitno vodo postajajo vse resnejši, prav tako pa se morajo ljudje naučiti vodo spoštovati.
Matic Hriberšek
Ptuj • Prvi žrebiček
Foto: DB
Konec lanskega leta je Biotehniška šola Ptuj v kmetijske programe po dolgih letih ponovno uvedla konjerejo, konje pa so nastanili na šolskem posestvu na Turniščah. Lansko leto je bilo na ptujski Biotehniški šoli v znamenju konjereje. Bogata tradicija turniške konjušnice, ki je bila vse do 60. let prejšnjega stoletja ponos slovenskega konjereje, je bila prekinjena, a z uvedbo te dejavnosti v programe kmetijstva se je vrnila na velika vrata. Štirim prelepim konjem, ki so lani svoje domovanje dobili v prostorih na turniškem posestvu, se je sedaj pridružil novi član. Biotehniška šola Ptuj je tako prvič po dolgih letih dobila pravega žrebička, ki je že tako izjemno lepo sliko šolskega posestva le še popestril.
Dženana Becirovic
Ptuj • Pasji iztrebki onesnažujejo
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav je po odloku o javnem redu in miru v MO Ptuj prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah in drugih območjih, še posebej so nevarni pasji iztrebki na otroških igriščih, je tovrstnega onesnaževanja veliko. Pasji iztrebki na urejenih površinah in otroških igriščih so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov psov, ki bi morali počistiti za njimi, s takim neodgovornim početjem pa tudi kažejo svojo kulturo v odnosu do okolja in vseh drugih ljudi. Ker so to problematiko na mestnem svetu že večkrat izpostavili, bi bilo zanimivo izvedeti, koliko lastnikov psov je bilo od uveljavitve odloka že kaznovanih, ker pasjih iztrebkov niso odstranili oziroma so bili na to, da tega ne smejo početi, vsaj opozorjeni. Na starem mestnem pokopališču na primer se kljub prepovedi sprehajanja psov to še vedno dogaja vsak dan.
Dornava • Z zadnje seje občinskega sveta
«
Kdo na občini ga »cuka in kdo spet kandidira za ravnatelja
Majska seja dornavskega občinskega sveta ni postregla s kakšnimi pomembnimi informacijami, sklepi ali razpravami, če odštejemo dejstvo, da so svetniki kakšne pol ure razpravljali o tem, kako je treba pravilno orati po hribih in pri tem ugotavljali, da je pravilno prečno oranje, nepravilno pa tisto od zgoraj navzdol ali od spodaj navzgor, saj en in drugi način potem ob nalivih sprožata hudournike in drsenje zemlje.
Sklenili pa so še, da bodo vse tiste, ki svoje njive orjejo v mejnike in v cestne robove (celo tako globoko, da obrnejo zraven še kakšen kamen), poslej lepo kaznovali, tudi z 250 evri, če si zlepa ljudje pač ne dajo dopovedati, da se ceste ne sme preorava-ti ...
S tem je bilo glavne kmetijske problematike konec, svetniki so sicer kar nekaj časa obdelovali tudi kategorizacije cest v občini, župan Rajko Janžekovič jih je na hitro seznanil s tem, da temelji novega gasilsko-kulturnega doma na Polen-šaku počasi rastejo in da se odprtje predvideva drugo leto poleti, potem so potrdili pet letošnjih prejemnikov občinskih priznanj, sledilo je še poročilo o tem, zakaj mora občina porav-
nati 15.000 evrov šoli v zadevi Mikša (o čemer smo v našem časopisu že poročali); novost v zvezi s tem je le ta, da je župan napovedal odškodninsko tožbo zaradi vseh teh zneskov proti takratni odgovorni osebi, s tem pa so se »uradne« točke seje že končale.
Sledila je točka, ki jo v Dornavi imenujejo »tekoče zadeve« in je namenjena raznim aktualnostim v občini. Tokrat so svetniki najprej poslušali poročilo podžupana Milana Šilaka o rezultatih drugega razpisa za ravnatelja domače OŠ (po prvem razpisu namreč nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov); na drugi razpis se je prijavilo kar šest ravnateljevanja željnih oseb2, med njimi štirje, ki so »pogoreli« že na prvem razpisu (Gorazd Šket, Janko Marinič, Feliks
O
NA OBMOČJU OBČINSKE STAVBE DORNAVA vsak delovni dnu
nevarnost ]»gvgijanja ~ill-:oliolizuanosn
Glede na zadnja dogajanja v občini Dornava bo treba na vhodna vrata nalepiti približno takšno opozorilo. Z zapletenimi pravdnimi postopki namreč Dornavčani nimajo sreče, in če bi se slučajno nesrečno odpuščena oseba zaradi ugotovljene alkoholiziranosti na delovnem mestu pritožila, bi znala v pritožbi še zmagati, sklicujoč se na dejstvo, da občinska stavba nima nobenega uradnega obvestila o prepovedi ...
Jakopec in Marta Tuš) ter dva nova kandidata: Iztok Hrastar in Irma Murat. Svetniki mnenja o kandidatih na seji niso oblikovali, pač pa so se strinjali s predlogom župana, da bodo svojo odločitev sprejeli naknadno na korespondenčni seji, po osebni predstavitvi vseh kandidatov na seji sveta OŠ.
Je pa prišla pri točki »tekoče zadeve« na plano še ena nadvse zanimiva informacija, ki res dobesedno spada med tekoče zadeve; svetnika Janeza Laha je namreč zanimalo, ali je res, da se je v občinskih prostorih izvedel preizkus alkoholizi-ranosti tamkaj zaposlenih na delovnem mestu. Župan je govorico potrdil in ob tem še dodal, da je bila odločitev za tovrstno akcijo pač nujna, ker se določene osebe ne držijo zakona o
prepovedi pitja alkohola v delovnem času oziroma so se pojavili utemeljeni sumi, da se prihaja na delo ne ravno v stanju popolne treznosti, posledice morebitnih nesreč na delu zaradi alkoholiziranosti pa padejo na breme njega kot odgovorne osebe, zato »skritega cukanja« pred službo ali med njo ne bo dovolil. Pojasnil pa je še, da je bil test narejen nenapovedano v jutranjih urah, ko je bilo pač upati, da alkotest še ne bo pokazal nič ali vsaj ne veliko. Kakšni so bili rezultati alkotesta v občini, župan Janžekovič javno ni hotel povedati, med ljudmi pa je vseeno že slišati, da naj ne bi bilo čisto nedolžnega rezultata pri čisto določeni zaposleni osebi ... Sicer pa je župan še izdal, da to ni bil zadnji takšen preizkus.
SM
Podravje • Poslovanje gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov
Najpomembnejša predelovalna dejavnost
Do konca marca letos je podatke iz letnih poročil za leto 2008 AJPES-u predložilo 6023 gospodarskih družb, 10296 samostojnih podjetnikov in 43 zadrug, ki imajo sedeže v statistični regiji Podravje.
Gospodarske družbe so v letu 2008 ustvarile 10,8 odstotka celotnih prihodkov na ravni države, 10,1 odstotka čistega dobička ter 15 odstotkov čiste izgube. Zaposlovale pa so 13,7 odstotka vseh delavcev v Sloveniji. Neto dodana vrednost na delavca je v Podravju v letu 2008 dosegla 29.688 evrov, kar je za 18,8 odstotka manj kot znaša slovensko povprečje, ki je 35.279 evrov.
Najpomembnejše gospodarsko področje v Podravju je bilo tudi v letu 2008 predelovalna dejavnost tako po številu zaposlenih, po čistih prihodkih od prodaje in po vrednosti aktive. Družbe s tega področja so lani zaposlovale 41,1 odstotka vseh delavcev, ugotovile 41,2 odstotka čistih prihodkov od prodaje in imele 27,5 odstotka vseh sredstev. Najmočnejše občine v tej regiji so MO Maribor in MO Ptuj ter občina Slovenska Bistrica. 3432 družb ima sedež v MO Ptuj, 524 v MO Ptuj, v občini Slovenska
Bistrica pa 401 družba. V teh občinah je skupno zaposlenih 73,9 odstotka vseh delavcev v regiji. Prihodki gospodarskih družb v Podravju so v letu 2008 dosegli skoraj 9 milijard 273 milijonov evrov ali 10,8 odstotka vseh prihodkov v državi. V primerjavi z letom 2007 se je povečal za deset odstotkov. Večino prihodkov je ustvarilo 79 velikih družb, petino mikro družbe, 18,3 odstotka srednje in 17 odstotkov majhne družbe. Večino prihodkov so družbe ustvarile s prodajo na domačem trgu, na trgu EU ali zunaj nje. Prihodki od prodaje na trgu EU so se v primerjavi z letom 2007 znižali za dva odstotka, na trgih zunaj EU pa povečali za 14 odstotkov. S prihodki na tujih trgih se je izkazalo več kot četrtina družb v Podravju. Odhodki družb Podravja so bili v letu 2008 za 15 odstotkov večji kot v letu 2007, od tega so bili najpomembnejši poslovni odhodki, stroški dela so v letu 2008 predstavljali 14,9 odstotka vseh odhodkov, za
plače so družbe v letu 2008 namenile za 14 odstotkov več sredstev kot v letu 2007. Povprečna mesečna bruto plača je v Podravju v letu 2008 znašala 1172 evrov.
Gospodarske družbe kot celota so v podravski regiji poslovale pozitivno. Njihov neto čisti dobiček je znašal skoraj 83,5 milijone evrov,
kar je za 78 odstotkov manj kot leta 2007. Po podatkih AJ-PES-a so ti rezultati posledica izgub na področju finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kjer je izguba znašala dobrih 92,6 milijona evrov. V drugih pomembnejših dejavnostih je bilo poslovanje pozitivno, najvišji dobiček je izkazala predelovalna dejavnost. Do-
segel je skoraj 53,5 milijona evrov. Podravska regija je po višini neto izkazanega dobička na petem mestu v državi, pozitivni neto finančni rezultat je bil ugotovljen v 36 občinah regije, neto čista izguba pa v petih občinah. V letu 2008 je najvišji pozitivno neto izid izkazala z 19,7 milijona evri občina Ormož, MO
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je s skoraj 12 milijoni evrov zasedla četrto mesto. S čistim dobičkom je lani v Po-dravju poslovalo 3939 družb, kjer je zaposlenih 57.334 delavcev, neuspešno 1851 ali 30 odstotkov vseh, ki so AJPES-u predložile poročilo, v katerih je bilo zaposlenih 12.218 delavcev ali 17,5 odstotka vseh v regiji. Brez dobička in izgube pa so poslovale 203 družbe. Izguba se je v primerjavi z letom 2007 povečala za 184 odstotkov in je najvišja od leta 2004 naprej. Izguba na ravni države pa se je povečala za 175 odstotkov.
Zadruge v podravski regiji so lansko poslovanje zaključile z neto čistim dobičkom, ki ga je imelo 23 zadrug, čisto izgubo pa 13 zadrug. Poslovanje samostojnih podjetnikov v podravski regiji je bilo tudi lani pozitivno kot že vrsto let doslej. Letna poročila je predložilo 10.297 samostojnih podjetnikov, od tega 10.296 majhnih in en srednje velik podjetnik.
Foto: SM
Cirkulane • Kako so uradno odprli cesto
Drugič »zagipsan« župan in zdivjana Micika
Cirkulanska odprtja novih (predvsem cestnih) pridobitev so res nekaj posebnega, še zlasti takrat, ko vajeti uradnega programa vzame v roke pristna haloška »šovmejkerica« Micika. Druga značilnost cirkulanskih otvoritev cest pa očitno postaja župan sam; na otvoritvi ceste v Slatini se je namreč pojavil z dobro zamavčeno nogo in na berglah, tokrat pa je rezal trak z do komolca zamavčeno roko. Zlobni jeziki v Cirkulanah se tako že sprašujejo, kateri organ bo imel njihov župan »v gipsu« na enem od naslednjih odprtij ...
fe
Haloška Micika je na tokratno petkovo odprtje glavne cirkulanske prometnice pričrevljala brez Hanzeka, ki so ga menda vse težave in križi pri delu na tej cesti tako fizično in psihično zdelali, da je pristal v špitalu: »Tota cesta je bla duga pobožna želja Barbarčanov in keri danes neje tu, neje pravi, zaveden občan! Res je, ka se je ofnalo zaj, ko mamo svojo občino, pa še to je najprej trebo priti tisti poslanec prek bregov, Marinič, pa jegovi z Lubla-ne. So se s ta bojšimi avti prpelali, ampak je bla ena vejka lukja na cesti, tak da je enemu kolo ftrgalo. No, pol pa se je lehko začelo delati, samo ne ven, kak so se tak pr penezih doj všteli, da je bla cesta boj draga, kak so naračunali. Praf bi blo, ka bi tak nara-čunali, da bi še kaj gnara za dom upokojoncof ostalo, pa Borl bi še odkupili, pa aftobus s klimo kupili, ka bi našo deco z bregof v šolo vozili. Eh, pa dosti sn povedo, naj še župan nekaj reče!«
Na odprtju ceste v Slatini se je cirkulanski župan Janez Jurgec pojavil s krepko zamavčeno nogo in si pomagal z berglami ...
Po takšnem uvodu Micike, ki je sprožal salve smeha med vsemi prisotnimi, je končno lahko stopil za mikrofon tudi prvi mož občine Janez Jurgec, pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku milijonske naložbe: »Danes gre za zgolj simbolično odprtje ceste, ki je bila dokončana že lani, res
... glavno cirkulansko prometnico pa je župan pred nekaj dnevi odprl z do komolca zamavčeno roko ...
Haloška Micika, ki je bila pravzaprav uradna povezovalka programa odprtja in je le s težavo prepustila mikrofon ostalim uradnim govorcem, je kresala takšne, da s(m)o si zbrani od smeha morali nekajkrat obrisati solze (čeprav je tudi res, da je bilo slišati v njenem izvajanju veliko resnice in so se odgovorni možje občasno le bolj kislo namuznili).
pa je, da smo s tem uresničili petnajstletno željo tukajšnjih prebivalcev!«
O treh mostekih, fugicah in pužih
Potem je prišla spet do besede Micika in razkrila marsikaj, kar se je dogajalo v času modernizacije ceste: »Ja, dosti križof pa težaf je blo, o muldah me niti ne of-navlte! Se je naredla tudi javna razsvetlava pravijo, samo ne ven točno, če je res, ka zaj ne uplemo prižigati luči. Pa da si ne zmislin, kak se je to letalo z metri sem pa ta, ko se je širina ceste iskala, kak prava vojska je zgledalo. Pol so s tistimi železnimi mrežami letali, ko je pokalo, pa fuge in fugice so se v kamen delale. Cele dneve pa noči je še moj Hanzek polek šuslal. So nam tudi obvoznico naredli za cajt
dela, pa so rekli, ka se bojo tam sami mali avteki lehko vozili. Ja, pa ka še! Najpred so bli mali, pol so pa kar zrasli kak puži, pa so kar tovornjaki gratali. Ježeš, kak se je to kadilo, še dobro, ka mamo v Cirkulanah že vodovod, da so lidje lehko polivali ... «
Micika, ki se je ob spominih na večmesečno delo na cesto čisto razgrela, se sploh ni mogla več ustaviti: »Pa tri mosteke so tudi naredli, se je še zavolo njih malo zavleklo vse fkup. Prvi mostek ma zaj pravo širino v svojem ovinki, ta drugi, Kovačov, pa jim je dal sivih las! So jim prve vode vso fršolungo s fosni vred doj po potoki odnesle, pa so si domišlali inu domišlali, kak to rešiti in so na konci lepo domislili, ka je treba mostek malo više dvigniti. Zaj mamo pa lepo skakalnico na tem mosteki, sn že ču, ka bojo dirke razpisali; čez vareš glih vredi hitrost dobiš, na Kovačevem mosteki pa pol dobro skočiš, ne? Za tretji mostek pa je že sfalilo materiala, zaj
so ga tak napravili, ka se morajo šoferji pač njemi prilagajati; za en avto je še plac, drugi pa lehko edino na ograji pristane!«
Potem, ko je povedala še kup podrobnosti, je Micika končno dovolila k mikrofonu še predsedniku gradbenega odbora Jožetu Klincu, ki je nanizal natančne podatke o tem, koliko in kakšen vse material je bil vložen v ureditev štirih kilometrov ceste, tri mostove in avtobusne postaje, nato je končno lahko nekaj besed spregovoril še poslanec Branko Marinič, ki se je odlično vživel v Miciki-no izvajanje in tako med drugim tako povedal: »Upam, da občine ne bodo prisiljene uvesti lastnega vinjetnega sistema za svoje ceste, da bi tako prišle do nekaj denarja za cestne novogradnje in vzdrževanje, glede na to, da z razpisi za sofinanciranja kaže bolj ubogo ... «
Na koncu je po pozivu Mi-cike lahko govoril še direktor izvajalskega podjetja Asfalti iz
ODLIČNI DEPOZITI S FIKSNIMI DONOSI
SAMO V JUNIJU
• vezava nad 3 leta: 4,30 % -	—o i«*;. /- ->c o/.
• vezava nad 1 leto: 3,80 %
Ponudba velja ob vezavi najmanj 1000 EUR za fizične osebe in 10000 EUR za pravne osebe
Banka si pridržuje pravico do predčasnega zaključka akcije.
•	vezava nad 2 leti: 4,25 %
•	vezava nad 6 mesecev do 1 leta: 3,25'
"080-17 5-0
Ptuja, Marijan Pongrac, ki je bil zelo kratek; priznal je, da so v času izvedbe res naleteli na kar nekaj nepredvidenih težav, ki so jih uspešno rešili, in da bo v prihodnje veliko bolje. Micika pa je njegov nagovor takoj pokomentirala: »Eh, saj delafcom ni blo hu-jdega, ste vsaki den dosti za jesti pa piti dobili, ne?!«
Seveda otvoritve dandanes ne minejo brez blagoslova - v Cirkulanah ga je opravil župnik Emil Dreu - in uradnega prereza traku, ki ga je kljub zamavčeni roki kar dobro izvedel župan Janez Jur-gec (bojda je rezanje traku z roko »v gipsu« vseeno veliko lažje kot podpisovanje dokumentov) ob pomoči poslanca Branka Mariniča, Marijana Pongraca in Jožeta Klinca. Sklepno dejanje humoristič-nega otvoritvenega spekta-kla pa je bila, kot se spodobi, zdravica s haloško kapljico.
Ah, da ne pozabimo: več možnosti kot za nagovore je Micika dopustila kulturnim izvajalcem; tako so lahko brez časovnih omejitev zapeli mešani pevski zbor iz Cirkulan, Mladi veseljaki, Sestre Kopin-ske in domači ljudski pevci.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Literarni večer z Ivanom Sivcem
»To je mojih prvih 60
«
Eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev Ivan Sivec je svojo 60-letnico obeležil tudi z literarnim večerom v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, na katerem je opisal zakulisje nastanka njegovih knjig. Skupaj je napisal 42 knjig za mladino in 52 knjig za odrasle, poleg tega pa še več kot dva tisoč besedil za glasbo ter več sto pravljic in humoresk.
»To je mojih prvih 60 - nekateri mislijo, da let - tudi to, a v prvi vrsti 60 grenkih, predvsem pa sladkih stvari in ljudi. Opisujem zakulisje dogodkov, ki so povezani z nastankom mojih knjig. Ko sem bil star 50, sem tudi napisal podobno zadevo. Če bo vse po sreči, bo naslednje leto izšla tudi knjiga Mojih prvih 100,« je pojasnil Sivec, ki velja za enega najkvalitetnejših pisateljev sodobnega slovenskega prostora.
Pred leti je nameraval svojo 60-letnico obeležiti tudi z izdajo 60. knjige, a je to številko že zdavnaj krepko presegel, saj je med najbolj plodnimi slovenskimi pisatelji, skupaj pa je napisal kar 94 knjig. Po njegovih delili so bile uprizorjene tudi številne radijske igre in drame, po njegovi knjižni predlogi pa je bil leta 2001 posnet celovečerni mladinski film Pozabljeni zaklad, nastala pa je tudi istoimenska televizijska nadaljevanka v treh delih. Film je dosegel velik uspeh, ogledalo si ga je več kot 25.000 gledalcev, zaradi česar je dobil najvišje slovensko priznanje za gledanost - zlato rolo. Po njegovi knjižni predlogi je bil posnet tudi film Vlomilci delajo po-
Ivan Sivec
leti, ki je prav tako dosegel izjemen uspeh. Doslej je prejel že več kot 40 nagrad, a kot pravi, mu je najpomembneje to, da knjigo dobro sprejmejo bralci.
Sivec, ki je eden najbolj pri-
ljubljenih pisateljev biografskih romanov, je pomembno zaznamoval tudi otroško in mladinsko literaturo sodobnega časa. Izdal je po pet knjig s športno in socialnopsihološko tematiko, devet
Podgorci • 4. srečanje pevcev in godcev
Prav luštno srečanje
Podgorski vaški pevci DU Podgorci so že četrto leto zapored pripravili srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Prav luštno je pri nas, kjer se sliši ljudske pesmi glas.
Podgorski vaški pevci DU Podgorci delujejo že osem let. Zadnji dve leti v zasedbi
pojejo Miran Toporiš, Kristina Škrlec, Danica Marin, Ema Kolarič in Jakob Klemenčič.
Kot je povedala Kristina Škr-lec, radi pojejo najrazličnejše ljudske pesmi, ki jih najdejo v
iSBSimSV
Podgorski vaški pevci DU Podgorci so pripravili uspelo srečanje pevcev in godcev ljudskih viž.
pustolovskih romanov ter kopico humornih pripovedi. Ravno njegov izjemen smisel za humor in optimističen pogled na svet sta tisti odliki, ki ju je možno zaznati tudi na predstavitvah njegovih knjig.
Šest desetletij ustvarjanja je v pogovoru s knjižničarjem Vladimirjem Kajzovarjem Sivec strnil v bogato enour-no pripoved. Spregovoril je o svojem življenju in delu, o ljudskih običajih, ki so ga zanimali že od malega in so pomembno zaznamovali njegovo ustvarjanje, kot tudi o svojem prvem pisateljskem honorarju. »Dar za pripovedovanje sem dobil od očeta, po materi pa vesel duh,« je dejal simpatični pisatelj.
V svoji predstavitvi se je dotaknil tudi sodelovanja z Ivanom Potrčem in vplivom, ki ga je ta imel nanj. S ponosom se je spomnil tudi recenzije, ki jo je Potrč napisal o eni njegovih prvih knjig, v kateri je Sivca opisal kot talentiranega in vztrajnega. »Pišite s kapljo krvi na koncu peresa,« pa je Potrčev nasvet, ki se mu je najbolj vtisnil v spomin. Prepričan je, da je bil ravno to zelo pomemben napotek, ki ga je upošteval pri svojem pisanju, saj se je dela zmeraj loteval resno in brezkompromisno.
Kot pravi, ima na zalogi še kar nekaj idej, ki v predalih čakajo na pisanje, trenutno pa nastaja zgodovinska trilogija, v kateri se je lotil slovenske predzgodovine o Ka-rantaniji. »Ogromno študija in obiskov pri zgodovinarjih je bilo potrebno, sedaj pa se zgodba končno sestavlja v glavi,« je o nastajajoči trilogiji povedal Sivec.
Dženana Becirovic
starih pesmaricah, veliko pa jih je tudi prepisala iz zvezkov starejših sovaščank. Strahu, da bi jim pesmi zmanjkalo, pravi, da ni. Zgodi pa se tudi, da na kakšnem srečanju slišijo lepo pesem in potem izvajalce kar poprosijo za njo. Srečanje organizirajo, da se srečajo z izvajalci, pri katerih so že sami gostovali in tako utrjujejo svoje vezi in uživajo v lepi pesmi in glasbi.
Na letošnjem srečanju se je zvrstilo kar 19 točk programa, srečanje pa so zaključili s skupno pesmijo Prav lepa je Svet' Lenart fara. Poleg organizatorjev, ki so nastopili prvi, so se podgorski publiki predstavili tudi harmonikarica Sara, Vaški pevci in godci Bukovci, Ljudske pevke DU Ptujska Gora, mlada godca Boštjan in Denis, Ljudske pevke KD Jezero Ptuj, MPZ DU Velika Nedelja, mlada harmonikarja Klemen in Matej, Ljudski pevci iz Obreža, Kvartet Slavček KD Velika Nedelja, Skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik, Vaške pevke KD Pristava pri Mestinju, Veseli muzikanti DU Velika Nedelja, Ljudski pevci iz Koga, Kvartet Polenšak TD Polenšak, Ljudski godci KD Podgorci, Pevke prijateljice treh vasi, Pevke ljudskih pesmi KPD Osluševci in Vaška godca iz Podgorcev. Kot je na takšnih srečanjih navada, se je zaključilo s pogostitvijo in druženjem. Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Slovenski klasiki - prvovrstni bralni užitek!
Nikar ne pomišljaj-te, cenjeni bralci, da se je avtorici rubrike, ki jo ravnokar berete, zameglilo pred bralski-mi očmi. Vem, mnoge navdušene čitatelje ob omembi klasikov, in to slovenskih, zvije nekje v drobovju, v glavi pa se zvrstijo slike iz šolskih klopi: mučne analize literarnih likov, piflanje literarnih dispozicij, mračne podobe nesrečnih pisateljic in zagrenjenih, z opojnimi hlapi obmegljenih pisateljev. Tokrat je vse drugače! Knjižna novost, ki vam jo zelo zelo priporočam za vsako bralsko priložnost, zajema dela domačega kanonskega literarnega in drugega umetniškega repertoarja v maniri, ki ji rečemo deveta umetnost. Slovenski klasiki v stripu! To vam je knjiga, ki bi ji v kulinaričnem žargonu tednika Mladina, soizdajatelja navedene knjige, ali bolje stripovskega albuma, rekla: s kruhom pomazano! Mirno lahko zapišem, da so mi Slovenski klasiki v stripu prava knjižna naslada v osebnem knjigoljubju.
Slovenski klasiki v stripu je bravurozna knjižna izdaja v vseh ozirih. Mimogrede: če izdaje te knjige ne bi podprlo Ministrstvo za kulturo RS oziroma nova formacija, ki se ji reče Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, potem res ne vem, čemu bi ga/jo sploh imeli.
Slikovna knjiga Slovenski klasiki v stripu je večjega formata (30 cm) in trde vezave. Naslovna platnica je blago zeleno gorčične barve z rastrom, ki daje videz domačega platna. Naslovka je okoli in okoli ozaljšana z drobnim vzorcem stilizirane enolistne vejice hrasta z želodom. Trden kakor hrast! S plodovi, ki jih obožujejo prašiči, si mislim. Kaja Avberšek, ki je odlično opremila naslovnico, ni izbrala lipovega lista za vzorčenje, ali zaradi dišečih cvetov in čaja, ali zaradi lipovine, ki je menda mehak les. In iz lipovih plodov ne more kukati črv, kot pomenljivo kuka iz želoda na zadnji platnici. Naslovno platnico krasi strumna, stoječa postava korenjaka silnih mišic, v prepoznavni batmanovski opravi in brez pokrivala na glavi, ki ima mustače, kakršne prepoznamo na portretih našega dragega pisatelja Ivana. Blizu ust se mu, v klasični stripovski obliki, vije oblaček z napisom v stripu! In nad tem centralno zgoraj stoji naslov: Slovenski klasiki. Zamolko »zenfaste« platnice veže hrbet barve jedilne čokolade, kar daje pričujoči knjigi resnost in pomembnost, ki si ju tudi zasluži. Knjižni blok je snežno bel in naslovna stran za veznim listom ima enako napisan naslov, vendar tokrat oblaček izhaja iz drobne muhe, ki vijuga tam, kjer na naslovki stoji Cankarjeva glava. Spodaj je naveden urednik Tomaž Lavrič in enakovredna izdajatelja: Mladina in Stripburger. Zatem bralca preseneti dvostranska kompozicija portretov slovenskih osebnosti: od kulture čez estrado do politike. Npr.: Vodnik, Cankar, Maister, Janša, Kardelj, Plečnik, Prešeren, Slomšek, Avsenik, Drnovšek, Žižek, Blagne-tova ... In Trubar bere Mladino z Diarejo na naslovki (avtor nezaslišani mojster TBC, 1998). Tem odličnim portretom sledi jedrnat nagovor urednika in avtorja Tomaža Lavriča, ki mu enako bogato in hvalevredno rodi likovno polje in vrt besed. Seveda je njegov nagovor v in predstavitev knjige stilna veselica v najboljšem pomenu. Naj spomnim, da je Tomaž Lavrič hišni Mladinin ilustrator in poet, z nenavadno različnimi in odličnimi likovnimi in besednimi vrlinami. Naj spomnim na nekaj njegovih izjemnih stripov in slikanic zraven obče znanega lika Diareje: Rdeči alarm-črni dnevi (1996), Bosanske basni (1997), Ratman (1997). Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1996), Maček Mačkursson (Hallveig, Makarovič, 1997), Ekstremni športi (2001), Slepo sonce (2004), Sokol in golobica (2008). Kot pravi urednik Tomaž Lavrič, je ta knjiga monumentalen, pretežno duhovit in mestoma pohujšljiv prerez temeljnih del in občih mest slovenske kulture, od najvzvišenejših višav visoke umetnosti do najponižnejših nižav množične zabave, od halšatske dobe do postmodernizma, skozi pikro oko najbolj zavržene med vsemi umetnostnimi zvrstmi, stripa. Pravi, da so to klasiki, ki bodo brani, po-mnjeni in citirani brez prisile.
Izmed klasikov za mlade bralce najdete v navedeni knjigi Josipa Vandota, Frana Milčinskega, Mikija Mustra, Vida Pečjaka, Lilo Prap, Leopolda Suhodolčana, Otona Župančiča .
Cenjeni knjigoljubi, Slovenski klasiki v stripu so odlična darilna knjiga ob koncu šolskega leta in najboljše branje v času počitnic in letnega dopusta.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Videm • Letni koncert tamburašev
89 let tamburaškega orkestra
Maj je že tradicionalno mesec, ko se na rednem letnem koncertu domači publiki v videmski dvorani predstavi tamburaški orkester Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pod dirigentsko palico Jožeta Šmigoca.
Foto: MS
Utrinek z letnega koncerta videmskega tamburaškega orkestra pod dirigentsko palico Jožeta Šmigoca; na desni pevki solistki Metka Ostroško in Milena Gabrovec, ki sta navdušili z izvedbo pesmi Lahko noč, ljubezen moja. Sicer pa sta kot solista na letošnjem koncertu sodelovala še harmonikar Rajko Verbančič in mlada violinistka Špela Turk, učenka Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj.
Tako je bilo tudi letos, ko so videmski tamburaši na minulem sobotnem večeru odigrali celo paleto skladb. Svoj koncert so si zamislili kot glasbeno popotovanje po Sloveniji in po evropskih državah in so zato tudi skladbe izbrali z vseh koncev Stare celine. Tudi povezovalka sporeda Manja Vinko je duhovito predstavila značilnosti posameznih evropskih držav in koncert povezala v zaokroženo celoto.
Letošnji koncert je bil še posebej slovesen, ker so tambu-raši v odmoru med dvema deloma koncerta - slovenskim in »evropskim« - predstavili svojo prvo zgoščenko, na kateri so zbrali svoje arhivske posnetke z nastopov na revijah v zadnjih nekaj letih. Predsednik tamburaškega orkestra Danilo Svenšek se je ob tem posebej zahvalil Renatu Pe-rovicu, ki je obdelal arhivske skladbe in jih pripravil za izdajo na zgoščenki.
Videmski tamburaški orkester z 12 člani ima za seboj sicer že spoštljivo lepo število let delovanja, saj bo naslednje leto praznoval polnih 90 let obstoja. V vseh teh letih so tamburaši pripravili ogromno samostojnih koncertov, še večkrat so gostovali po Sloveniji, brez njih pa ne mine praktič-
no niti ena večja prireditev v Vidmu.
Dirigent Jože Šmigoc, tudi predsednik videmskega Kulturnega društva, ki se je s tam-burico prvič srečal leta 1983 in po nekaj letih tamburanja nato prevzel dirigentsko palico od Maksa Vaupotiča, pravi, da bodo visoko okroglo oble-
tnico posebej proslavili, kaj pripravljajo, pa še ni hotel izdati. Je pa vesel, kot je povedal tudi ob koncu letošnjega letnega koncerta, da imajo tam-buraši svoje zvesto občinstvo, ki na vso srečo še nikoli doslej navdušenja nad tamburanjem ni izkazovalo z navijaškimi medklici, navijanjem ali celo
razbijanjem opreme v dvorani, kot se dogaja na športnih, zlasti nogometnih tekmah. Za to se je publiki po končanem letošnjem koncertu, ko je dvorana ostala cela in pripravljena za naslednje kulturne prireditve, še posebej zahvalil ...
SM
Borl • Večer tamburanja in vinski turnir
Ob glasbi, plesu in vinu
V okvir prireditev ob drugem občinskem prazniku občine Cirkulane se je letos uvrstil sicer že uveljavljen prvi večer tamburanja na Borlu, ki je sovpadel s srečanjem in podelitvijo nagrad sedmega vinskega turnirja pod organizacijsko taktirko Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze.
Grajsko dvorano so tako od zgodnjega sobotnega večera napolnjevali zvoki mladih pevcev, tamburašev in ples folkloristov; navdušenemu občinstvu so se namreč predstavili Tamburaški orkester iz Majšperka, nato mladi pevci mešanega mladinskega zbora Osti jarej iz Vidma, za konec pa so svoj aplavz poželi še mladi folkloristi iz KD Cirkulane.
Uradni del večerne prireditve je bil namenjen tudi pode-
litvi kristalnih kelihov petim vinogradnikom, ki so s svojimi vzorci vin dosegli najvišje ocene na vinskem turnirju. Letošnji turnir je bil namenjen ocenjevanju sorte sovinjon, po besedah predsednika DVSH Edija Hojnika pa so poseben poudarek dali tudi tipičnim zvrstem haloških vin, ki jih bodo posebej ocenjevali tudi na prihodnjih turnirjih: »Že lani smo na turnir uvrstili tudi zvrsti haloških vin kot posebno
kategorijo, saj želimo, da se tipična haloška vina ne le ohranijo, ampak dobijo dvoje mesto med kvalitetnimi vini. Na letošnje ocenjevanje smo dobili 30 vzorcev in izbrali štiri prvake med sovinjoni ter prvaka zvrsti,« je povedal Hojnik.
Prvak med suhimi sovinjoni je postal Slavko Kotolenko iz Dubrave, v kategoriji polsuhih sovinjonov sta zmagala Franc
in Majda Ambrož iz Markovcev, prvak med posladkimi sovinjo-ni je Franci Plajnšek iz Žetal, naslov prvaka med sladkimi sovinjoni pa je pripadel suhemu jagodnemu izboru, ki sta ga pridelala Janez in Rozalija Bel-šak iz Vidma. V kategoriji zvrsti pa si je naslov prvaka pripel Zvonko Arnejčič iz Cirkulan. »Povedati pa moram, da je bilo v igri za prvaka med zvrstmi letos tudi naše društveno vino, ki je sestavljeno iz kar 143 vin naših vinogradnikov,« je ob razglasitvi še povedal Edi Hojnik.
Kulturno-vinski večer na Borlu se je zaključil z družabnim srečanjem in pogostitvijo, vse nastopajoče pa so vinogradniki obdarili s steklenico svojih žlahtnih vin. Naslednje leto bo vinski turnir namenjen sorti rumeni muškat.
SM
OI1CIMACIRKULANE | OBČINA C"RKULA«E
A '
Na prvem večeru tamburanja na gradu Borl so poleg cirkulanskih folkloristov publiki zaigrali tamburaši iz Majšperka in zapeli mladi pevci zbora Osti jarej iz Vidma (na fotografiji).
Večer tamburanja je bil namenjen tudi razglasitvi prvakov letošnjega vinskega turnirja na Borlu, kjer so ocenjevali sovinjone in zvrsti. Prvaki so: Slavko Kotolenko, Franc (in Majda) Ambrož, Franci Plajnšek in Zvonko Arnečič (na fotografiji manjkata prvaka sladkega sovinjona Janez in Rozalija Belšak).
Foto: SM
Samo M. Strelec • Dvomim...
15 let kasneje
Teden dni sem bil v tujini. Tam, kjer sem pred 15 leti prvič letoval na kakšnem od tujih morij. (Jadranskega seveda ne štejem, saj je bilo vso mojo mladost »naše«.) Ko sem se vračal na letalo, sem se spraševal nekako takole:
Kako je mogoča takšna rast? - Mesto, kjer sem bil, je v bistvu »plastično«: na hitro zgrajene hiše čakajo na najemnike ali kupce. Drevoredi poceni betona, strehe polne sončnih kolektorjev in klimatskih naprav. Imitacije mogočnih stebrov so zbledeli spomin na slavne pretekle čase. Mošeja sredi mesta sicer »obra tuje«, a je zgrajena iz istega ponarejenega kamna; s svojim v nebo vpijočim stolpom je še najbolj podobna kakšnemu dinozavru iz »fibergla-sa«. Okrog nje pa nakupovalni »raj«: Trgovine s ponaredki »fensi« blagovnih znank, lokalnimi etno-spominki in kupi plastičnih otroških igrač.
Pred 15 leti je izgledalo tule takole: na prašnih tleh je bilo postavljenih nekaj šotorov, vsi skupaj so bili manjši od tistega ptujskega za »fašenk«. Hotel sem kupiti športne copate. Ni bilo prave številke. »Vejt minit,« je dejal trgovec, stekel čez cesto v »konkurečni« šotor in prinesel pravo številko.
No, iz te »vejt minit« je zraslo ogromno nakupovalno mesto. Ne znam našteti vseh »dolč in gaban«, prad, lakost in drugih »lažnjakov«, ki ne koštajo desetine originala, »Messi«, pokaže trgovec na enega od nogometnih dresov. Do včeraj jih je imel na zalogi vsaj 100, sinoči je zmagala Barcelona in zdaj ima samo še dva ... No, nekaj metrov od roba mesta se začenja pušča va. Dobesedna in morda tudi siceršnja...
Kaj so naredili za tak razvoj? Kot kaže, so skombini-rali ugodno klimo, relativno bližino srednje Evrope, tuji lastniki pa so jih naučili, »kako« se iti turizma« - in to je to. Kako to, da mi ne znamo »pogruntati« »čarobne formule«, ki bi bila preprosta in učinkovita? Kaj bi morali skombinirati, da bi rasli, gradili, prodajali? (Drugim, jasno, ne samim sebi.) Da bi denar od drugod prišel k nam? Madonca, pri drugih je zmeraj tako jasno, evidentno in očitno: Oni imajo vendar ugodno klimo!... Oni imajo vendar poceni delovno silo!... - Lahko njim!Mi smo mali. Mi imamo vendar malo tržišče!- Težko nam!...
Verjamem, da je v preteklih 15 letih nastalo v Sloveniji ogromno uspešnihfirm. Verjamem, daje postalo relativno veliko ljudi dokaj premožnih. Ja, zraslo je »nakupovalno« Celje, Popovič je v Kopru prehiteval po desni, Kangler je nedavno po Sovičevem dolgoletnem »statusu quo« napovedal vojno državi... Ampak... Ne vem, zakaj na primer lahko pri sosedih iz tako rekoč vsake »šoderjame« naredijo prebavljivo kopališče, da ne uporabim kakšne lepše besede?
Takšne misli so mi švigale po glavi v letalu na poti domov. Res je, v krvi je bilo morda še preveč »lokal brendija«, pa si morda zato ne znam odgovoriti, ampak v zadnjih 15 letih so pač tam zrasli OČITNO in nedvomno... 20000 ljudi živi v mestu v turistični sezoni, sicer le 8000. Gotovo ne vidim celotne slike, gotovo ne upoštevam tega ali onega dejstva. Gotovo smo Slovenci pametnejši, bolj delovni, varčnejši, razumnejši, bolj izobraženi, bolj kultivirani, bolj... ampak, a nam je v minulih 15 letih »ratalo« tudi BOLJ? Tako: na veliko, generalno, očitno, nedvomno, vob-če?
Kaj imamo mi takega, česar drugi res nimajo, sem se spraševal, medtem ko so dišeče stevardese ponujale zadnje skušnjave in priložnosti za molžo preostalih »ojrov«. - Imamo zelo raznoliko pokrajino na relativno mali razdalji: od polj prek gora do morja. Imamo pestre okuse dobrot: od gospe Muce pri Lendavi do gostilne Korte pri morju. Čudovito naravo: od Mojstrane do Osilnice. Razmeroma čisto vodo in zrak. Triglasno petje. Milino dvojine. Nekaj izumiteljev in zgodb o neoporečnem poslovnem uspehu. Svetovno uspešne športnike; tudi umetnike... Pa vseeno, kakor da nekaj manjka ... Ali pa je česa morda preveč?! Recimo: politikantstva, kritizerstva, črnogledosti, nesamozavesti, favšije, preobčutljivosti, samokritičnosti, želje po perfekcionizmu? Ne vem.
Ko smo pristali, me je teden dni zapuščen jekleni konjiček pustil na cedilu. Graško letališče je blizu, pa sem poklical številko za 24-urno asistenco svoje zavarovalnice. Prijazna avtomatska tajnica me je vodila skozi menije: »Za nov primer pritisnite 1« ... »Vsi operaterji so zasedeni. Počakajte trenutek, ... Vaš pogovor se snema« ... »Po-stoj, trenutek, kako si lep«, so si zagotovo prepevali pri mojem mobilnem operaterju, medtem ko se je trenutek spreminjal v celo večnost. Nakar sem imel dovolj zlagane prijaznosti samodejne zavarovalniške tajnice in snemanja pogovora, do katerega sploh ni prišlo!!! Poklical sem »švaba«: VW servis, centrala v Ljubljani mi da avstrijsko številko, pokličem, povem težavo, ne mine še 25 minut, pride serviser, podžge našega passata in že smo na poti domov .
Ko stopimo čez prag, sin reče: »Ljubo doma, kdor ga ima.« Ja, mogoče pa je prav to tisto največ vredno, kar imamo in kar smo naredili v 15 letih: dom, domovino. Če bi bil država, bi vsakega državljana vsako leto za teden dni poslal v tujino. Čim dlje od doma. Potem bi jo imeli rajši. Domovino.
Ptuj • Prijavnice za Oratorij že na razpolago
Oratorij vabi
Konec avgusta bo na Ptuju potekal osmi Oratorij. Namenjen bo druženju mladostnikov in otrok od petega leta starosti naprej, prijave pa že zbirajo.
Letošnji Oratorij bo potekal od 17. do 23. avgusta, osrednja tema pa bo sv. Frančišek Asiški. »Čeprav je bila ta tema že pred nekaj leti, obljubljamo nove vsebine. Prijavijo se lahko vsi osnovnošolci in predšolski otroci oz. tisti, ki so dopolnili 5 let. Lahko tudi mlajši, vendar morajo biti v stalnem spremstvu staršev,« je pojasnil Blaž Pon-grac, odgovorni za stike z javnostjo.
Oratorij, ki iz leta v leto na Ptuju dosega izjemen uspeh, je lani presegel vsa pričakovanja, s 300 udeleženci pa so postavili tudi rekord. S sodelujočimi otroki in mlado stoiki se je družilo okrog 80 anima-
	Ü1PPK1I	
4 /L:''	h a	j
Blaž Pongrac
torjev, ki so kot prostovoljci skrbeli za izvajanje različnih vsebin. Tako kot lani bo tudi letos vodenje prevzela Mir-
Zgornji Leskovec • Peti dan šole
Učenci so skupaj z učitelji več mesecev ustvarjali na izbrano temo, jo povezali s krajem in dejavnostmi, ki bi pomagale ljudem v prihodnosti, da bi raje ostajali v domačem kraju. Tako so spoznavali sadjarstvo, živinorejo, vrtnarstvo, čebelarstvo, turistično kmetijo, črno kuhinjo, rekreacijo v Halozah, lesarstvo, poti po Halozah, ekološko kmetovanje, bančništvo, pa tudi pesmi o poklicih, kulturno dediščino, kuharstvo, dejavnosti nekoč, izvedli pa so tudi kviz o poklicih.
Koordinatorici projekta sta bili Marjana Notersberg in Ksenija Širovnik.
Na proslavi, ki se je je udeležilo zares veliko število obiskovalcev in obiskovalk, smo spremljali zgodbo Aljaža in Barbare, ki se v obdo-
bju recesije in odpuščanja iz služb ter s svojim življenjem v majhnem stanovanju v mestu zamislita nad prihodnostjo in ugotovita, da bi se z vrnitvijo v rodni Leskovec odprle številne možnosti za življenje in delo, če samo začneta pri obnovi domačije, skrbi za sadovnjak in vinograd, da ne govorimo o čebelnjaku in nekaj glavah živine. Morda pa celo uredita turistično kmetijo. Seveda sta se podučila tudi o najemu primernega kredita in na koncu ugotovila, da se bosta iz mesta čisto zares vrnila v prelepe Haloze.
Na prireditvi so navzoče nagovorili v.d. ravnateljice OŠ Videm Helena Šegula, vodja šole Leskovec Marjana Srdinšek in župan Občine Videm Friderik Bračič. Slednji je učence in zaposlene
jam Danilovič, pomagala pa ji bo Mateja Vidovič. Prijavnice za sodelovanje so že na razpolago v župniščih vseh
Lani se je Oratorija na Ptuju udeležilo 300 otrok.
Ko bom velik, bom ...
Konec maja so na šoli Leskovec praznovali že 5. rojstni dan, odkar je bila šola prenovljena. Letošnja rdeča nit dogajanja je bila »Ko bom velik, bom ...«
na leskovški šole razveselil s posebnim darilom, novim računalnikom.
Letos je pri projektu pomagalo veliko zunanjih sodelavcev, ki so se jim še posebej zahvalili z majhno pozornostjo.
Proslavo je spremljala fo-toprojekcija dejavnosti učencev pri nastajanju projekta. Tako so obiskovalci dobili še boljši vpogled v celoten projekt. Omeniti je potrebno tudi bogato in poučno razstavo. Modra pa so komu dali kakšno dobro idejo.
Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad kmečko pogostitvijo, ki je bila paša za oči in brbončice, pripravile pa so jo učiteljice šole Leskovec. Ob dnevu šole so izdali tudi glasilo.
Mag. Manja Vinko
ptujskih župnij, oddati pa jih je možno tudi preko spleta.
»Mnogi otroci, ki ravno ne zahajajo v cerkev, menijo, da je oratorij samo versko usmerjen. To je samo delno res. Po jutranji molitvi in ka-tehezi, ki sta edina dela dneva, kar se tiče verske vzgoje, so delavnice in igre, ki nimajo nikakršne povezave s samo vero. Gre za golo zabavo in druženje,« je še pojasnil Pon-grac.
Ptujski oratorij, ki je največji v državi, je tudi letos poskrbel za kvalitetno in raznoliko ponudbo vsebin. V minulih
tednih so izpeljali tudi usposabljanja animatorjev, organizirali animatorski vikend ter izvedli dve srečanji. Na enem so pripravili tudi delavnice, ki bodo na razpolago na osmem ptujskem Oratoriju.
»Sam oratorijski dan bo potekal po ustaljenem redu. Vendar pripravljamo nekaj presenečenj, ki pa jih ne bomo izdali. Glavna zasnova ostaja ista. Ko se bomo zjutraj zbrali, si bomo najprej ogledali dramsko igro. Sledila bo molitev in kateheza, nato pa delavnice po različnih sklopih: športne delavnice,
ustvarjalne delavnice ter potovalne delavnice,« je še pojasnil Pongrac.
Sicer pa bo tudi letos organizirano nekaj izletov ter seveda tradicionalno kopanje v ptujskih Termah. Večina delavnic bo v centru Ptuja, največ časa pa bodo udeleženci preživeli v prostorih samostanov sv. Jurija ter sv. Petra in Pavla. Prispevek za letošnji oratorij za prvega prijavljenega otroka znaša 15 evrov, za drugega 13 evrov, za vse nadaljnje pa še dva evra manj.
Dženana Becirovic
Ptuj • Izšla knjiga Gospodje Ptujski
Danes in nikdar več
Po eni najbolj obiskanih razstav, kar jih je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož postavil v minulem letu, Gospodje Ptujski, je luč sveta končno ugledala tudi istoimenska knjiga.
Foto: M. Vinko
Še danes radi zaplešemo »metltanz« ali »beksl«
Majska Muzejska scena je bila namenjena predstavitvi knjige Gospodje Ptujski avtorjev dr. Polone Vidmar in Borisa Hajdinjaka, ki sta se z raziskovanjem omenjene rodbine ukvarjala vrsto let. Spregovorila sta o Frideriku IX., zadnjem gospodu Ptujskem, ki je umrl januarja 1438, ter o ostali rodbini in njenem pomenu za naše mesto.
Čeprav je od odprtja razstave o znameniti ptujski rodbini vitezov, graditeljev in mecenov minilo natanko leto dni, je knjiga izšla šele maja letos. Razstava, ki naj bi bila na ogled do konca lanskega leta, je zaradi izjemnega zanimanja še vedno postavljena v prostorih ptujskega muzeja. »Knjiga je samo ena izmed postaj na poti do dobrega poznavanja Gospodov Ptujskih. Upam, da se bo raziskovanje še nadaljevalo tako v zgodovinskem kot v umetnostnozgodovinskem vidiku. Razstava je odprta že eno leto in raziskovanje se še nadaljuje. Publikacija, ki smo jo izdali, je namenjena kot spremno gradivo k razstavi,
uporabna pa je tudi samostojno, kar je bil njen namen. Mišljena je kot knjiga, v kateri lahko bralci dobijo osnovne informacije o Gospodih Ptujskih. Zasnovana je poljudnoznanstveno in je namenjena najširšemu občinstvu,« je pojasnila Vidmarjeva.
Gospodje Ptujski so na ptujskem gradu živeli več kot 300 let in ravno v delu, ki so ga
oni dali zgraditi, danes stoji razstava, na kateri je predstavljeno njihovo delovanje. »Preko razstave in knjige si lahko obiskovalci pridobijo informacije o zgodovini Ptuja in o tej pomembni družini, ki je nekoč tu živela. Žal pa je 600 let po njihovem izumrtju zelo malo ohranjenega,« je še dodala Vidmarjeva.
Dženana Becirovic
Avtorja knjige Gospodje Ptujski dr. Polona Vidmar in Boris Haj-dinjak
Foto: DB
Foto: DB
Marko Bezjak
Državni prvak in finalist pokala EHF
Stran 16
Rokomet
Pri RK Drava niso dosegli ciljev
Stran 16
Tenis
Nina in Neja do polfina-la dvojic na DP U-14
Stran 17
Namizni tenis
13. junij, na Ptuju dan namiznega tenisa
Stran 17
Peter Mankoč
»Grem po deseti zaporedni evropski naslov« Stran 19
Boks
BK Ring s tremi zmagami na vrh
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
jSF^l
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres): »Na koncu smo res naredili pritisk in si poleg gola ustvarili Kristijan Lipovac (vratar Aluminija): »Naša minimalna prednost je sicer na oko lahko dosegljiva, ven-še nekaj zrelih priložnosti, a štejejo le zadetki.«	dar dokler se igra, obstaja upanje v končni uspeh.«
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek/napredovanje v 1. SNL
Ptujčani morajo zmagati, Kidričanom je dovolj remi
Večina slovenskih prvo-ligašev se je že odpravila na dopuste, nekateri si urejujejo status za naslednjo sezono, nogometaši Laboda Drave pa se, podobno kot pri drugoligaših Aluminij, pripravljajo na povratno tekmo kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. SNL.
Na prvi tekmi, ki jo je v Kidričevem spremljalo več kot 2500 gledalcev, so si domačini priigrali minimalno prednost (3:2). Ta je še manj kot deset minut pred koncem znašala dva zadetka, a je najboljši posameznik pri Labodu Dravi, Brazilec Gabriel Da Silva, s svojim drugim golom na tekmi poskrbel za nekoliko lažjo nalogo Ptujčanov na povratni tekmi. Ta pa zaradi tega še vedno ne bo lahka. »Tekmo v Kidričevem smo začeli nerazumljivo slabo: igrali smo premalo vztrajno, zato smo prevečkrat po nepotrebnem izgubljali žogo z napačnimi podajami. Dogovor pred tekmo je bil vsekakor drugačen, ne vem pa, kaj je bil
Labod Drava - Aluminij,
nedelja, 7. 6., ob 17.00 (prva tekma 2:3). Blagajne na Mestnem stadionu na Ptuju bodo odprli ob 14. uri.
Iz Aluminija v Dravo in obratno
Poseben čar dvoboju bodo spet dali igralci, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov v preteklosti prestopili iz enega v drugi klub in imajo dodatne motive dokazati se bivšim delodajalcem. V obeh ekipah je kar nekaj takšnih, ki so že igrali za oba kluba: Kelenc, Čeh in Kurež pri Labodu Dravi in Mandič, Lenart, Letonja in Grbec pri Aluminiju. Lahko omenimo še Nenada Dakoviča (Aluminij) in Senada Tignja (Labod Drava), ki pa trenutno ne igrata.
vzrok temu. Ko smo sredi polčasa dobili prvi zadetek, nismo reagirali ustrezno, tako da je tik pred polčasom sledila kazen. Med polčasom smo vedeli, da moramo spremeniti način igre, če hočemo doseči aktiven rezultat. Z golom Da Silve se je to obrestovalo, vendar smo spet prejeli zadetek, ki bi ga morali preprečiti. Na koncu smo res naredili pritisk in si poleg gola ustvarili še nekaj zrelih priložnosti, a štejejo le zadetki,« je tekmo v Kidričevem videl Doris Kelenc, ki je srečanje začel v napadu, po menjavah v drugem polčasu pa je zaigral na bočnem branilskem položaju. »Igra Kidričanov me ni presenetila, saj sem vedel, da bodo odigrali maksimalno borbeno. Toliko jih poznam še iz časov, ko sem igral pri njih. Sicer so iz tiste generacije v ekipi le še Topolovec, Šimenko, Dugolin,« se je svojih nekdanjih soigralcev dotaknil Doris, ki bo tudi
v nedeljo eden od glavnih adu-tov trenerja Adnana Zildžoviča. »Zagotovo bomo storili vse, da zmagamo in ostanemo v 1. ligi. Kdorkoli bo igral, bo moral iz sebe iztisniti maksimum, saj lahko le tako mirno pričakamo konec teh kvalifikacij,« je pogovor zaključil Kelenc.
Le-ta v nedeljo ne bo mogel računati na pomoč Marka Grižoniča, ki bo v soboto zakorakal v zakonski stan, zato pa se v ekipo vrača Siniša Andelkovič, ki je odslužil kazen rdečega kartona s tekme z Domžalami.
Pri Kidričanih bo najverjetneje spet manjkal posojeni igralec Laboda Drave Javier Grbec, zato pa bo nastopil Vladimir Mandič, ki ima enak status. Verjetno bi sedaj Aluminiju še kako prišel prav Senad Tiganj, ki je v zimskem prestopnem roku prestopil na Ptuj, tam pa sedaj ni niti blizu igranja. Aluminij je imel
na prvi tekmi ravno zaradi nekoliko "kratke klopi" težave v končnici, ko se je z nekaterimi izvrstnimi obrambami izkazal 19-letni vratar Kristjan Lipovac. "V nedeljo je bilo na našem stadionu v Kidričevem zelo lepo nogometno vzdušje, ki se ga ne bi sramovali tudi ostali prvoligaši. Zavedali smo se, da je Labod Drava favorit, vendar smo dali vse od sebe in si priigrali minimalno zmago. Pred več kot dva tisoč gledalci enostavno ne moreš igrati slabo," je dejal Kristjan Lipovac.
Prednost je res minimalna, vendar so si jo Kidričani pošteno prislužili. Tudi zaradi te rezultatske negotovosti bo Mestni stadion na Ptuju v nedeljo nabito poln, in kot je dejal Kristjan, je to vzdušje, ki te ponese. O drugem srečanju pa je mladi vratar Aluminija povedal: "Še enkrat bi poudaril, da so naši nedeljski gostitelji favoriti za napredovanje, vendar mi začnemo s prednostjo, ki jo Labod Drava mora šele nadoknaditi. Za nas bi bil vesel, če bi ponovili igro iz prvega srečanja. Verjetno ne bomo igrali enakega sistema kot v Kidričevem, ampak bo spremenjen. Če bi prvi zadeli, bi bilo še lepše. Naša minimalna prednost je sicer na oko lahko dosegljiva, vendar dokler se igra, obstaja upanje v končni uspeh."
Če je v kvalifikacijah boljši Aluminij ...
... in se Kidričani zaradi kakršnih koli razlogov (infrastruk-turnih, finančnih, kadrovskih ...) ne odločijo za vstop v 1. SNL, ampak bi ostali v 2. ligi, potem lahko njihovo mesto zasede ekipa, ki je poražena v kvalifikacijah, Labod Drava.
V nedeljo nas tako spet čaka zanimiva tekma, Ptujčani pa si bodo še enkrat več poskušali v kvalifikacijah zagotoviti mesto med prvoligaši tudi v naslednji sezoni; lani so s skupnim rezultatom 2:1 slavili v obračunih z Bonifiko. Kidričani so prvič v tej vlogi, čeprav so imeli tudi v preteklih sezonah kvalifikacije že nekajkrat na dosegu roke, a so se jim doslej vedno izmuznile.
Ob začetku tekme bodo imeli prednost Kidričani, ki jim je dovolj remi, vendar je pred vsemi skupaj še 90 minut igre,
v kateri se lahko zgodi marsikaj. Možni sta tudi drugi dve varianti, zmaga ene ali druge ekipe. Zaradi prvoligaških izkušenj in večjega števila težkih tekem naj bi imeli dravaši prednost, čeprav tega na prvi tekmi niso potrdili. Kidričani tudi ne bodo brez boja prepustili pridobljene prednosti iz prve tekme, ki jo bodo želeli čim dlje zadržati v svojih rokah. Če pa jim to ne bi uspelo in bi Ptuj-čani zadeli v uvodnem delu tekme, je mogoča tudi visoka zmaga slednjih ...
Jože Mohorič
Nogomet • Prestopni rok
Kakor hitro se je končal redni del prvenstva v 1. SNL, se je že odprla nogometna tržnica. Nekateri klubi so že storili konkretne poteze, med njimi je Nafta dosedanjega prvega trenerja Damirja Roba zadolžila za koordinacijo mlajših ekip tega kluba, na njegovo mesto pa želi pripeljati kar Slavišo Stojanoviča, dosedanjega stratega Celja. Za slednjega se zanima več klubov, menda tudi Olimpija. Za mesto trenerja novega ljubljanskega prvoligaša bo kandidiral tudi Bojan Prašnikar, ki je po izpadu iz 1. nemške lige prekinil sodelovanje z Energie Cottbusom.
Med prvimi igralci, ki so napovedali zamenjavo klubskih barv, je Nejc Pečnik (Celje), občasni slovenski reprezentant. Ta bo kariero nadaljeval na Portugalskem, v prvo-ligaškem klubu Nacional. Interblock je v svoje vrste že zvabil mladega kamerunskega reprezentanta Eno-wa Juvetta Tabota. Eldin Adilovič je prekinil sodelovanje z Nafto, isto pa sta storila tudi dosedanja igralca Kopra Aleš Mertelj in Sebastian Juan Cruz Vitagliano. Seznam odhodov in prihodov se bo seveda z vsakim dnem daljšal.
JM
prvaOliga
Rokomet • Marko Bezjak, igralec Gorenja
Državni prvak in finalist pokala EHF že v prvi sezoni
Svoje prve rokometne korake je Marko Bezjak, takrat 10-letnik, naredil leta 1996 pri trenerju Saši Prapotniku. Po številnih odličnih sezonah v dresu Ormoža ga je pot vodila k Gorenju, ki je letos postal številka 1 slovenskega rokometa. Gorenje je v 50-letni zgodovini prvič postalo državni prvak in finalist pokala EHF. Pomembno vlogo je v dresu »os« odigral tudi Ormožan: »Za nami je imenitna sezona, kjer smo postali državni prvaki. O prvaku je odločala zadnja tekma proti Cimosu, kjer smo odigrali strpno in v zaključku tekme po zaslugi naše kvalitete in borbenosti osvojili naslov. Uspeh ob naslovu državnih prvakov je toliko večji, saj le 1. mesto vodi v Ligo prvakov v novi sezoni. Naslov smo dostojno proslavili, kot se za šampione spodobi,« je uvodoma po vrnitvi iz Velenja v Ormož dejal popularni Marč.
Izjemno doživetje skupaj s svojimi soigralci je Bezjak letos doživel tudi v Pokalu EHF: »Po vrsti smo premagali Lovčen, Debrecen in Silkeborg. Klonili smo v finalu proti slovitemu Gummersbachu. Po osvojitvi naslova DP smo pred povratno tekmo bili nekoliko psihično izčrpani. Šele v 2. polčasu tekme v Kolnu smo dokazali, da smo si zaslužili nastop v finalu. Kljub vsemu je nemški predstavnik zasluženo slavil, mi pa tudi nismo razočarani po porazu v finalu,« je povedal Bezjak in do-
Marko Bezjak (Gorenje, rumeni dres): »Ostajam v Velenju in upam, da bom v prihodnosti še bolj rokometno dozorel. Igranje v Velenju je za mene odskočna deska za Evropo.«
Rokomet • RK Drava
Niso dosegli cilja
Rokometne ligaške sezone v Sloveniji je konec. To je za ro-kometaše čas počitka, za uprave klubov pa se delo še ne konča. Eni analizirajo svojo uspešnost in so veseli, ker so dosegli svoje cilje, drugi razlogov za zadovoljstvo nimajo. Med slednje vsekakor sodi tudi ptujska Drava, ki ji ni uspel načrtovani preboj v 1. B slovensko moško rokometno ligo. Ptujčani so
imeli dve možnosti, vendar v končnici ligaškega dela niso uspeli osvojiti drugega mesta (bili so tretji), izgubili pa so tudi dodatno kvalifikacijsko tekmo z Gorišničani. Le redko se dogaja, da ima klub kar dve priložnosti za napredovanje, vendar takšne možnosti zaradi izstopa ekip v naslednji sezoni verjetno ne bo več.
"Z razpletom vsekakor ne
moremo biti zadovoljni, saj smo načrtovali uvrstitev v 1. B slovensko moško rokometno ligo. Gradili smo ekipo za sredino razpredelnice 1. B-lige, kjer bi v doglednem času dočakali mlade domače rokome-taše. O neuspehu nismo niti razmišljali, vendar se je zgodilo ravno to," je dejal predsednik RK Drava Zdravko Peklar.
Glave so se sedaj "že ohladile", očitno pa bo do sprememb v igralskem kadru vendarle prišlo. "Odločili smo se, da na vrat na nos ne bomo naskakovali uvrstitve v višji rang tekmova-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaše Drave (na sliki Dejan Ivančič, modri dres) so pred vstopom v 1. B SRL ustavili Gorišni-čani (rumeni dresi), ki so bili boljši v dodatni kvalifikacijski tekmi.
nja. V klubu bodo ostali igralci, ki pomenijo zdravo jedro. To so fantje, ki bodo igrali in nabirali izkušnje. Naši mladinci se bodo priključili delu moštva, zato pa ne bomo imeli mladinske ekipe. V dveh do treh letih bi zgradili moštvo, s katerim bi ponovno poizkusili preboj v višjo ligo. Ne vem, kaj se bo zgodilo z igralci na posojo, saj ne verjamem, da bi igrali za Dravo pod spremenjenimi pogoji," je nadaljeval predsednik RK Drava.
Denar za tekmovanja je v teh časih še posebej težko zbrati. Na srečo ljudje, ki podpirajo ptujski rokomet, niso obrnili hrbta klubu in ostajajo z njimi. Verjetno bodo zneski v naslednji sezoni nižji, saj je recesija tudi v športu naredila svoje. O tem, vadbenih prostorih na Ptuju (dvorana) in o trenerju je Zdravko Peklar povedal: "Res je, da nam sponzorji niso obrnili hrbta, kar je za nas dobro. Kar pa se tiče dvoran in vadbenih prostorov, je na Ptuju zelo slabo. Za to, da lahko normalno vadimo, moramo najemati dvorane, kar nas veliko stane. Ta vsota je skoraj enkrat večja od sredstev, ki jih dobimo od Zavoda za šport Ptuj (iz 5000 evrov so jo povečali na 8000). Veliko se je govorilo tudi o tem, da smo se že razšli s trenerjem Ivanom Hrupičem. On je še v klubu, za naslednjo sezono pa sta v igri še dva kandidata; odločili se bomo za tistega, ki nas bo s programom, oziroma svojo vizijo prepričal."
Danilo Klajnšek
»Odnos je bolj profesionalen«
Z minutažo in trenerjem Ivico Obrvanom je srednji zunanji zadovoljen: »S Harmandicem sva si skozi celo leto delila minutažo. Razlika med minutažo v Ormožu in v Velenju je očitna, saj se je bilo v Gorenju treba podrediti popolnoma kolektivu in izpolnjevati točno določene napotke trenerja Obrvana. Glede trenerja v Ormožu in v Velenju je treba povedati, da je odnos z Obrvanom napram Prapotniku bolj profesionalen, predvsem izven igrišča. Distanca med trenerjem in igralcem je precej večja, kar v Ormožu ni bilo možno, saj je Ormož majhen kraj in se praktično vsi poznamo. Sicer pa Obrvan da precej poudarka na telesni pripravljenosti in teži k čvrsti obrambi ter hitri in kolektivni igri.«
dal, da je bilo gostovanje v Lan-xess Areni v Kolnu nepozabno doživetje: »Dvorana sprejme 19.500 gledalcev, našo tekmo je spremljalo 14.329 gledalcev. Fantastično! Sicer gre za dvorano, ki služi hokeju, motokrosu, sejmom, koncertom ... Doslej sem igral pred 4.000 gledalci na polfinalu EP kadetov v Beogradu proti Srbiji in pred 3.500 gledalci na zadnji tekmi DP v Kopru med Cimosom in Gorenjem. Res dogodki, ki mi bodo za zmeraj ostali v spominu.«
Po pogodbi Bezjak ostaja še tri leta pri Gorenju, nato pa upa na selitev v Evropo. Zanimivo, da so se iz vrst Gorenja v Nemčijo preselili Momir Ilic, Vedran Zrnic, Drago Vukovic: »Ostajam v Velenju in upam, da bom v prihodnosti še bolj rokometno dozorel. Igranje v Velenju je za mene odskočna deska za Evropo, upam za v Nemčijo, ki mi je najbolj pri srcu. Ome-
njeni igralci so le kažipot, da mi lahko uspe.«
V novi sezoni bo Gorenje edini slovenski udeleženec Lige prvakov: »Pričakujem, da bomo sestavili konkurenčno ekipo za Evropo. Glede na spremembo sistema igranja v Ligi prvakov upam, da nadaljujemo iz skupine v četrtfinale. V Ligi prvakov bomo tudi na očeh najboljših evropskih klubov in potrebno se bo potruditi, saj je igranje v prestižni ligi velik izziv.«
Pred Bezjakom je le kratek oddih: »Že 19. junija me čakajo reprezentančne priprave za nastop na Mediteranskih igrah, ki bodo potekale v Italiji v Pes-cari. Priprave na novo sezono v Velenju pa pričnemo 29. julija. Upam, da bo nova sezona vsaj tako uspešna kot letošnja. Ob tej priložnosti še čestitam mojim Ormožanom za osvojeno lepo 7. mesto.«
Uroš Krstič
Atletika • Mitingi
Mladinci se dokazujejo
Konec maja in začetek junija predstavlja enega od vrhuncev sezone za mlajše atlete, osnovnošolce in srednješolce, ki poleg mitingov nastopajo tudi na šolskih tekmovanjih. Na finalu posamičnega državnega prvenstva za srednje šole sredi prejšnjega tedna v Ljubljani so se trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj povzpeli na oder za zmagovalce. Laura Pajtler iz ekonomske šole je postala državna šolska prvakinja v teku na 400 metrov. Pri tem ji je uspel najhitrejši čas letos - 57,47 sekunde, kar kaže na dvig njene forme. Gimnazijca Mitja Horvat in Maja Veselič pa sta postala državna podprvaka. Horvat je v kvalifikacijah teka na 100 metrov tekel pod 11 sekund (10,97 sekunde), v finalu pa 11,05 sekunde. Veseličeva pa je kilometrsko razdaljo premagala v času 3 minute in 3,61 sekunde.
Naslednji dan je sledil tradicionalni četveroboj mladinskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske v Szombathelyu.
Laura Pajtler je postala državna prvakinja med srednješolkami na 400 metrov z najboljšim letošnjim rezultatom 57,47 sekunde.
Na 39. izvedbi tekmovanja, znanega tudi pod imenom Sa-varia pokal, sta nastopila tudi dva Ptujčana, Rok Grdina in Tomas Plohl. Z dobrima nastopoma sta oba pripomogla k zmagi slovenske reprezentance v moški kategoriji, enak dosežek pa je uspel tudi puncam. Plohl je nastopil v štafeti 4 x 100 metrov, ki je tekla 42,29 sekunde, Grdina pa je v skoku v višino preskočil 190 centimetrov.
Prejšnjo soboto je Maribor gostil prvenstvo Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje in pionirke v konkurenci letnikov U14 in U12. Podmladek AK CP Ptuj je bil uspešnejši v mlajši kategoriji, saj je osvojil dve drugi mesti, ekipno pa tretje med fanti. Z majhnim zaostankom za zmagovalko je bila v četveroboju Maja Be-drač druga. Največ točk je zbrala v skoku v daljino (453 centimetrov), dobro so ji šle tekaške discipline, 60 metrov je pretekla v 8,91 sekunde, 300 metrov pa v 48,62 sekunde, nekoliko manj uspešna pa je bila v metu žogice (28,13 metra). Drugi je bil tudi Boštjan Nah-berger, ki je v vseh disciplinah nastopil solidno. Žogico je vrgel 38,50 metra, 60 metrov pretekel v 9,31 sekunde, v daljino je skočil 416 centimetrov, 300 metrov pa je zmogel v 49,52 sekunde.
Drugi miting mednarodne atletske lige AZS za pokal Vzajemne je potekal v ponedeljek v Ljubljani. V mednarodni konkurenci si je Laura Pajtler pritekla peto mesto s časom 58,72 sekunde. V najmočnejši disciplini ljubljanskega mitinga je maturant Mitja Horvat nastopil v B-finalu teka na 100 metrov in osvojil enajsto mesto z rezultatom 11,01 sekunde z rahlim protivetrom.
UE
Namizni tenis
13. julij, na Ptuju dan namiznega tenisa
Teniške novičke
Nina in Neja do polfinala dvojic
ITF futures v Domžalah
Konec maja je v Domžalah potekal futures turnir serije ITF z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Ptujčan Blaž Rola, ki je zaradi opravljanja mature v zadnjem času treniral nekoliko manj, je nastopil s povabilom organizatorjev (wild card). V 1. krogu je premagal Čeha Ladislava Chramo-sta, v drugem pa izgubil proti njegovemu rojaku, 3. nosilcu, Dusanu Lojdu. Turnir je minil v dominaciji čeških in slovaških igralcev, zmagal je Slovak Andrej Martin.
DP U-14
Državno prvenstvo v Rogaški (nastopile so vse najboljše igralke v tej starostni kategoriji) sta se udeležili tudi članici TK Terme Ptuj Nina Potočnik (12 let) in Neja Krajnc-Domi-
ter (13 let). Med posameznicami je Nina izgubila v 1. krogu proti 4. nosilki Evi Zagorac (ŽTK MB), Neja pa je uspešno preskočila 1. krog, v drugem pa je bila boljša 3. nosilka Julija Jauk (Mima). Zmagala je Jasmina Štor (ŽTK MB, 1).
Skupaj sta Potočnikova in Krajnc-Domitrova nastopili tudi v igri dvojic, kjer sta zabeležili lep uspeh, uvrstitev v polfinale. Posebej dragocena je bila zmaga nad četrto postavljenim parom Palčič/Kralj (6:3, 2:6, 10:6). Zmagal je par Zagorac/Čuk (1), ki je izločil tudi mlado ptujsko dvojico.
Med fanti so v kvalifikacijah poskušali Miha Kosi, Mitja Čuš in Luka Merc (vsi TK Terme Ptuj), vendar se niso uvrstili na glavni turnir.
DP U-16
Na igriščih ŽTK Maribor poteka državno prvenstvo v kategoriji 16-letnikov. Izmed
Kikboks • Svetovni pokal
Reprezentanca na tekmi v Italiji
Foto: Franc Slodnjak
Na pripravah na Rogli: Aleksander Kolednik, selektor Vladimir Sitar in njegov pomočnik Bojan Korošec
Nuša Lisjak (TK Terme Ptuj)
predstavnikov TK Terme Ptuj je imela največ uspeha Nuša Lisjak, ki je v 1. krogu suvereno premagala 7. nosilko Evo Shannon Schiffrer (Radovljica). Naslednja njena tekmica je bila Ula Pogorevčnik, ena najperspektivnejših mladih igralk v Sloveniji. Nuša je imela vse možnosti za zmago odprte, a je v drugem nizu naredila preveč neizsiljenih napak. Tudi v tie-breaku je vodila 3:0, in nato še 5:4, Ula pa je naredila preobrat in nato osvojila še tretji niz - 6:2, 6:7(6), 3:6.
Marina Baklan, Jan Lah in Blaž Kocjan so obstali v kvalifikacijah, čeprav je bil Blaž izredno blizu glavnemu turnirju: izgubil je šele v tie-breaku zadnjega kroga kvalifikacij ...
Squash
Domačin Zoran Repija zmagal v Veržeju
Podravska rekreativna liga
A-liga
Rezultati 3. kroga: Kellersports -Kidričevo 4:2, Gorišnica - TD Duplek 3:3, TK Skorba - TC Luka 3:3.
1.	KELLERSPORTS	3	11:7 4
2.	KIDRIČEVO	3 9:9 3
3.	GORIŠNICA	3 9:9 3
4.	TK SKORBA	3 9:9 3
5.	TC LUKA	3 9:9 3
6.	TD DUPLEK	3	7:11 2 V derbiju	kroga so igralci ekipe
Kellersports uspeli nadigrati do sedaj prvouvrščeno ekipo Kidričevega ji in tako odvzeti vodstvo. Preostala dvoboja sta bila zelo izenačena in sta se končala z delitvijo točk. B-liga
Rezultati 3. kroga: VSB Mravljice - Kapo dol 2:4, Kidričevo 2 - Štraf 5:1. Prosta je bila ekipa Skorba Gad.
1.	KIDRIČEVO 2	3 14:4 6
2.	ŠTRAF	3 8:10 2
3.	SKORBA GAD	2 6:6 2
4.	KAPO DOL	2 5:7 2
5.	VSB MRAVLJICE 2 4:8 0
Ekipa Kidričevo 2 je zmagala še tretjič zapored, s čimer si je na široko odprla vrata v A-ligo.
Namizni tenis na Ptuju spada med tradicionalne športe in je že dolgo prisoten v slovenskem prvoligaškem prostoru. 13. julija bodo igralci in igralke vseh generacij namreč slavili lep jubilej - 35-letnico obstoja.
Gimnazijska telovadnica bo zato v soboto, 13. julija, v znamenju praznovanja in igranja z najmanjšo žogico za zeleno mizo. S turnirjem bodo pričeli najmlajši, sledili jim bodo veterani, za konec pa bodo nastopile tiste igralke in igralci, ki bodo v naslednji sezoni nosili dres ptuj skega kluba v prvi moški in ženski namiznoteniški ligi. Torej bo gimnazijska telovadnica na Ptuju pravo mravljišče igralcev namiznega teni-
Motokros • Dirke v Vrtojbi, Latviji in Stični
V	nedeljo je v Vrtojbi potekala dirka v motokrosu, ki so jo organizirali italijanski organizatorji. Borut Bele iz avto moto društva Tajfun je na tej dirki nastopil odlično, saj je v kvalifikacijski tekmi dosegel tretji čas, v prvi in drugi finalni pa je bil drugi. Tudi skupno je osvojil drugo mesto, kar je veliki uspeh za tega mladega voznika, ki se po lanski neugodni poškodbi desnega ramena počasi vrača v staro formo.
Motokrosist Peter Tadič iz maj-šperškega MTD Racing Teama je minuli vikend nastopil v Latviji na četrti dirki v konkurenci EU Junior MX -2. V nedeljski prvi finalni vožnji je bil tretji, v drugi pa je padel in osvojil štirinajsto mesto; skupno je bilo to dovolj za osmo mesto. Najbolj pomembno je, da se pri padcu ni poškodoval in da je v skupnem seštevku še vedno na drugem mestu.
V	Šentvidu pri Stični je potekala zelo kvalitetna dirka, kjer je prvo mesto osvojil Sašo Kragelj, ki se na steze vrača po daljši odsotnosti zaradi poškodbe. Te so sestavni del tega napornega in atraktivnega športa. Med tistimi, ki so se uspešno vrnili, je tudi Kristijan Tadič iz MTD Racing Teama iz Majšperka. V kategoriji EU MIX Open je osvojil dvajseto mesto, vendar je treba zapisati, da je dirkal z 250 kubičnim motorjem, drugi pa s 450 ccm.
DK
Košarka • Ptujčani premagali tudi Olimpijo
V	Slivnici pri Mariboru se je preteklo soboto odvijal turnir za košar-kaše, rojene v tem tisočletju. Vroč, skorajda poletni dan je bil kot nalašč za igro na prostem. Starosti primeren je bil tekmovalni čas (trikrat 10 minut), velikost igrišča in koši na višini 2,75 metra. Moštvo na terenu so
sa vseh starostnih kategorij.
Po igranju bo sledil še svečani del s podelitvijo priznanj, pohval in pokalov, ki se bo odvijal v mehiški restavraciji Poncho na Ptuju. To bo tudi del, kjer bo dovolj priložnosti za obujanje spominov: od prvega dne, preko druge jugoslovanske lige, pa vse do konca letošnje sezone, kjer je moški del v 1. SNTL osvojil dobro peto mesto, dekleta pa so se po hitrem postopku vrnila v druščino najboljših ženskih ekip Slovenije. Poskrbljeno bo tudi za video projekcijo delovanja kluba s poudarkom na zadnjih petih letih.
Danilo Klajnšek
sestavljali štirje igralci. Ptujčani so v konkurenci šestih ekip trikrat stopili na teren in na vseh srečanjih zmagali, tudi proti tako renomiranemu nasprotniku, kot je KK Olimpija. To je bil že četrti turnir v sezoni, naslednji pa bo najbrž v začetku poletja potekal na Ptuju.
Rezultati:
1.	tekma: KK Maska Caffe Ptuj -KK Union Olimpija 21:11; strelci Ptuj: Lubaj 13, Kovačič 8, Polanec 1.
2.	tekma: KK Maska Caffe Ptuj - KK Ježica 20:13; strelci Ptuj: Lubaj 16, Polanec in Koprivc 2.
UG
Tajski boks •
Od petih uspešni štirje
V soboto je v Črnomlju, v dvorani Mirana Jarca, potekal 2. krog letošnjega državnega prvenstva v tajskem boksu in srečanja med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Skupno je bilo na sporedu 18 dvobojev.
Tudi tokrat so se tekmovanja udeležili borci iz ptujskega kluba tajskega boksa, bilo jih je pet. "Jura Vol-gemut (do 75 kg) je tekmoval proti Martinu Bohmec (Khun kava Lj.) in dvoboj izgubil. Nato je nastopil drugi naš tekmovalec Alen Belec in s 3:0 premagal Matjaža Bartolja iz Črnomlja v kategoriji do 81 kg. Martin Forštnarič (do 71 kg) je s 3:0 premagal za razred boljšega nasprotnika Boruta Turka iz Scorpion kluba NM. Sledila je najboljša borba večera, v kateri je nastopil naš četrti tekmovalec Tadej Toplak (do 86 kg). Dvoboj proti Džoniju Kolariču iz Celjskega kluba se je končal predčasno; že v prvi rundi je z K. O. Toplak brez milosti poslal nasprotnika na tla. Zadnji dvoboj našega tekmovalca Aleksandra Stankova z Matevžem Omanom (Khun kava LJ) je bil zelo izenačen, po težki sodniški odločitvi pa je slavil naš tekmovalec," je dogajanje v Črnomlju opisal ptujski trener Matjaž Tomažin.
UR
Na podlagi kriterijev za izbiro reprezentance je selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar v širši seznam reprezentance Slovenije (A-, B- in C-selekcijo) v kikboksu, ki bo nastopala na svetovnem pokalu WAKO organizacije od 5. do 7. junija v mestu Rimini v Italiji, vpoklical 66 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 klubov v mladinski in članski kategoriji. Na tekmovanje bo po zadnjih podatkih potovalo 47 tekmovalcev in tekmovalk, saj jih precej manjka predvsem zaradi šolskih in službenih obveznosti.
Iz Kluba borilnih veščin Ptuj se bodo nastopa v Italiji udeležili Aleksander in Sabina Kolednik, Matic Bedenik Raušl, Filip Janžekovič, Luka Vindiš, Tilen Abraham in Anej Štrafela.
Selektor Vladimir Sitar je pred odhodom povedal: "Tekma za svetovni pokal v Italiji velja vsako leto za najmočnejšo v Evropi, saj se tam zbere okrog 2000 tekmovalcev. Vedno se veselimo takšne konkurence, saj je to pravi test sposobnosti in pripravljenosti naših tekmovalcev. Na tekmovanje potujemo z ekipo, ki nima vseh najboljših posameznikov, saj je čas zaključnih izpitov v šolah.
V takih primerih opazimo, da smo res amaterski šport, saj morajo naši člani reprezentance svoje obveznosti v šolah in nenazadnje v službah opravljati kot vsi ostali. Zaradi tega žal v Italijo potujemo oslabljeni, vseeno pa upam na dober nastop prisotnih članov in članic ter mlajših tekmovalcev, ki imajo odlično priložnost dokazati sebi, meni in drugim svoje sposobnosti in potrditi svoje mesto v reprezentanci, ki bo letos nastopala na evropskem in svetovnem prvenstvu. To je še posebna priložnost tudi za tiste, ki še niso na mojem spisku za omenjeni tekmovanji, bodisi zaradi premajhne konkurence v Sloveniji in posledično premalo nastopov (predvsem v disciplini full kontakt). Glede na konkurenco pričakujem okrog 6 medalj. Od Ptujčanov največ pričakujem od Aleksandra in Sabine Kolednik, ki sta najbolj izkušena in sta že dolgoletna člana reprezentance. Ostali naši tekmovalci iz Ptuja pa naj prikažejo čim boljše borbe in rezultat ne bo izostal. Žal zaradi obveznosti v šoli (matura) na prvenstvo ne potujeta Izidor Janžekovič in Adriana Korez."
Franc Slodnjak
V eni najmanjših slovenskih občin, v Veržeju (UE Ljutomer), je bilo zgrajeno tretje igrišče za squash v Sloveniji. Na njem je pred 18. leti uvodne udarce pričel nabijati 47-letni Zoran Repija, ki danes sodi v sam vrh tovrstne športne panoge pri nas. Pred dobrim mesecem je bil v Veržeju odigran šesti, zadnji turnir sezone. Zanesljivo je pripadel Zoranu, ki mu le enkrat ni uspelo osvojiti prvega mesta. Najpomembnejše je, da je vseh pet, kjer je bil zmagovalec, štelo za pomursko prvenstvo. Do konca sezone bo na sporedu še nekaj turnirjev po slovenskih igriščih, Zoran Repija pa upa, da bo nadaljeval dobro igro in trenutno uvrstitev na 8. mesto še izboljšal.
NŠ
Slovenska reprezentanca v streljanju z zračnim orožjem je nastopila v nemškem mestecu Bad Orbu in francoskem Thionwillu. Nastopili so v spremenljivi formi: v ležečem položaju je Gorazd Tiršek z rezultatom 106,68 osvojil celo prvo mesto. Večkratni udeleženec para olimpijskih iger Srečko Majcenovič je na kratko strnil misli iz tekmovanj: "Moji rezultati niso bili dobri: stoje sem na-
Odprto prvenstvo Ptuja U-18
Konec tedna je na igriščih v Termah Ptuj potekalo OP Ptuja za fante U-18. Luka Merc je uspel preskočiti prvi krog, nato pa ga je ustavil Luka Janša (TopTen). Jan Lah je izgubil v 1. krogu. Zmagal je 1. nosilec Matej Leljak (ŽTK Maribor).
JM
,t)' • /t
Foto: NS
Zoran Repija
streljal 593 krogov in leže 594, kar ni bilo dovolj za finale. V Franciji pa smo bili uspešnejši, saj smo osvojili v SH-2 eno drugo in eno 1. mesto. S 600 krogi je presenetil Dušan Ru-par iz Novega mesta, moja ekipa pa je osvojila 2. mesto v ležečem položaju. V stoječem položaju bi lahko zmagali, a je Damjan Pavlin zbolel in ni nastopil.«
Danilo Klajnšek
Martin Forštnarič, Tadej Toplak, Alen Belec in Aleksander Stankov - vsi člani ptujskega kluba tajskega boksa.
Športne novičke
Šport invalidov • Strelstvo
Boks m 1. slovenska liga, 5. krog
BK Ring s tremi zmagami na vrh
Športna dvorana v Slovenski Bistrici je bila ponovno prizorišče tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Prav Bistričani so tisti, ki so veliko pripomogli k temu, da se je boks vrnil v severovzhodno Slovenijo. Tokrat je bil organizator BK Casino Kranj. V tem krogu se je za tekmovanje prijavilo 17 boksarjev iz šestih slovenskih klubov, največ jih je bilo iz BK Ring iz Ptuja, in sicer osem. Ptujčani so
rezultati:
MLAJŠI KADETI (13-14 LET):
-70 KG: Shypron Caraku (BK Ring Ptuj) - Denis Sedlarevič (BK Kranj) 2:0; MLADINCI (17-18 LET): -64
KG: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj - Iztok Walner (BK Maribor) 2:0; ČLANI: -81 KG: Vadim Krypishev (BK Ring Ptuj) - Andrej Kovač (BK Koper) 2:0; NAD 91 KG: Simon Naglič (BK Ring Ptuj) - Jašari Fišnik (Slovenska Bistrica) 0:2.
EKIPNI VRSTNI RED: BK Ring Ptuj 40, BK Slovenska Bistrica 36, BK Kranj 32, BK Maribor 15, BK Dolomiti 12, BK Barje 9, BK Koper 8 točk.
Aleš Kujavec, BK Ring Ptuj (desno)
bili doslej vedno med najštevilčnejšimi, tokrat pa so bili ponovno zelo uspešni, saj so odločeni, da naslov klubskega prvaka pripeljejo na Ptuj. Zaenkrat so na dobri poti, saj so v skupnem seštevku prevzeli vodstvo s štirimi točkami prednosti pred klu-
bom iz Slovenske Bistrice. Sicer pa so od osmih boksarjev BK Ring Ptuj v ring stopili štirje (ostali niso imeli nasprotnikov), imeli pa so zelo dober izkupiček, saj so dosegli tri zmage in en poraz.
Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14
i. SML
Končano je prvenstvo v 1. slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi kakor tudi v vzhodni skupini lige U-14. V 1. SML so prijetno presenetili mladinci Aluminija, ki so na koncu prepričljivo osvojili drugo mesto, čeprav v njihovi nogometni šoli vedno poudarjajo, da so rezultati v drugem planu, v prvem pa primerna priprava igralcev za prehod v člansko moštvo. Visoka uvrstitev dobi še posebno težo ob dejstvu, da so ti mladi nogometaši že v tej sezoni vzporedno veliko igrali za člansko vrsto. Trinajsto mesto so osvojili mladinci iz Ptuja
-	NŠ Poli Drava, ki so tako prestali ognjeni krst prvega leta tekmovanja. Z malo več športne sreče bi Ptujčani lahko bili za kakšno mesto še višje.
V kadetski konkurenci Kidričani niso bili tako uspešni, saj so osvojili osmo, Ptujčani pa enajsto mesto. V skupnem seštevku tekmovanj (1. SML in 1. SKL) so mladi Kidričani zasedli visoko četrto mesto, pred nekaterimi močnimi nogometnimi centri, kot so npr. Koper, Nova Gorica, Celje itd., Ptujčani pa so bili skupno enajsti. Ti podatki govorijo o tem, da se je naša mladost dobro odrezala v slovenskem nogometnem prostoru. Sedaj se bodo vse misli počasi usmerile k formiranju moštev za novo sezono.
REZULTATI 30. KROGA: NŠ Poli Drava - Interblock 2:5, MIK CM Celje - Aluminij 5:1, Maribor - Simer šampion 5:4, Dravograd - Triglav 1:4, Mura 05 - Krka 2:1, Domžale
-	Luka Koper 6:0, Rudar Velenje
-	HIT Gorica 0:7, Slovan - Bilje Pri-morje 2:1.
1.	INTERBLOCK	30 23	6 1	80:25	75
2.	ALUMINIJ	30 21 1 8	80:47	64
3.	DOMŽALE	30 17	6 7	83:41	57
4.	HIT GORICA	30 16 7 7	69:33	55
5.	TRIGLAV	30 17	4 9	68:40	55
6.	MARIBOR	30 16 5 9	63:46	53
7.	LUKA KOPER	30 14	9 7	60:43	51
8.	MIK CM CELJE	30 14	6 10	74:47	48
9.	MURA 05	30 14	6 10	48:52	48
10.	SIMER ŠAMP.	30 12	5 13	64:56	41 11 BILJE-PRIM.	30 9	6 15	59:67	33
12.	DRAVOGRAD	30 7	6 17	38:73	27
13.	POLI DRAVA	30 7	3 20	38:63	24
14.	SLOVAN	30 5	3 22	21:77	18
15.	KRKA	30 4	5 21	30:93	17
16.	RUDAR V.	30 1 8 21	22:94	11
NŠ POLI DRAVA - INTERBLOCK
2:5 (0:4)
STRELCI: 0:1 Zupančič (12), 0:2 Fink (19), 0:3 Škafar (21), 0:4 Podloga r (41), 1:4 Matjašič (49), 2:4 Matjašič (75), 2:5 Fink (77)
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Šoštarič. M. Krajnc, Fekonja, Dirnbek, Roškar, Sahiti (Pernek), D. Krajnc, Grajfoner (Kocuvan), Matjašič, Vidovič (Kajta-zi). Trener: Tomislav Grbavac.
MIK CM CELJE - ALUMINIJ 5:1 (3.0)
STRELCI: 1:0 Deželak (15), 2:0 Rep (25), 3:0 Drofenik (42), 4:0 Ran-tovič (47), 4:1 Petek (52), 5:1 Drofenik (73)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Pislak, Meznarič, Mlakar, Tominc, Rešek, Petek, Gašperšič, Medved, Štrukelj. Trener: Bojan Flis.
i. SKL
REZULTATI 30. KROGA: NŠ Poli Drava - Domžale 2:2, MIK CM Celje
6:0, Maribor - Simer šampion 0:0, Dravograd - Triglav 4:1, Mura 05 - Krka 3:0, Domžale - Luka Koper 3:1, Rudar Velenje - HIT Gorica 0:1, Slovan - Bilje Primorje 1:1.
1.	MARIBOR	30 20	8	2	68:16	68
2.	DOMŽALE	30 18	5	7	57:34	59
3.	LUKA KOPER	30 16	6	8	53:31	54
4.	INTERBLOCL	30 15	9	6	63:43	54
5.	MIK CM CELJE	30 16	4	10	60:40	52
6.	HIT GORICA	30 15	5	10	41:33	50
7.	MURA 05	30 15	5	10	38:33	50
8.	ALUMINIJ	30 13	7	10	45:30	46
9.	SIMER ŠAMP.	30 12	8	10	50:39	44
10.	RUDAR V.	30 12	6 12	45:52	42
11.	POLI DRAVA	30 10 7 13	40:36	37
12.	SLOVAN	30 9	9 12	30:38	36
13.	TRIGLAV	30 6 6 18	33:63	24
14.	KRKA	30 5	7 18	28:70	22
15.	BILJE- PRIM.	30 3	7 20	30:78	16
16.	DRAVOGRAD	30 2	7 21	24:67	13
NŠ POLI DRAVA - INTERBLOCK
2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Tomič (40), 1:1 To-polnik (44), 1:2 Derviševič (59. z 11 m), 2:2 Perger (68)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Simonič, Petrovič (Bezjak), Topolnik, Kajzer, Rakovec, Pukšič (Pal), Strel, Pauko (Skurjeni, Perger, Hauptman. Trener: Damjan Vogrinec.
MIK CM CELJE - ALUMINIJ 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Gaber (5), 2:0 Bra-tanovič (38), 3:0 Bratanovič (39), 4:0 Bratanavič (43. z 11 m), 5:0 Gaber (67), 6:0 Bratanovič (76)
ALUMINIJ: Duh (Peršuh), Čeh, Ostroško, Polajžer, Holcman, Žurej, Pučko (Jevšovar), Perger (Pulko), Vin-diš (Ornik), Cesar (Babšek), Rumež. Trener: Simon Vidovič.
Nogomet
Prijateljska tekma (ž): Slovenija -Madžarska 2:5 (2:3)
STRELKE: 1:0 Žganec (14), 1:1 Racz (15), 2:1 Žganec (17), 2:2 Ja-kabfi (32), 2:3 Vago (44), 2:4 Godvar (63. z 11 m), 2:5 Fogl
SLOVENIJA: Mori, Nikl, Benak, Povh, Bogolin, Milenkovič, Žganec, Tibaut, Golob, Vrabel, Jerina. Igrale so še: Peruš, Pavlovski, Podrecca, Pavlec, Levačič, Salkunič, Horvat, Špelič. Selektorka: Tanja Lekič.
V prijateljskem nogometnem srečanju članskih ženskih reprezentanc so na Kidričevem zmago slavile sosede iz Madžarske, ki so v tem trenutku močnejše in tudi bolje pripravljene. Slovenke so se dobro upirale v prvem polčasu, ko so dvakrat vodile, v polno pa je obakrat zadela Urška Žganec. V nadaljevanju srečanja so naše vedno bolj popuščale, kar so izkoristile gostje in slavile zanesljivo zmago. Tokrat v slovenski reprezentanci ni igrala nobena igralka iz našega področja (Ptuj, Dornava).
DK
SKUPNA LESVICA i. SML IN SKL
Športni napovednik
1.	INTERBLOCK
2.	MARIBOR
3.	DOMŽALE
4.	ALUMINIJ
5.	HIT GORICA
6.	LUKA KOPER
7.	MIK CM CELJE
8.	MURA 05
9.	SIMER ŠAMP.
10.	TRIGLAV
11.	POLI DRAVA
12.	SLOVAN
13.	RUDAR (V)
14.	BILJE-PRIM.
15.	DRAVOGRAD
16.	KRKA
B0 3S 1S B0 3B 13 B0 3S 11 B0 34 S B0 31 12 B0 30 1S B0 30 10 B0 29 11 B0 24 13 B0 23 10 B0 1T 10 B0 14 12 B0 13 14 B0 12 13 B0 9 13 B0 9 12
T	143:BS 129
11	131:B4 121
14	140:TS 11B
15	12S:TT 110 1T	110:BB 10S 1S	113^4 10S 20	134:ST 100 20	SB:SS 9S 23	114:9S 2T 101:106
33	TS:99
34	S1:11S 33	BT:14B
35	S9:14S 3S	B2:140 39	SS:1B3
SS T9 B1 S4 S3 49 40 39
LIGA U-14
Foto: Črtomir Goznik
Mladinska ekipa NK Aluminij (rdeči dres) je v letošnji sezoni osvojila naslov viceprvaka.
REZULTATI 30. KROGA: Radgona - Aluminij 0:2, Maribor - NŠ Poli Drava 6:1, Nissan Ferk Jarenina - Nafta 8:1, Tehnostroj Veržej - Železničar 3:2, Mura 05 - AHA EMMI Bistrica 7:0, MIK CM Celje - Ljutomer 12:0, Rudar Velenje - Dravograd 1:1, Simer šampion - Brežice 4:0.
1.	MARIBOR 30 25	2	3	139:17	77
2.	DRAVOGRAD 30 24	1	5	76:24	73
3.	MURA 05 30 23	3	4	119:19	72
4.	MIK CM CELJE 30 19	4	7	86:25	61
5.	RUDAR VELENJE30 18	6	6 90:32	60
6.	TEHNO. VERŽEJ 30 18	3	9	78:33	57
7.	SIMER ŠAMPION30 17	5	8 99:30	56
8.	ŽELEZNIČAR 30 16	4	10 96:42	52
9.	POLI DRAVA 30 13	1	16 60:65	40
10.	F. JARENINA 30 10 4 16 63:63 34
11.	ALUMINIJ 30 9 7 14 29:40 34
12.	BREŽICE 30 9 1 20 36:108 28
13.	NAFTA 30 8 2 20 48:84 26
14.	A. E. BISTRICA 30 5 0 25 30:107 15
15.	LJUTOMER 30 3 2 25 11:132 11
16.	RADGONA 30 0 1 29 2:211 1 RADGONA - ALUMINIJ 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Sagadin (7), 0:2
Goljat (60)
ALUMINIJ: Motaln, Kelc, Saga-din, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat, Šešo, Planinšek, Koren, Špehonja (Debeljak), Simonič (Frlež). Trener: Vladimir Ripak.
MARIBOR - NŠ POLI DRAVA 6:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Pihler (2), 2:0 Peterka (4), 3:0 Peterka (23), 4:0 Pihler (26), 4:1 Korpič (45), 5:1 Kočar (56), 6:1 Legčevič (64)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič (Megla), Veličkovič, Zupanič (Korpič), Leskovar, Trep (Abraham), Hliš, Kirič, Golob, Krajnc (Mar), Pivko, Jauševec (Pihler). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Nogomet
povratna kvalifikacijska tekma
V	nedeljo ob 17. url bo na ptujskem mestnem stadionu povratna kvalifikacijska tekma za 1. slovensko nogometno ligo med domačim Labodom Dravo in Aluminijem iz Kidričevega
štajerska nogometna liga
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Holermuos Ormož - Zreče, Bukovci - Tehnotim Pesnica, Podvinci - Šoštanj, LKW Jack Gerečja vas
-	Brežice, GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram, Pohorje - Jarenina Šentilj, Peca - AHA EMMI Bistrica.
1.	liga medobčinske nogometne zveze ptuj
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Gorišnica - Skorba, Videm
-	Apače, Rogoznica - Dornava, Hajdina - Cirkulane, Boč - Pauman Pragersko, Oplotnica - Središče.
2.	liga medobčinske nogometne zveze ptuj
PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Tržec, Slovenja vas
-	Podlehnik, Zgornja Polskava - Makole, Markovci - Leskovec, Lovrenc
-	Grajena, Spodnja Polskava - Zavrč.
zaključek veteranskih lig v vidmu
V	petek so ligaški del končali nogometaši v obeh veteranskih ligah MNZ Ptuj. V zahodni skupini so prvo mesto osvojili veterani Hajdine, v vzhodni skupini pa veterani Vidma. ŠD Videm pa bo v petek organizator zaključnega turnirja, oziroma tekem za prvo in tretje mesto, kjer bodo tudi podelili nagrade najboljšim v pravkar minulem prvenstvu 2008/2009.
PROGRAM PRIREDITVE:
16.45: tekma za tretje mesto: Boč - Stojnci Korant 18.00: revialna tekma: NK Videm U 8 - NK Videm U10 18.30: tekma za prvo mesto: Videm - Hajdina 20.00: podelitev nagrad in priznanj.
Tenis • Podravska rekreativna liga
A-LIGA: pari 4. kroga: TD Duplek - Skorba (v soboto, 6. 6., ob 9.00 v TC Duplek), TC Luka - Kellersport (v soboto, 6. 6., ob 16.00 v TC Luka), Kidričevo - Gorišnica (v ponedeljek, 8. 6., ob 16.30 v Kidričevem).
B-LIGA: pari 4. kroga: Skorba Gad - VSB Mravljice (v ponedeljek, 8. 6., ob16.30 v TC Goya), Štraf - Kapo dol (v soboto, 6. 6., ob 9.00 v TC Štraf). Prosta je ekipa Kidričevo 2.
14. poletni rokometni tabor 2009
Rokometni klub Jeruzalem Ormož in Rokometni klub Velika Nedelja v času od četrtka, 25. junija, do sobote, 27. junija, organizirata 14. poletni rokometni tabor 2009, ki bo potekal v Elizabetini hiši pri Veliki Nedelji (Velika Nedelja 14). Tabor bo za dekleta in fante, rojene leta 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001. Na tabor se lahko prijavijo tudi mladi iz preostalih rokometnih klubov v ptujsko-ormoški okolici. Treningi, bivanje in prehrana bodo organizirani v sklopu Elizabetine hiše pri Veliki Nedelji. Cena tabora na otroka znaša 30 EUR, za dva otroka iz iste družine 50 EUR in se plača na dan prihoda v tabor. Zaključek tabora s tekmami proti staršem bo v soboto, 27. junija, popoldan na športnem igrišču Elizabetine hiše pri Veliki Nedelji. Informacije in prijave:
031 510 892 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož, rkormoz@gmail. com)
031 748 773 (Davorin Kovačec - RK Velika Nedelja).
5. rekreacijski kolesarski maraton
Ljubitelji kolesarjenja vabljeni na 5. rekreacijski kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 7. junija. Start maratona bo ob 10. uri izpred baročnega dvorca v Dornavi.
Kolesarski maraton Tour de Mur Total
V	Ljutomeru so Avstrijci predstavili letošnji, že 19. rekreativni kolesarski maraton, ki bo v dneh od 11. do 14. junija prvič potekal tudi po Sloveniji in Hrvaški. Zaradi slovenske in hrvaške udeležbe so ga poimenovali Tour de Mur Total, sodelujoči pa bodo prekolesarili okoli 500 kilometrov od izvira reke Mure v avstrijskem kraju Muhr do izliva v reko Dravo v hrvaškem mestu Legrad. Michael Baier, pobudnik projekta, je prepričan, da se s tovrstno prireditvijo, turizem še bolj krepi in razvija. Lani mu je uspelo kolesarje pripeljati na Goričko v Prekmurje, letos pa ga razširja na celotno slovensko in hrvaško območje ob reki Muri.
V	uskladitev dela četrte etape, ki bo potekala po Sloveniji se je vključila tudi Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer. Kolesarji se bodo na progo podali v nedeljo, 14. junija, ob 9. uri iz Gornje Radgone. Trasa bo potekala na relaciji Gederovci-Sod išinci-Tišina-Krog-Dokležovje-Srednja Bistrica-Razkrižje. Udeleženci se lahko odločijo za pot po Hrvaški ali pa iz Razkrižja skozi Cven, Banovce, Veržej, Bunčane, Hrastje Moto, Rački Vrh, Kapelski Vrh in Orehovce nazaj v Gornjo Radgono. Celotna trasa obsega okoli 80 kilometrov, drugi del četrte etape v dolžini okoli 110 kilometrov pa bo potekal od Razkrižja do Legrada na Hrvaškem.
Mali nogomet • Turnir v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 9. tradicionalni San-dijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 6. 6. 2009, na igrišči pri OŠ v Vitomarcih. Turnir se bo pričel ob 21. uri, bogat spremljevalni program pa že ob 13.30 uri (13.30 - otvoritev in pozdrav; 14.00 - prijateljska tekma ekip do 17 let; 15.00 - veteranski turnir povabljenih ekip; 20.30 - ekshibicijska tekma ženskih ekip).
Prijave sprejemajo na dan turnirja do 20.30 ali po telefonu 031 634 847. Prijavnina: 60 evrov. Informacije: 031 634 847, 051 367 899.
DK, UK, NŠ, JM
Mali nogomet
RLMN Haloze
V	Vareji je potekal 9. krog rekreacijske lige malega nogometa - Haloze. Vodeče moštvo iz Medvede je brez večjih težav še osmič zapored slavilo in je trdno v vodstvu na prvenstveni razpredelnici. Derbi kroga je bil odigran med domačim ŠD As Euroavto in ŠKD Sestrže. Slednji bi z zmago še obdržali stik z najboljšima dvema ekipama, a jim to ni uspelo. En sam gol domačinov je odločil srečanje in jih postavil na tretje mesto lestvice.
V	prihodnjem koncu tedna sta na sporedu 10. in zaostali 7. krog, v katerem je na sporedu tudi obračun dveh najboljših ekip na lestvici, Medvede in Planjskega. Zelo verjetno je, da bo po tej tekmi znan že tudi končni zmagovalec letošnje lige.
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Ptujska Gora II. - ŠD Stopno 3:2, Planjsko
-	ŠD Ptujska Gora I. 2:0, ŠD Žetale
-	ŠD Breg 7:0, Abulc - ŠD Medvedce 0:5, TD Naraplje - ŠD Rim 2:1, ŠKD Sesterže - ŠD As Euroavto 0:1.
1. ŠD MEDVEDCE 8		8	0	0	41:7	24
2. PLAJNSKO	8	7	0	1	29:9	21
3. AS EUROAVTO	8	5	1	2	25:9	16
4. ŠKD SESTERŽE 8		5	0	3	27:18	15
5. ŠD RIM	8	4	1	3	19:20	13
6. PTUJ. GORA II.	8	4	0	4	29:28	12
7. ABULC	8	3	2	3	24:25	11
8. TD NARAPLJE	8	3	1	4	13:17	10
9. ŠD ŽETALE	8	2	2	4	21:29	8
10. ŠD STOPNO	8	2	0	6	16:20	6
11. PTUJ. GORA I.	8	1	1	6	15:28	4
12. ŠD BREG	8	0	0	8	4:45	0
					DK	
DMN Lenart
A-liga - rezultati 18. kroga (organizator DMNR Sandberg Faž-Vartom): ŠD Vitomarci - ŠD Cerkv. Lotos ml. 13:6 (1:4), DMNR Sand. Faž Vartom - ŠD Destrnik virtuozi 8:7 (4:1), ŠND Old Boys ml. - ŠD Žerjavci 5:1 (0:1), ŠD Pernica ml. - M-trgovina Lorma-nje 5:1 (1:0).
1.	DESTRNIK-VIR. 18 13 0 5 122:77 39
2.	M-T. LORMANJE 18 11 2 5 94:56 35
3.	CERKV. LOTOS 18 10 0 8 96:112 30
4.	VITOMARCI (-1) 18 9 2 7 99:85 28
5.	PERNICA ml. (-1) 18 9 1 8 112:119 27
6.	OLD BOYS ml. 18 8 2 8 88:88 26
7.	SAND. FAŽ -VAR. 18 5 2 11 75:110 17
8.	ŠD ŽERJAVCI 18 2 1 15 49:88 7
B-liga - rezultati 18. kroga (organizator: ekipa Rdeči vragi): Rdeči vragi
-	KMN Benedikt 0:3 (b. b.); KMN Sv. Trojica II - ŠD Pernica veterani 2:8 (2:5), KMN Cerkvenjak G. Pri Antonu ml. III - KMN Sv. Trojica 1:8 (1:5).
1.	SV. TROJICA 18	15	2 1 148:55	47
2.	BENEDIKT (-1) 18	11	1 6 102:88 33
3.	RDEČI VRAGI (-1)18	10	0 8 93:81 29
4.	PERNICA V. (-6) 18	9	1 8 97:78 22
5.	CERKV. ml.III (-3) 18	5	1 12	57:108 13
6.	SV. TROJICA II 18	1	1 16 45:132	4
JM
PLMN Sveti Tomaž
Rezultati 3. kroga: Lordi bar Ko-rant - Koračice 2:6, PGD Ključarovci
-	TRS Trnovci Rucmanci Savci 7:5, PGD Ključarovci mladi - ŠIT Študentje iz Tomaža 3:4, Portal Cvetkovci. net - Bar pri križu Mihovci 3:0, Prše-tinci bar Korant prosti.
Rezultati 4. kroga: PGD Ključarovci - PGD Ključarovci mladi 6:0, ŠIT Študentje iz Tomaža - Lordi bar Korant 3:2, Koračice - Portal Cvet-kovci.net 3:2, TRS Trnovci Savci Rucmanci - Pršetinci bar Korant 2:5, Bar pri križu Mihovci prosti.
Lestvica po 4. krogih: 1. Koračice 10 (27:11), 2. PGD Ključarovci 10 (21:8), 3. Bar pri križu Mihovci 6 (14:8), 4. Pršetinci bar Korant 6 (12:8), 5. Portal Cvetkovci.net 6 (9:6), 6. ŠIT 6 (12:16), 7. TRS 3 (12 :16), 8. Lordi bar Korant 0 (9:18), 9. PGD Ključarovci mladi 0 (10:35).
Pari 5. kroga, 5. junij 2009: PGD Ključarovci mladi - TRS Trnovci Rucmanci Savci (ob 19.00 uri), Pršetinci bar Korant - Bar pri križu Mihovci (ob 19.45 uri), Lordi bar Korant
-	PGD Ključarovci (ob 20.30 uri), Portal Cvetkovci.net - ŠIT Študentje iz Tomaža (ob 21.15 uri), Koračice proste.
Lista strelcev: 7 - David Goričan (Koračice), Franci Kamenšek (Pršetinci bar Korant), Slavko Plohl (PGD Ključarovci); 6 - Jure Hržič (Koračice), 5 - Marko Kovačec (PGD Ključarovci), Robert Majcen (TRS).
UK
Ekipa PGD Ključarovci nastopa v Poletni ligi Sveti Tomaž.
Kasaštvo • Dirka v Avstriji
La Luna, sedemletna kobila Reneja Hanžekoviča iz Veržeja, je nastopila na dirkah v sosednji Avstriji. Na hipodromu Magna Racino v kraju Ebreichsdorf pri Dunaju je na vajetih Avstrijca Wilhelma Lodererja na 1660 metrov dolgi progi s časom 1:18,6 zasedla tretje mesto.
NŠ
Planinski kotiček
Pohod po Sumljakovi poti
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 6. 6. 2009, 19. junijski pohod po Mariborski poti Ivana Šumlja-
ka. Start bo ob 7. uri na Poti na okope (blizu gostilne Poš-tela v Radvanju). Pohod bo potekal po Slovenski planinski poti proti Mariborski koči (2 uri hoda), kjer bo krajša slovesnost ob 90-letnici PD Matica Maribor s kulturnim programom in planinskim rajanjem. Startnine ni!
Dobimo se ob 6.15 pred železniško postajo na Ptuju. Potujemo z osebnimi avtomobili. Pohod vodi Tone Purg. Vabljeni!
Plavanje • Peter Mankoč
»Grem po deseti zaporedni evropski naslov«
Peter Mankoč, najboljši slovenski plavalec zadnjega desetletja, je minula dva tedna treniral v ptujskih Termah. Čeprav je njegov glavni cilj sezone, osvojitev desetega zaporednega naslova evropskega prvaka v disciplini 100 metrov mešano, oddaljen še dobrega pol leta, pa že ta teden odpotuje v italijansko Pescaro, kjer bo nastopil na Sredozemskih igrah. Tokrat je na Ptuju gostoval v okviru skupine ADN Swim Project, ki se ji je pridružil prejšnji mesec. S svojim trenerjem Dimitrijem Mance-vičem sta spet vnesla nekatere novosti v sistem treniranja. Odslej Peter več ne trenira sam, ampak skupaj z nekaterimi najboljšimi plavalci delfino-vega sloga na svetu. Prvo ime skupine je zagotovo dobitnik srebrne medalje iz lanske olim-pijade Srb Milorad Čavič, na Ptuju pa sta bila tudi evropski prvak in podprvak Rus Jevge-nij Korotiškin ter Venezuelec Octavio Alesi. S slovenskim šampionom smo se ob bazenu pogovarjali po enem od napornih treningov.
"Če treninga ne spreminjaš, ne dopolnjuješ in uvajaš novih stvari, ne moreš napredovati. Že v preteklosti sva z Dimitrijem veliko sodelovala s tujimi strokovnjaki. Več znanja imaš, več različnih pogledov spoznaš, lažje se odločiš, poskusiš in ugotoviš, kaj ti najbolj odgovarja. Tako iz tega največ potegneš. Na žalost je to premalo razvito v Sloveniji. Pri svojemu trenerju zelo spoštujem odprtost do novih idej in načinov treniranja. Ne glede na to, da je že dokazal, da je eden najboljših trenerjev na svetu, še vedno išče dodatna znanja. Tudi jaz sem recimo odprte glave, veliko vaj in treningov sem poskusil. Vse mi ni ustrezalo, ampak vse dobre stvari in kar mi pomaga. sem pobral. V tej skupini je vsak posameznik pomemben, vsak prinese nekaj svojega. Prinesel sem izkušnje, glede na to, da sem najstarejši in sem že deset let v svetovnem vrhu. Najboljši med nami je zagotovo Čavič. Doprinesel je naravno dispozijo in občutek ter tudi svoj pogled iz drugega sistema treniranja. Jevgenij je iz ruskega sistema, ki ima neke svoje zakonitosti, Octavio pa študira v Združenih državah in ima prav tako nekaj svojega, čeprav se on bolj uči od ostalih. Mislim, da smo zelo dobra kombinacija," je o filozofiji treninga v uvodu razložil Mankoč.
Se v tej družbi vrhunskih plavalcev dobro počutite?
Da. Zame je to nov način, da sodeluje več enako kvalitetnih plavalcev. Koliko smo na tekmovanjih konkurenti, zdaj dobro sodelujemo, poskušamo en drugemu svetovati in pomagati, da čim bolj napredujemo in delujemo kot prava ekipa.
Slišali smo, da ste na treningu velikokrat med najhitrejšimi?
Kdaj pa kdaj sem najhitrejši, kdaj pa tudi najpočasnejši. Razlike med nami so majhne, le dve ali tri desetinke. Zaradi trimesečne pavze v začetku leta, ko za poletje še nisem načrtoval tekmovanja, sem nekoliko slabše pripravljen od ostalih. Nisem na nivoju Čaviča ali Ko-rotiškina, ampak počasi se bližam. Zdaj sem v fazi, ko hitreje
napredujem od ostalih. Upam, da jih v kratkem ujamem.
Kakšna je dolgoročna perspektiva te skupine in takšnega načina treniranja na splošno?
Mislim, da bi morali imeti nekaj podobnega tudi v Sloveniji, vendar trenutno nimamo pogojev, pa tudi mentaliteta še ni na takšnem nivoju. Razlika je, če imaš v ekipi sedem profesionalcev ali pa enega profesionalca in šest "šalabajzerjev", grdo povedano. Prej bo profesionalec postal "šalabajzer" kot obratno. Veliko lažje je trenirati v takšni ekipi, posebej če so težki treningi, kot pa če sam treniraš, ostali pa se pogovarjajo.
Včasih ste že trenirali z ekipo, ampak zadnja tri leta ste stopali povsem po svoji poti.
Od leta 1999, ko sem del svetovnega vrha, sem resda tre-
Osnovni cilj je evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, ki bo decembra v Carigradu. Tam bom poskušal doseči naslov evropskega prvaka na 100 metrov mešano. Zame je to tekmovanje pomembno predvsem, ker gre za okrogli deseti zaporedni naslov, kar doslej ni uspelo še nikomur. Načeloma ima svetovno prvenstvo prednost, ker je le svetovno, ampak letos bom naredil izjemo. V poletnem času bom plaval na 100 metrov delfin, ki bo glavna disciplina. Če bom na Sredozemskih igrah plaval pod 52 sekundami, grem tudi na svetovno prvenstvo, sicer pa si bom vzel počitek in se od avgusta naprej pripravljal zgolj za Carigrad. Če bi že zdaj plaval mešano, ne bi pomenilo, da bi bil decembra boljši. Zdaj moram biti le v stiku s plavanjem, zadnjih nekaj mesecev pred tekmovanjem pa se posvečam glavni
članskega uspeha dolga pot, ki je vse prej kot lahka.
Nepričakovan velik napredek so prinesle tehnološke izboljšave kopalk, ki pa so zdaj vse po vrsti prepovedane.
31. marca je FINA objavila spisek prepovedanih kopalk, ne sicer katerih, ampak iz kakšnih materialov ne smejo biti. Pred dvema tednoma pa so objavili spisek modelov, ki so uspeli na testiranjih in so dovoljeni. Dejstvo je, da so ne-oprenske in razne poliprenske kopalke preveč pomagale k izboljšavi rezultatov. Če povem le en moj primer. Le na treningu sem testiral en tak model in to povsem na koncu serije, ko sem bil že povsem utrujen. Takrat sem pri plavanju postavil enak čas kot na tekmovanju spočit in s skokom s startnega kamna. Mislim, da to zgovorno pove, da kopalke preveč poma-
Foto: Črtomir Goznik
Peter Mankoč: »Če bom na Sredozemskih igrah plaval pod 52 sekundami, grem tudi na svetovno prvenstvo, sicer pa si bom vzel počitek in se od avgusta naprej pripravljal zgolj za Carigrad.«
niral z nekaterimi vrhunskimi slovenskimi plavalci, na primer z Blažem Medveščkom in ostalimi. Vendar smo vsi nastopali v drugi disciplini, tako da sem bil na težkih treningih vseeno sam. Nisem imel tiste potrebne primerjave in ekipnega duha, kar zna biti na težkih treningih zelo motivacijsko.
»Kopalke preveč pomagajo ...«
Z Dimitrijem bojda popravljata tehniko. Gre za kaj revolucionarnega?
Ne. Dejstvo je, da pri tridesetih letih ne bom več zrasel, roke se mi ne bodo podaljšale in kaj veliko močnejši tudi ne morem več biti. Ne glede na to, koliko tehniko obvladaš, vedno je lahko še boljše. Ugotovili smo nekatere pomanjkljivosti, ki jih poskušamo popraviti. Glede na to, da sem imel od januarja do marca tri mesece pavze, počasi prihajam do dobrih občutkov. Računam, da bom do Sredozemskih iger uspel in bom odplaval dober rezultat.
Pred vami so Sredozemske igre, do evropskega prvenstva decembra pa je še zelo daleč. No, blizu je tudi svetovno prvenstvo, ki bo čez dva meseca v Rimu, tako da tekmovanj tudi v poolimpijskem letu ne bo manjkalo. Kakšni so vaši cilji?
disciplini. Mešano vsebuje vse tehnike, tako da je zdaj vseeno, kaj delam, vse je dobro.
Lani ste dopolnili trideset let. Kako dolgo boste še vztrajali v bazenu?
Mislim, da niso to leta, ko ne bi več mogel doseči dobrega rezultata. Ko ne bom več zmogel, bom nehal. Zagotovo bom nastopil na svetovnem prvenstvu v Dubaju leta 2010, potem pa se bom odločil, kako dalje. Če bom še naprej imel veselje, če bom konkurenčen in zdrav, so naslednja postaja olimpijske igre v Londonu leta 2012. Se pa v plavanju vidim tudi po koncu kariere, ne sicer kot trener, ampak kot svetovalec ali organizator. Mislim, da lahko pomagam mladim plavalcem in to bom verjetno tudi storil.
V svetovnem vrhu ste že desetletje. Kako gledate na mladce, ki prihajajo za vami? Je zdaj težje uspeti kot takrat, ko ste bili vi v začetkih profesionalizma?
Časi so drugačni, marsikaj se je spremenilo. Veliko ljudi reče: "Uh, madona! Plavali smo Petrov kadetski rekord." To je v redu, da so neki cilji. Dejstvo pa je, da je plavanje v tem času veliko napredovalo. Moji današnji rezultati ne bodo veliko veljali čez deset let, čeprav sem zdaj kar visoko. Šport se razvija, ljudje se razvijamo kot tudi sistem treniranja in prehrane. Vsakič moraš biti boljši, to je napredek. Imamo nekaj talentov, vendar je od kadetskega do
gajo. Pa še mogoče en primer. Philippo Magnini je na italijanskem prvenstvu protestno plaval v normalnih kopalkah in ni prišel niti v finale, pa je njihov najboljši plavalec. Vesel sem, da so določene modele prepovedali, res pa je, da po eni strani ni pošteno do plavalcev, ki so dolgo verjeli, da bodo te kopalke zdržale teste, postavljali so rekorde in norme, zraven tega pa so jih še drago plačali. Ampak FINA je postavila določena pravila, ki se jih je potrebno držati. Sicer malo pozno, ampak k sreči zdaj to velja.
Kako ste bili zadovoljni na Ptuju? Se boste še vrnili?
Rad pridem na Ptuj, čeprav ne prav pogosto. Lani sem bil tukaj z reprezentanco in sem bil zadovoljen, letos prav tako. Ta bazen je v tem času idealen za priprave. Predvsem za to, ker ni gneče, kot bo poleti. V miru lahko treniraš. Bazen je super, imamo na razpolago dovolj prog, startne kamne bi sicer lahko zamenjali, ampak tudi nekako gre. Poglobljen del bazena pod skakalnico uporabljamo za dodatne vaje, tako da imamo res vse, kar potrebujemo. Hotel je super, mislim, da v boljših savnah še nisem bil, hkrati pa imamo marsikaj početi, ko se hočemo sprostiti. Mesto poznam že od prej, ko sem imel punco s Ptuja. Je majhno, umirjeno, nalašč za priprave. Tudi ostali plavalci so zelo zadovoljni.
Uroš Gramc
Hajdoše • 10 let KD Valentina Žumra
Praznik bogatega kulturnega ustvarjanja
V gasilskem domu v Hajdošah je bilo 29. maja praznično. Praznovali so 10-letnico uspešnega delovanja domačega Kulturnega društva Valentina Žumra. Sočasno z društvom so praznovali tudi Štajerski frajtonarji, ki so se leta 2001 ustanovili kot glasbena oziroma šesta sekcija društva. Ob tej priložnosti so predstavili svojo tretjo zgoščenko.
Kot je povedal zdajšnji predsednik KD Valentina Žumra Alfonz Strnad, ki je leta 1999 ob ustanovitvi poskrbel tudi za registracijo in potrebne druge formalno-pravne zadeve za nemoteno delovanje, je bil ustanovni zbor društva 16. julija 1999, registracija pa izvedena 17. oktobra istega leta. V bistvu so pobudo za ustanovitev društva dale pevke Gmajnarice, ki so si iskale streho nad glavo, da bi lahko lažje delovale. Uspešne so še danes, doslej so izdale tudi že dve zgoščenki.
Prva predsednica društva Valentina Žumra Hajdoše je
bila Andreja Glažar iz Hajdoš, nasledila jo je Hilda Bedrač, od leta 2004 pa društvo vodi Alfonz Strnad. Že kmalu po ustanovitvi je pričelo delovati pet sekcij, pevska, etnološka, likovna, plesna in pevska, Štajerski Frajtonarji so se ustanovili kot šesta sekcija. Vse uspešno delujejo in dejavnost društva promovirajo s številnimi nastopi v ožjem in širšem okolju. Pogosto nastopajo tudi na občinskih prireditvah. Že vrsto let pa v sklopu občinskega praznovanja organizirajo tudi nagradno tekmovanje v igranju na diatonično harmoniko, Štajerska frajtonarca. Letos jo bodo izvedli že desetič.
Alfonz Strnad je ob 10-letnici uspešnega delovanja KD Valentina Žumra Hajdoše povedal, da so s tem, kar so naredili na področju kulturnega udejstvovanja v kraju in širše, zelo ponosni. Ponosni pa so tudi na svojega rojaka Valentina Žumra, kmetovalca iz Haj-doš, čigar ime nosi društvo, s čimer so se še na poseben način poklonili njegovemu izredno bogatemu kulturnemu udejstvovanju v kraju in okolici. Praznovanje 10-letni-ce so pospremili z bogatim kulturnim programom, ob domačih skupinah so nastopili tudi nekateri gostje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski frajtonarji so ob 10-letnici delovanja KD Valentina Žumra izdali tretjo zgoščenko.
Velika Nedelja • Komedija na prostem
Ne joči, Veronika
Že od leta 1997 gledališki ustvarjalci velikonedeljskega Kulturnega društva Simona Gregorčiča svoje gledalce vsako leto znova razveselijo z igro na prostem. In vsako leto gledalci ugibajo, kaj neki jim bodo pripravili, saj je razpon odigranih del širok. Sedaj je že znano: letos je na vrsti pravljična komedija na prostem za velike in male gledalce.
Na eni od zadnjih vaj smo pokukali na priprave in na stalni lokaciji med velikonedeljskim gradom in cerkvijo odkrili nove tribune, ki skupno s stoli nudijo prostor za čez 600 gledalcev.
Na prizorišču pa je prava čudežna dežela, pisane kulise nas popeljejo v pravljični svet mlade Veronike. Sedemnajstletna Veronika (Anja Cvetko) odrašča pri teti Boži (Danica Cvetko) in stricu Hanzeku (Tonček Lah/Tonček Žumbar). Teta je do nje zelo stroga, svojo hčerko Manco (Ana Vaupo-tič) pa hkrati zelo razvaja. Stric Hanza je do Veronike dober,
vendar to nič ne pomaga, saj tudi njega žena Boža drži bolj na kratko. Nekega dne ga obiščeta Mirko (Stanko Zamuda) in Franc (Franc Gašparič), prijatelja iz šolskih let. Njun obisk je izjemno zanimiv in zabaven. Ko pride domov Boža, pa je šale konec. Nekega dne bi Veronika šla rada na ples s sošolcem Francijem (Simon Zore), vendar je teta ne pusti. Ko Veronika že obupa, jo obišče škrat Tinko (Andrej Vaupotič). Tinko je zanimiv in zabaven, njegova nerodnost pa nasmeji staro in mlado. Ker sam ne zmore, pokliče na pomoč dobro vilo Mirando (Mihaela He-bar), v katero pa je na skrivaj
uprizorjene.
V predstavi nastopa štirinajst igralcev z besedilom in precej statistov - odraslih, najstnikov in otrok. Na odru se tako ali drugače pojavi štirideset oseb. V celotni predstavi pa sodeluje skupno 75 oseb. Igralci uporabljajo profesionalne daljinske mikrofone,
tako da je za slišnost dobro poskrbljeno. V predstavi so uporabljeni številni glasbeni, zvočni, svetlobni, dimni in drugi efekti. Predstava je tehnično zelo dobro podprta, saj za ta del predstave skrbi dobro uigrana ekipa. Predstavo popestrijo še živopisni kostumi množice igralcev in statistov,
plesne točke plesne skupine Pupe iz Gorišnice ter zanimivi in zabavni liki.
Premiera bo že nocoj ob 20.30 pred gradom v Veliki Nedelji. Ponovitve pa bodo 6. in 7. junija ob 20.30 ter 13., 14., 15., 18., 19., 21. junija in 3., 4. in 5. julija ob 21. uri.
Viki Klemenčič Ivanuša
zaljubljen. Zgodba se preko raznih pripetljajev vedno bolj zapleta. Ali bo Veroniki s pomočjo nerodnega škrata Tinka in vile Mirande uspelo oditi na ples, pa avtor besedila in režiser komedije Tonček Žum-bar ni hotel izdati. Povedal pa je: »Zgodba prinaša obilico humornih dialogov, smešnih situacij, zabavnih pripetljajev, veliko plesa in glasbe. Hkrati pa je tudi poučna in vzgojna. Poudarja prijaznost, ljubezen, medsebojno pomoč in podobne občečloveške vrednote, ki jih v družbi in v vsakdanjem življenju vedno bolj pogrešamo.« Tonček Žumbar je doslej napisal že 12 iger in vse so bile
Svet pravljice z veliko komičnimi situacijami se začne nocoj ob 20.30 pred gradom v Veliki Nedelji.
Videm • Zaključni koncert šolskih zborov
Slovo od pevcev
V četrtek, 28. maja, je videmska telovadnica spet privabila ljubitelje glasbe. Ne samo petja obeh šolskih zborov, pač pa so navdušili tudi glasbeni gostje koncerta.
I "'i'
Koncerti ob koncu šolskega leta so v Vidmu že tradicija. Tako otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi učiteljica glasbe Sonja Winkler, so pripravili pester spored iz zakladnice zborovske literature za mlade in najmlajše pevce, pri čemer je bilo zlasti prijetno spoznanje, da niso spregledali starih lepih slovenskih ljudskih pesmi.
Da pa je bil glasbeni večer še zanimivejši, so Videmčani
povabili na svoj koncert posebej zanimive goste: štiri har-fistke Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Tonjo Marišo Hriberšek, Renato Čuš, Natalijo Čačk-ovič Štrucl in Jano Vidrih pod mentorstvom prof. Tine Žardin, ki so nastopile kot solistke, v duetu in kvartetu ter pevsko skupino Fortuna, ki jo vodi prof. Lidija Žgeč.
Zadnji nastop v šolskem letu je vsako leto tudi prilo-
lil	i Si
	!"l!i'l ■!
mm
žnost, da se od zbora poslovijo pevci, ki končujejo osnovno šolo - in to slovo je vse prej kot lahko tako za pevce kot za zborovodkinjo. Upamo in želimo si edino lahko, da se ti tako odlični pevci, kot smo jih slišali prejšnji četrtek ob njihovem slovesu, sedaj ne bodo »izgubili«, ampak zase našli novo pevsko družbo, saj je priložnosti za petje v našem okolju na srečo zelo veliko.
jš
Foto: R. Murko
Na zaključnem koncertu so pevci otroškega in mladinskega zbora, ki ju vodi Sonja Winkler, dokazali, da je ubrano petje še vedno tradicija videmske šole.
Foto: vki
Gorišnica • 5. pütarski praznik vina
Jako, jako dobra vina
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Štajerski putar je maja že petič po vrsti pripravilo ocenjevanje vin, na katerem je letos sodelovalo 50 vinogradnikov s 95 vzorci, kar je največ doslej. Zastopane so bile skoraj vse sorte vin, največ vzorcev pa je bilo v kategoriji zvrsti, ocenjene so bile tudi štiri penine in devet vin posebne kakovosti.
Posebnost letošnjega ocenjevanja so bili rumeni muškati, ki so komisijo najbolj navdušili in prav vseh 13 vzorcev je prejelo zlato medaljo, sicer pa so bile pohval deležne tudi vse ostale sorte in zvrsti.
Vinske vzorce je ocenjevala sedemčlanska komisija, ki ji je predsedoval Franc Bezjak, priznanja pa so slovesno podelili minuli petek zvečer. Kot je povedal Bezjak, sta bila zaradi napak odklonjena le dva vzorca, bronaste medalje so si zaslužili štirje vzorci, srebrne 21 vin, zlate pa kar 64 vin in velike zlate štiri vina. Na podelitvi so razglasili tudi prvake sort, ki so za leto 2009 postali: Dušan Cvetko iz Mihovc (izbor), Vinogradništvo Cvitanič iz Gorišni-ce (šipon - ledeno vino), Martin Ku-kovec iz Podgorcev (laški rizling), Kristina Golob iz Markovcev in
Sampion putarskega praznika 2009 je postala družina Cvitanič iz Gorišnice: Jurij, Slavica, mama Anica ter sinova Jurij s Polono in Dominik.
Letošnji nosilci naslova prvaki sort petega putarskega praznika vina: Dušan Cvetko (izbor), Vinogradništvo Cvitanič (šipon - ledeno vino), Martin Kukovec (laški rizling), Kristina Golob in Stanko Rakuša (oba za renski rizling), Ivan Golob (sovinjon) in Dušan Erhatič (rumeni muškat).
Stanko Rakuša iz Cvetkovcev (oba za renski rizling), Ivan Golob iz Rit-merka (sovinjon) in Dušan Erhatič iz Osluševcev (rumeni muškat).
Izbran pa je bil tudi letošnji šam-pion putarskega praznika 2009, ki ga je prejelo vinogradništvo Cvita-nič za šipon - ledeno vino z oceno 19,54 točke.
»Krona letošnjega ocenjevanja vin pa je bil laški rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2006, ki je dobil neverjetno oceno 19,82 točke od 20 možnih, kar je najvišja ocena na vseh naših dosedanjih ocenjevanjih. To vino je pridelalo vinogradništvo
in vinarstvo Reberc M&M (Mateja in Miran) iz Gorišnice,« je najvišje rezultate razglasil povezovalec programa Peter Kirič.
Priznanja in medalje sta podeljevala predsednik društva Viktor Sprajc in Franc Bezjak ter Žiher ....
Bezjak pa je ob koncu slovesnosti še povedal, da so bila letošnja ocenjena vina izjemne kakovosti, saj je povprečna ocena presegla 18 točk, si pa želi, da se ocenjevanja v prihodnje udeležijo čisto vsi člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Stajerski putar.
SM
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (10.)
V vasici Podor
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Na senegalsko-mavretanski meji
Že iz varnega zavetja taksija je moč opazovati hudo bitko lokalcev za vse belopolte prišleke, saj v zameno za pomoč pri premagovanju carinskih ovir zaslužijo kak dolar. Nepregledna kopica ljudi te dobesedno iztrga iz taksija. Vsi nama ponujajo pomoč, nekateri so bolj vztrajni, drugi spet majn, a nikakor se jih ne moreš otresti. Igra se prične, napetost narašča, kaos premaga vsa čutila. Naposled se prebiješ do senegal-škili obmejnih policistov, ki v želji po
majhnem darilu prepričujejo o potrebi vize, saj Slovenija ni v EU. Ko naposled sicer prijazen policist pokaže zemljevid evropskih držav, opazim, da le-ta datira v leto 1999. Ostaneva neomajna in po nekaj minutah pregovarjanja le dovoli izstop iz države. Povabim ga na prijateljsko cigareto, kar zaradi službenih obveznosti odkloni, vendar vzame tri cigarete za kasneje. Igra se stopnjuje, saj naju pred vstopom na rečno ladjo, le tako namreč lahko prečkaš mejo, obkolijo mavretanski korenjaki. Le stežka se jim izogneva. Več kot dve uri se že
Starodavna kolonialna utrdba v vasici Podor bije neusmiljen boj z zobom časa. Senegalske oblasti nimajo posluha za obnovo svetovne arhitekturne dediščine.
Življenje na vaseh v številnih detajlih še vedno spominja na pristno afriško okolje. Ženske v svoji tradicionalnih živobarvnih oblačilih potrjujejo domnevo o močni prisotnosti prvobitnih vrednot in običajev.
potikava na vročem soncu, ko vendarle prispeva na mavretansko obmejno postojanko. Mavretanski policisti opazijo, da nimava vstopne vize. Igra je dosegla vrhunec, saj se začenja pogajanje o denarni nagradi za izdelavo vstopne vize. Ponudiva 20 dolarjev in ostajava neomajna. Za trenutek se policist z najinima potnima listoma izgubi. V ozadju kriči starejši gospod: »Vzamita potne liste in pobegnita nazaj v Senegal.« Kopica policistov objame gospoda in ga odpelje za vogal ogromne stavbe. Zahtevam potni list, vendar ga je potrebno sedaj odkupiti. Igra se nikakor ne želi končati, pogovor preraste okvire intelektualnega dialoga. Začnemo vreščati en na drugega. Predhodni gospod ponovno prihiti in v polomljeni angleščini pripoveduje o potrebi prebega nazaj v Senegal, sicer bova pristala v zaporu ali brez vsega denarja. V trenutku nepazljivosti brkatemu policistu odtrgam potna lista iz rok, kar ga zelo razhudi, vendar si ne drzne vzeti teh življenjskih dokumentov nazaj. Besen naju pospremi v glavno obmejno stavbo, kjer v prijetnem hladu načelnik postaje spremlja nogometno tekmo. Vzamejo najine podatke in zahtevajo povračilo stroškov za proceduro, čemur se le gromko nasmejeva. Usedeva se na majavi stol ob oknu in opazujeva dogajanje. Igra se spremeni v nevarno početje, saj najina umirjenost močno najeda živce poveljnika. Po kaki uri je jasno, da vize ne bova dobila, če ne bova plačala velike nagrade. Odločiva se za drastično potezo in odhitiva nazaj v smeri ladje ter v Senegal. Policisti sledijo najinima pospešenima korakoma. Ko naju dohitijo, sledi povabilo na dodaten razgovor v drugo sobo, in sicer ločeno. Na to nikakor ne pristane-va. Vrneva se na ladjo in odhitiva v Senegal. Mirnost se je spremenila v grozo in skrb, saj je to edini mejni prehod, dosegljiv z javnim prevozom. Vrneva se na senegalsko policijsko postajo, kjer naju policist napoti nazaj v Dakar. »Pojdita na mavretansko veleposlaništvo, uredita vizum in se vrnita,« naju pouči. Do Dakarja naju loči 12-urno potovanje v eno smer v prenatlačenem kombiju, vendar je to edina rešitev. Na veleposlaništvu urediva vse potrebno v dobri uri, hkrati pa veleposlaniku, čigar sin študira na filozofski fakulteti v Ljubljani, predstaviva celoten pripetljaj. Njegovo razpoloženje se drastično spremeni. Pograbi pisalo in list papirja ter napiše nekaj besed v arabskem jezi-
ku. Odrešilni list papirja nama potisne v roke. Poslovimo se nadvse prijazno. Mineva že tretji dan, ko se ponovno namestiva v avtomobil, ki naju popelje do mejnega prehoda. Takoj ob prihodu se igra nadaljuje, saj so si naju lokalci očitno zapomnili. Tokrat poskusiva sama, brez spremstev in v precej bolj
živčni pozi. Senegalski policist nama zaželi srečo. Ob izkrcanju na mavre-tanski strani takoj odhitiva do poveljnika, mu pokaževa potna lista, vizo in pismo veleposlanika. Kot bi mignil sva uredila vse potrebno za vstop v državo. Igra je bila zaključena, pred nama pa še veliko kilometrov.
Vasica Podor se nahaja ob mejni reki Senegal, kjer ljudje dnevno brez vsakega nadzora prečkajo eno izmed najzapletenejših mej na svetu. Senegal in Mavre-tanija imata izredno visoko stopnjo korupcije, ki jo prakticirajo predvsem do belopoltih popotnikov.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: UZ
Foto: UZ
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Cesen
Česen po vsem svetu cenijo zaradi uporabnosti v kulinariki in zdravilnih lastnosti. Znan je po močnem in edinstvenem okusu in ga uporabljajo pri pripravi jedi vse dežele. Glede na barvo in okus poznamo tri glavne sorte, česen z belo, rahlo vijoličasto in rdečo lupino in segajo po okusu od milega do ostrega okusa in vonja. Orjaški česen je glede na okus mil in nežen in ga zaradi tega uporabljamo kot zelenjavo.
Kulinarična vrednost česna je v njegovi začimbni moči. V majhnih količinah poudarja druge arome. Surov česen je najbolj okusen v solatnih prelivih in marinadah. Po dolgem kuhanju postane milejši in privzema sladke okuse. Pri pečenju moramo česen speči previdno, vendar hitro, saj se rad preveč zapeče in postane grenak po okusu. Milejšo aromo po česnu v jedeh lahko dobimo tudi tako, da česen najprej spražimo na maslu in preden dodamo naslednje sestavine, česen odstranimo.
Česen tako rekoč uporabljamo vsak dan v naši prehrani, saj šele z dodatkom česna določene jedi dobijo pravi okus. Še vedno pa ga bolj pogosto uporabljamo kot začimbo zaradi njegovega značilnega okusa. Ta okus daje česnu eterično olje alicin, ki ima tudi zdravilne učinke. Še vedno največ česna uporabljamo zrelega oziroma posušeno glavico s stroki, pri mladem česnu pa lahko uporabljamo tudi nadzemni del,
ki še posebej okusno deluje v osvežilnih solatah. Nadzemni del pri mladem česnu lahko uporabimo tudi za okusne zelenjavne narastke in musa-ke ali kot svežo zelenjavo zraven mesnih jedi.
Česen je tudi v svetu znan bolj kot začimba in manj kot osnovno živilo za pripravo jedi, vendar kljub temu poznamo nekaj znanih jedi iz česna. Tako v Španiji pripravljajo česnovo juho in jo ponudijo z opečenimi kruhovimi kockami ali krompirjem. Ta česnova juha je domala poznana v vsem svetu in jo pogosto pripravljamo tudi pri nas. Francija pozna pečenega piščanca, ki ga močno natrejo s sesekljanim česnom, Grčija pripravlja znamenito česno-vo omako, prav tako Francija pozna česnovo maslo, ki pa ga pogosto pripravljamo in ponudimo tudi pri nas, predvsem zraven mesnih jedi.
Pri nas še vedno česen uporabljamo kot začimbo. Po okusu se lepo poda z listnato zelenjavo, testeninami, čili-jem, kumino, večino mesnih jedi, paradižnikom, kumarami, z sladko-kislo vloženo zelenjavo, krompirjem, korenčkom, bučkami, grahom stročjim in suhim fižolom in drugimi živili ter jedmi. Nepogrešljiv je tudi pri pripravi enolončnic in gostih juh, kjer ga dušimo ali pražimo s čebulo. Česen je nepogrešljiv tudi pri pripravi mesnih klobas in
Foto: Martin Ozmec
Cesen
pečenic.
Mladi česnovi listi pa so uporabni tudi za pripravo samostojnih jedi ali za pripravo prilog in prikuh. Tako lahko pripravimo narastek iz prosene kaše in mladih česnovih listov. Liste opere-mo in jih narežemo na dva centimetra dolge trakove in jih v slani vodi kuhamo dve do tri minute. Nato jih odce-dimo in ohladimo. Posebej skuhamo proseno kašo, ko je kuhana, jo prav tako odcedi-mo. Na maščobi prepražimo na tanke rezance narezano slanino in sesekljano čebulo. Še preden čebula porumeni, jo damo skupaj s slanino na kašo, dodamo česnove liste in dobro premešamo. Manjši pekač dobro premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo pripravljeno mešanico, ki jo začinimo s soljo in peteršiljem. V pekaču naj sega vsaj dva centimetra visoko. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc ter pečemo v pečici pri 200 do 220 C toliko časa, da rahlo porjavi. Tako pripravljeno jed ponudimo kot samostojno jed sku-
paj s poljubno solato ali kot prilogo mesnim jedem.
Ena izmed zelo cenjenih jedi iz česna so tudi česnove juhe, ki pa jih glede na pripravo poznamo več vrst. Pripravimo si jo lahko tako, da na manjši količini maščobe prepražimo fino sesekljano čebulo, ki bi jo lahko zamenjali s porom, dodamo večjo količino sesekljanega česna. Na eno čebulo vzamemo štiri stroke česna. Nato dodamo vložen ali sveži paradižnik, ki mu odstranimo semena ter dodamo večjo količino na tanke rezance narezanega krompirja. Zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo in na močnem ognju kuhamo vsaj 30 minut. Začinimo s soljo, poprom, peteršiljem in žafranom. Kuhano juho po želji pretlačimo in preden jo ponudimo, damo vanjo opečene kruhove kocke, ki jih potresemo s parmezanom.
Če je česen toplotno obdelan, ne pušča zadaha, pri svežem česnu pa lahko zadah odstranimo z meto, meliso, zelenim peteršiljem, klinčki in kavnim zrnom.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Voh pri psu
Bralec Milan iz okolice Maribora ima kužka pasme bloodhound. Zanima ga, kako je z vohom na splošno pri psih in če je res, da spada njegov kužek med najboljše »vohalce« med psi.
Od vseh čutil pri psu je nedvomno najbolj razvit voh, ki zelo dobro deluje že takoj po rojstvu, povsem pa se razvije pri starosti štirih mesecev. Dejstvo je, da psi gledajo z nosom in ne z očmi tako kot ljudje. Sposobnosti pasjega nosu so res prečudovite in ljudje si težko predstavljamo vso veličino informacij, ki jih obvladuje pes s pomočjo voha.
Čutilo voha pri psih sestavljata dve vohalni območji. Prvo območje leži v sprednjem delu nosne votline in sega vse do velikih možganov. Zraven tega še imajo psi tako imenovani Jakobsov organ, ki leži na notranji strani nebni-ce. Oba organa sta bogato pre-prežena z vohalnimi živčnimi celicami in zato zelo občutljiva za vonjalne dražljaje in za razlikovanje različnih vonjav in prav v tem se pes razlikuje od večine sesalcev. Jakobsov organ sprejema predvsem vonje, ki dajejo psu informacijo
Foto: Emil Senear
o spolu, paritvenem statusu in socialni razvrstitvi vrstnikov oziroma drugih psov. Z Jakobsovim organom mladiček zaznava takoj po rojstvu materine feromone, predvsem pomirjajoči feromon matere DAP, ki vzbuja zadovoljstvo in varnost pri mladičkih. Velik pomen pri sprejemanju vohalnih dražljajev ima razmeroma velik vohalni center v možganih (regio ol-factoria). Pri psu je v velikosti približno osmine možganov in ima v povprečju 200 milijonov živčnih celic. Prav po količini teh vohalnih celic se
posamezne pasme razlikujejo med seboj. Labradorci, ki so znani kot zelo dobri vohalci, imajo okoli 280 milijonov vo-halnih celic, beagli 300 milijonov, bloodhoundi pa okoli 500 milijonov in veljajo za pse z najbolj razvitim vonjem. Bralec Milan ima res zmagovalca v vohu med psi. Vedeti je treba, da so na vohalnih celicah še vohalne resice, mali priveski, vohalni betiči in le-ti imajo neposreden stik z molekulami vonja, ki prihajajo z vdihanim zrakom. Pes ima povprečno 20 milijard vohalnih resic, človek pa le približno 100 milijonov. Pri psih vpliva na vohalno sposobnost tudi velikost lobanje. Psi s kratkim nosnim delom, kot buldogi, bokserji in podobni, imajo slabše vohalne sposobnosti, saj imajo krajše vohalno polje.
Kakršnokoli bolezensko stanje, ki je povezano z otekanjem in vnetjem nosne sluznice, izcedkom iz nosu, povzroči poslabšanje vo-halnih sposobnosti pri psu. Kondicija živali in prehramb-no stanje živali sta prav tako
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pomembna. Pomanjkanje cinka v prehrani negativno vpliva na vohalne sposobnosti. Na razvijanje sposobnosti voha pa zelo vpliva tudi vadba. Pravzaprav je prava umetnost, kako potencial voha pri psu izkoristiti in naučiti psa sposobnosti sledenja in maksimalne uporabe njegovih vohalnih potencialov. Izurjen pes lahko iz čolna zavoha truplo, ki je pod vodo, najde ponesrečenca, ki je globoko pod snegom itd.
Psi živijo v svetu vonjev za razliko od človeka, ki živi v svetu vida. Vonji vzbudijo v psu veselje in žalost, strah, sproščajo v psu mnoge asociacije, ga motivirajo, vplivajo na njegovo čuječnost. Ljudje lahko s tesnim stikom in ljubeznijo do psa obogatimo njegov svet vonjav in mu tako polepšamo življenje. Lep primer je, če mora kužek ostati sam nekaj časa, mu ogromno pomeni, če mu pustimo kos našega oblačila, saj mu vonj po lastniku vzbuja ugodje in varnost.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v rožniku
Nekaj dežja zadnje dneve iztekajočega se pomladnega meseca maja je naravo prijetno osvežilo, zemljo pa toliko namočilo, da vrtno rastje v obdobju najbujnejše vege-
V| tacije v začetku poletja ne bo trpelo suše. Vreme v mesecu rožniku je ob vseh ostalih naravnih najpomembnejši dejavnik za vrtnarjevo letino. Lepo vreme, kot je bilo prvega poletnega dne, obeta sončno in toplo poletje ter bogato in plodno jesen.
V	SADNEM VRTU sta rast sadnega drevja ter razvoj plodov na vrhuncu bujnosti. V tem času nadaljujemo varstvo pred boleznimi sadnega drevja - škrlupom, plesnijo, listno luknji-čavostjo ter drugih. V rednih časovnih razdobjih, da novi prirastek obvarujemo pred okužbami, škropivu dodajamo ustrezne pripravke za uničevanje sadnih škodljivcev, ko se ti pojavijo v obsegu, ki bi utegnil bistveno škodovati zdravju mladik, listja ter pridelka.
V	sadnem vrtu v času najbujnejše rasti pričnemo zeleno rez sadnega drevja. Opravljamo jo pri vseh sadnih vrstah, več pri mlajših drevesih in grmovnicah, ki pa jo s staranjem dreves opuščamo. Pregoste, navpično rastoče mladike razredčimo tako, da jim ob osnovi izrežemo ogrodne veje, mladikam, potrebnim za nadaljnjo vzgojo drevesne krošnje, pa rast v dolžino zavremo z upogibanjem v poševni, vodoravni ali rahlo upognjeni položaj, s čimer se zmanjša vzgon rastlinskih sokov v vrhove, z upočasnjenim pretokom sokov pa se ti prično kopičiti in tvoriti rodni les. Z letno rezjo usmerjamo in vzpostavljamo razmerje med rastjo in rodnostjo sadnega drevesa v prihodnje. Pri vzgoji, obdelavi, prehrani in negi drevesa ter vzdrževanju razmerja med rastjo in rodnostjo se ravnamo po naravnem pravilu, da navpično rastoče veje in mladike težijo k rasti, poševne k rasti in rodovitnosti, vodoravne ter rahlo upognjene pa prenehajo z rastjo v dolžino in postanejo rodne. Z letno rezjo vzpostavljamo v drevesni krošnji potrebno prostornost, zračnost in osvetljenost, listju popolnejšo asimilacijo, plodičem pa zdrav razvoj. Hkrati z izrezovanjem in redčenjem vej in mladik redčimo in izločimo pregoste, poškodovane ter v razvoju zaostale plodiče. Poletno zeleno rez sadno drevo bolje prenaša kot zimsko, rane hitreje zaraščajo, vsi rastni dejavniki pa so v tem času najbolje opazni, zato so tudi lažje odločitve o posegu kot med zimskim mirovanjem.
V	OKRASNEM VRTU je v rožniku mesecu, ko zacveto vse vrste okrasnega rastlinja od nizkih krovnih cvetlic do drev-nin, od enoletnic do trajnic, najprijetnejše, lepo in dehteče. Ob sprehodu ter zadrževanju med cvetočimi lepoticami vselej tudi nekaj postorimo pri pri negi rastlin. Da se bodo lažje upirale vetrovju, jih privežemo k opori, sproti izpulimo plevele, odstranimo odcvetele cvetove, odstranimo zalistnike, ki ne tvorijo cvetnega nastavka, poškodovane in bolne mladike odrežemo, pri nabiranju rezanega cvetja pa zmeraj uporabljamo ustrezno orodje. V juniju že pričnemo s presajanjem trajnic iberisov, ambricije, nizke plamenice, grobeljnika in podobnih kot krovne rastline, najpogosteje na obrobe cvetličnih gredic. Sadike pridobimo z delitvijo grmov takoj, ko odcveto. V sredi junija že pričnemo pripravljati sejališče in sejati dvoletnice: mačehe, spominčice, nageljne, marjetice, ki bodo cvetele pomladi. Zgodaj spomladi cvetoče čebulnice narcise, tulipani, žafrani, hijacinte, zvončki in podobne so zaključile vegetacijo. Porumeneli, oveneli in sušeči listi so prenehali z asimilacijo. Iz gredic jih poberemo in kompostiramo, čebulice pa izkopljemo, posušimo na senčnem in zračnem prostoru, očistimo ter hranimo za ponovno jesensko sajenje.
V	ZELENJAVNEM VRTU pobiramo zgodnjo pridelano zelenjavo, na izpraznjene gredice pa presajamo sadike ohrov-ta, brstičnega ohrovta, kolerabe, zelene. Drugič posadimo kumare ter fižol za pozno poletno in jesensko rabo. Sejemo endivijo, radič, brokoli, letno solato, korenček in rdečo peso. V juniju je začetek nabiranja mnogih vrst zdravilnih zelišč in kuhinjskih začimb.
Miran Glušič, ing. agr.
Bmk&kian S. junija-11. junija
5-petek	6-sobota	7-nedelja	8-ponedeljek #
9-torek ÍM*	10-sreda -M.	11-četrtek	
Vedno več je dokazov, da nas prava »bitka« šele čaka... (1. del)
V vsaki močnejši recesiji je med obdobjem trajanja le-te vsaj enkrat prišlo do močnega in hitrega porasta delnic. Logično, saj vsi daljše obdobje čakajo samo na prvi pozitivni znak in slej ko prej pride do t. i. konsenza na trgu in borze porastejo, čeprav se gospodarska slika slabša. To se je zgodilo tudi v tej recesiji. Mnenja med biki in medvedi se seveda močno bijejo, saj vsi iščemo dno, ki bo enkrat le doseženo. Moje mnenje je, da se mora seveda najprej ustaliti ekonomija, do takrat pa bodo borze plule v zelo razburkanem morju.
Poglejmo, kaj je v času porasta povedala ekonomija. Začelo se je seveda s špekulacijo o zaustavljanju padanja ekonomske aktivnosti predvsem v ZDA. Gospodarstvo je seveda še vedno v trendu dokaj strmega padanja, vendar so se pokazali prvi znaki, ki bi lahko pomenili okrevanje nepremičninskega trga. Torej se je lahko oblikovalo tudi dno. Medvedi so se umaknili, prišel je čas bika. Kljub vsemu so med celotnim porastom na dan prihajali tudi slabi ter še slabši podatki, kot je bilo pričakovano.
Se še spomnite panike v začetku leta, ko je bila na udaru predvsem avtomobilska industrija in s tem povezane ugotovitve? Stečaj te industrije bi lahko pokopal ameriško gospodarstvo. Bikov to ni ukrotilo, kljub temu da je med tem porastom propadel Chrysler, zgodil se je tudi stečaj General Motorsa. Vmes se je pojavil tudi zloglasni test bank in ustreznosti njihovega kapitala, če bi se stanje še poslabšalo.
Popolnoma vse v povezavi s tem testom pa se je izkazalo, da gre skoraj gotovo za čisto manipulacijo. Objava rezultatov je bila sprva predvidena za ponedeljek, nakar so banke dosegle premik le-teh na četrtek. Bile so namreč sredi pogajanj za pridobitev dodatnega kapitala, a javnosti niso nikoli povedali, da tisti ponedeljek niti ena banka ni zadoščala pogojem. Nekaj bankam je do četrtka uspelo pridobiti dovolj kapitala, po prebiranju poročila pa se je izkazalo, da so se od ponedeljka »znižali« tudi pogoji za kapitalsko ustreznost. Tako je v medije prišel samo podatek, da je zdravih in kapitalsko ustreznih 10 od 19 bank. Če bi se upoštevalo bančna pravila pred začetkom krize, bi verjetno zavladala panika, saj testa ne bi opravila nobena banka. Da so bile pred krizo banke popolnoma kapitalsko neustrezno zavarovane in da so bila pravila igre ne samo ohlapna, ampak so to celo spodbujala, pa danes ve cel svet. Test bank je tistim 9 neustreznim naložil, da morajo v pol leta zbrati dovolj kapitala, drugače jih bodo dokapitalizirali z državnim denarjem oz. po domače povedano, jih bodo podržavili.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Sem brez zaposlitve. Trenutno si jo poskušam najti preko veze. Ali mi bo uspelo in ali bom zadovoljna?
Odgovor: Zelo težko je, ko se človek znajde na nekem robu, ko ne vidi več izhoda in ko se tako ali drugače vrti v začaranem krogu. Tedaj sleherni posameznik pomisli na to, da se mu je zgodila krivica in da je pot resnice drugje. Pozablja pa nekaj, da je življenje sestavljeno tako, da se odvija vse, slabo in dobro, tako kot je v naravi noč in pride dan. Živimo v težkih časih in predvsem zelo stresnih. Mnenje planetov je v vašem primeru naslednje, da ne smete izgubiti volje in da morate imeti upanje. Mnogokrat morate oditi po težji poti in si pri tem nabrati določena bremena. Toda če pogledate na vse kot na izziv, vam bo lažje. Na svoj način vas je stara služba morila in vam dajala neko nezadovoljstvo. Vendarle je potrpljenje nekaj, kar nosite v sebi in tako ste vztrajali. Ampak kljub temu je prišel dan, ko ste morali oditi. Odšli boste na boljše. Res pa je, da ne morete že sedaj razmišljati o novi služ-
Prejeli smo
bi negativno. Pomembno je, da se odpravite na dolg sprehod v naravo in da razmislite, kaj vas veseli in kaj bi delali. Na zavodu za zaposlovanje imajo celo paleto dejavnosti, ki vam pomagajo pri motivaciji. Morda je ravno sedaj pravi čas, da se učite česa novega in tistega, kar vam prinaša veselje. Če se boste preveč obremenjevali s tem, česar nimate, vam ne bo pomagalo. Čas je, da stopite naprej in uvidite svetle točke. Verjetno se je skozi leta nabralo veliko težav in obremenitev. Konec koncev ste svobodna oseba, ki se lahko odloča. Morate imeti upanje in pogum in le tako, da se bo odprla tudi pot, ki vam bo pokazala pravo pot. In tako boste kmalu dobili službo, ki si jo želite. Seveda vam bodo v pomoč tudi znanci in prijatelji. Nova služba bo nenazadnje tudi novo poglavje v vašem življenju. Preteklost je po-
Breško-turniška iniciativa
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
trebno pustiti v preteklosti, prihodnost nam je mnogokrat uganka in sedanjost je tista, na katero imate moč vplivati. Vzemite si čas zase in ne iščite sreče v službi, kajti prava sreča se skriva v vas. Včasih je potrebno tako malo, da najdete smisel, ki ga iščete. Problemi, ki jih piše življenje, so v veliki meri namenjeni temu, da rastete na osebni in duhovni ravni. Veliko se smejte!
Šifra: Duhovna rast
Vprašanje: Večkrat vas poslušam preko Radia
Predlog t. i. breško-turni-ške civilne iniciative vzbuja mešane občutke. Sam živim ob Mariborski cesti in po eni strani razumem stisko ljudi na desnem bregu Drave, saj nam je MO Ptuj prej "hudobna mačeha kot skrbna mati". Kajti če kakovost bivanja v tem okolju sodimo po cestni infrastrukturi (uničene lokalne ceste, odseki brez asfaltne prevleke, brez pločnikov, itd.), komunalni infrastrukturi (nadzemeljske instalacije, neustrezno dimenzionira-na in zastarela vodovodna in kanalizacijska napeljava), šolski infrastrukturi (OŠ Breg še vedno v pomilovanja vrednem stanju), urbanistični (ne)urejenosti, potem imajo ljudje prav, ko trdijo, da z razporejanjem skupnih virov (ne samo finančnih sredstev) v MO Ptuj nekaj močno škripa. Po drugi strani, ko beremo utemeljitev za ustanovitev nove občine (ni jasno, zakaj naj bi bilo v novi občini bolje), bi lahko tudi hudobno sklepali, da so razlogi tega početja čista manipulacija določene skupine ljudi, ki poskušajo pridobiti moč v lokalnem okolju pod pretvezo, da je ustanavljanje občin posledica "demokratičnega" odločanja ljudi, v bistvu pa sledijo predvsem nekaterim svojim ozkim interesom (političnim, podjetniškim, pridobitniškim itd.). Dopuščam tudi možnost, da je predlog ustanovitve nove
občine samo oblika formalnega pritiska razočaranih volivcev na obstoječo lokalno oblast, naj se končno zgane; in ta interpretacija mi je še najbolj všeč.
Osebno sicer menim, da je občin v Sloveniji že v tem trenutku bistveno preveč. V Sloveniji preveč denarja porabljamo za delovanje občin (plače) in premalo ga ostane za razvojno naravnane projekte. Majhne občine si lahko zaradi omejenih virov privoščijo zelo okrnjeno občinsko upravo, ki le stežka zmore delo, tako količinsko kot vsebinsko. Takšna občinska uprava vse svoje sile usmeri običajno v komunalno infrastrukturo, za kaj ambi-cioznejšega pa že zmanjka časa, predvsem pa znanja. Dolgoročna oportunitetna izguba, ki izhaja iz zapiranja v majhne skupnosti, bistveno preseže kratkoročne pozitivne učinke. Na neustreznost drobljenja občin je v preteklosti opozarjal tudi Svet Evrope. Zato je v aktualni finančni perspektivi (2007-2013) koncentracija evropskih sredstev usmerjena predvsem v regije in manj v manjše enote. Tako so v manjših občinah proračuni prenizki, da bi lahko zagotavljali lastne deleže v projektih. Evropska sredstva namreč po definiciji samo dopolnjujejo občinska, lastna sredstva. In če je lastnih sredstev premalo, potem tudi
Ptuj in berem vaše nasvete v Štajerskem tedniku. Pri tem se mi je postavilo eno vprašanje. Kdaj človek duhovno raste in kaj je sploh duhovnost? Zakaj mora človek trpeti in kaj je pravzaprav bistvo življenja.
Odgovor: Če pogledamo nekoliko nazaj, lahko vidimo, da smo več kot 2000 let živeli pod vladavino Rib in tu je imelo močan pečat krščanstvo. Polje Rib v naravnem horoskopu spada v 12. hišo, ki je hiša izolacije, zaprtih ustanov, samostanov in podzavesti.
Prav gotovo ni naključje, da je imela pomemben pečat katoliška cerkev. Kaj vse se je dogajalo, prepustimo zgodovinarjem in teologom. Bistvo se skriva drugje. Ko se je zapisalo leto 2000, smo se premaknili v dobo Vodnarja in to je čas, ko je sleherni posameznik slišal za duhovno rast in razvoj. Če človek dela na sebi, lahko naredi veliko zase in za tiste ljudi, ki so mu
blizu. Splošno znano je, da ne moremo spreminjati drugih. Če bo vsak sam dovzeten za spremembe, bo življenje lepše in prijetnejše. Duhovnost je z eno besedo življenje in vsak dan mora človek doživeti neko posebnost v lastni duši. Če mirno obsedite in opazujete naravo, že skozi to ugotovite, kako pomembno je življenje in da skozi majhne trenutke dosežemo popolnost. V življenju je stoodstotno rojstvo in smrt, ostalo je le približek. Če vas nekaj zelo moti, morate stvar proučiti in ji priti do dna. Toda ne na način, da samovoljno delate zaključek, ampak da znate poslušati sebe in svoje srce. Bistvo življenje je tudi v tem, da najdete mir in voljo, da lahko na vsako težavo pogledate kot na izziv. In da se globoko v sebi zavedate, da se dobro z dobrim povrne. Imejte se radi in želim vam veliko iskric sreče!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
evropskega denarja ne bo.
Slabo stanje infrastrukture na desnem bregu Drave sicer moti, vendar ne more biti razlog za ustanavljanje nove občine. Poskušam verjeti v iskren namen vlagatelja predloga za začetek postopka ustanovitve nove občine Breg-Turnišče g. poslanca-župana Franca Pukšiča, saj mu je uspelo iz male občine narediti zgodbo o uspehu. Vendar vse majhne občine (manj kot 5000 ljudi), ki jih je kar polovica, seveda nimajo svojega župana v poslanskih vrstah. Mestna občina Ptuj bi morala civilno iniciativo, pa četudi omejene skupine ljudi, vzeti skrajno resno. Podobno nezadovoljstvo se pojavlja tudi v ostalih četrtnih skupnostih. Z namenjanjem pozornosti lokalnim problemom in enakomernim razporejanjem sredstev ima obstoječa občinska oblast očitno velike težave. Usmerjenost župana v dolgoročne, globalne projekte sicer godi, kar pa ne pomeni, da je možno reševanje problemov »malih« ljudi odriniti na stran. Globalno delovanje sicer lahko prinese slavo in čast v kakšnem akademskem okolju, morebitno ponovno zmago na naslednjih občinskih volitvah pa prinese le zadovoljstvo ljudi. Zdi se, da se je naš župan že odločil.
mag. Avgust Šibila
www.rad¡o-ptu¡.s¡
Duševno zdravje
Vsak ima svoj prav
Marijina prijateljica se je navdušila za numerologijo. Prepričana je, da ji bo sprememba imena prinesla srečo v življenju. Ker sama ni prepričana v to, človek je v prvi vrsti sam svoje sreče kovač, te njene namere ne podpira. Prijateljica ji je to zamerila, celo tako daleč je šla, da se ji je odrekla kot poročni priči. Je to normalno, sprašuje.
Kaj je normalno in kaj ne, ni vedno tako enostavno in enoznačno. Za nekoga, ki je navdušen nad numerologijo, je to vsekakor normalno, za tistega, ki je prepričan, da je vsak svoje sreče kovač, pa to ni normalno. Vsak človek ima pač svoje ideale, svoje cilje, želje, težnje itd. V življenju je vsekakor za medsebojne odnose pomembno, da sprejmemo sočloveka takšnega, kot je, in da sprejmemo tudi njegova prepričanja, pa četudi so v popolnem nasprotju z našimi. To velja tudi za prijateljske odnose. Težave nastanejo vedno takrat, ko skušamo nekoga prepričati v svoj prav in ga ne poslušamo dovolj in vztrajamo v intenzivnosti našega prepričevanja. Takrat po navadi poči, saj tudi druga oseba okrepi svojo obrambo in nas prepričuje v svoj prav. Prav to se je zgodilo Mariji in njeni prijateljici. Menim, da bi bil dobro, da sedeta za mizo in si ponudita roko sprave in si dovolita, da ima vsaka od njiju svoje prepričanje o nečem. To se mi zdi najbolj normalno!
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Fantje skupine Puppetz nadaljujejo promocijo svojega debitantskega albuma 'Forte Balade' in predstavljajo že četrto skladbo. Njen naslov je V meni' in kot za vse single do zdaj so tudi za tokratnega posneli še videospot. Skladba V meni', ki je bila v nekaj tednih po izidu 'pesem tedna' že na marsikateri radijski postaji (Val 202, Radio Krka, radio Robin), je vizualno podobo tokrat dobila iz koncertnih posnetkov skupine ter posnetkov iz studia (Studio RSL), kjer so fantje snemali album.
Poletje za Puppetz ne bo ravno dopustniško, temveč pestro, saj se bodo zaprli in se posvetili ustvarjanju in snemanju novega materiala, obenem pa se pripravljali na prihajajoče koncerte. Najprej jih bo moč videti zadnji dan Rocka Otočec, in sicer v nedeljo, 28. junija, prav tako pa ponovno odhajajo preko mej, saj bodo 6. julija zatresli Orpheum Graz (Avstrija), kjer bodo nastopili kot predskupina znane nemške skupine Cinema Bizzare. 13. junija bodo nastopili še v 2. krogu glasbenega troboja v oddaji NLP, kjer se bodo borili za zmago in obenem v živo predstavili njihovo aktualno skladbo V meni'.
■k-k-k
Dan D se po izdaji četrte plošče 'Ure letenja za ekstrava-gantne ptice' posvečajo koncertni promociji. S številnimi dosedanjimi nastopi so že navdušili svojo zvesto publiko, ki se ji obeta res nepozabno koncertno leto. Tako nas samo še dva dneva ločita od glasbenega spektakla na hipodromu v Stožicah, ko bodo v nedeljo, 7. 6., na velikem odru nastopili Dan D in The Killers. Sledili bodo festivalski nastopi na Piše se leto, Rock Otočec, Pivo in cvetje, 13. septembra pa se bo zasedba Dan D predstavila v popolnoma novi luči, ko bo v ljubljanskih Križankah nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Dan 202, kot je poimenoval dogodek Val 202, bo prav gotovo vrhunec letošnje koncertne sezone.
MZ
D
ETI 1 0
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. ,10. . mit: stik
9. jan plestenjak: . pride, pride dan 8. anja rupel: nisi moj
7. ice: živim' brez navodil
6. tabu: namesto srca 5. mi2: porno romantica 4. flirrt: zbiram vse, kar nosila je 3. stereotipi: elektrika 2. samuel lucas: kje si ti 1. gal: čas bo na moji strani
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Mal' naprej
Maja so Čuki na radijske valove poslali nov single »Kukamo pod senčnik njen« - lahkotno poletno skladbo, polno veselja in igrivosti, ki nas z umirjenimi ritmi zaziba v pravo poletno vzdušje.
Sicer pa so v maju vse svoje prijatelje, glasbene kolege in novinarje gostili na promociji novega albuma, ki je bila v novo odprti restavraciji Angel v Mercatorjevem centru v Šiški. Čuki so se ob tej priložnosti iskreno zahvalili vsem sodelujočim na albumu, poleg tega pa so za vse prisotne pripravili posebno presenečenje: celoten program je namreč povezovala Alenka Godec, ki je posebej za to priložnost s Čuki odpela skladbo »Vsak je sam«.
Ob tej priložnosti se je Čukom poklonila tudi založba Dallas Records. Sodelovanje med založbo in skupino ima namreč letos poseben jubilej
- 10 let. Ob tej priložnosti je direktor Goran Lisica - Fox Čukom podelil prav posebno plaketo - kolekcijo vseh glasbenih izdaj, ki so izšle v okviru založbe Dallas v tem izjemno uspešnem obdobju.
Več kot uspešen teden pa je za Čuke zaokrožila njihova zvesta publika, saj se je album »Mal' naprej« zavihtel na prvo mesto najbolje prodajanih albumov v Sloveniji.
Čuki pa se seveda ne ustavljajo. V minulih dneh so se člani najuspešnejše skupine pri nas odpravili na promocijsko radijsko turnejo po Sloveniji. Tako so se mudili v vzhodni Sloveniji, na Primorskem in
Filmski kotiček
Bralec
Vsebina: Leta 1958 15-le-tnemu Michaelu nenadoma postane slabo. Na ulici mu pomaga 20 let starejša neznanka in ko fant čez nekaj mesecev ozdravi, se odpravi k njej, da se ji zahvali. Kmalu pričneta nenavadno ljubezensko razmerje, v katerem ona zahteva, da ji bere knjige. Nekega dne Hanna, kot je ženski ime, nenadoma izgine. Strti Michael jo osem let kasneje kot študent prava sreča na sodnem procesu kot obtoženko za nacistične zločine. Čeprav ne stopi v stik z njo, ve, da bi se lahko rešila, če je ne bi bilo sram priznati, da je nepismena. Hanna pristane v zaporu in desetletje kasneje ji že odrasel in ločen Michael prične pošiljati svoje zvočne posnetke branja knjig ...
Glavna junakinja Hanna, ki jo je izvrstno odigrala vedno odlična Kate Winslet, se zdi
The Reader
Igrajo: Kate Winslet, David Kross, Ralph Fiennes Režija: Stephen Daldry Scenarij: David Hare po romanu Bernharda Schlinka Žanr: drama Dolžina: 124 minut Leto: 2008 Država: ZDA
malce retardirana, a ne toliko, da je družba ne bi dojela kot normalne osebe. Hanna je list, ki se pusti premetavati naokoli, zato se nikoli ne sprašuje o etični odgovornosti svojih dejanj, niti medvojnih, še manj povojnih. Zapeljevanje voljnega 15-letnika je pač nekaj, kar se zgodi. Njun odnos jemlje zelo hladno in distancirano in je pravzaprav le poslovni dogovor: najprej ji bo bral knjige, nato sledi seks. Kot vsak 15-le-tnik pa se glavni junak seveda do ušes zaljubi. Ko se osem let kasneje zave, kakšno žensko ljubi, nastopi osrednja točka filma: ali ji pomagati, da se reši zapora, morebiti celo smrtne kazni, ali upoštevati njeno željo, da njena nepismenost ostane skrivnost. V običajnem hollywoodskem filmu bi glavni junak že skakal po sodišču in se drl »Nepismena je!« a na srečo film nikoli ne pristane na takšne poceni in razvrednotene manipulacije z gledalci. Odločitev ga še globje zaznamuje za vse življenje, zato nikoli ne uspe ustvariti ljubečega odnosa z drugo žensko - na koncu je postaran ločenec z zafrustri-rano hčerko. Idealna vloga za Ralpha Fiennesa, čeprav glavni čar filma presenetljivo ukrade neznani David Kross kot mladi Michael. Režiser je v prikazu njunega odnosa res pokazal
tudi Dolenjskem. In kot pravijo Čuki, jih čaka delovno poletje s številnimi nastopi. Počitka ne bo kaj dosti, če pa že, pa le kakšen dan ali dva.
Za jesen fantje napovedujejo
nov singl za skladbo Pod krošnjo starega bora, sicer pa je na njihovem novem albumu še nekaj pesmi, ki lahko postanejo uspešnice.
MZ
Foto: Internet
Skupina Čuki se že predstavlja z novim singlom Kukamo pod senčnik njen.
ogromno golote in seksa, ki meji že na mehko pornografijo, a pri tem ni prav nič pretiraval: v začetku, ko zaljubljenci najbolj radi ližejo med, je golota osrednji motiv odnosa, zato takšen prikaz ni odveč, temveč je filmsko še najbolj iskren in odkrit.
Sprva se zdi, da gre še za en film o drugi svetovni vojni, o početju glavne junakinje med vojno ali pač, da gre za zgolj še en film o holokavsku ali pa celo, da je vse skupaj le izgovor za pretirano goloto v imenu umetnosti. Film ni nič od
tega, ampak je predvsem ljubezenska zgodba, ki ji mračno obdobje druge svetovne vojne služi le kot ozadje in prožilec ključnih sprememb v odnosu med junakoma. Najbližje, kjer se film v svoji izpovedi in sporočilu približa vojni, je prikaz, kako so dejanja medvojne generacije možgansko opranih Nemcev uničujoče vplivala na naslednjo, nedolžno generacijo ter jo s krivdo, ki jo je le-ta prevzela nase, zdrobila v čustvene pokveke.
Matej Frece
* Published by Glu	•* Published by Gametoft
Pogoji uporabe B^onga porabniki predptečniške letefonije - pre-.-erfte stanje na vašem računu. Orregcote prejemanje wap povezav in GPRSAJMTS prenos podalkc« Rjslan SMS je zaračunan po ceniki opermeija (Mobtel, Simobil. Detaei J. cevi powatnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo Korfive se Striate s sptešnim pogcji na w^vsmscitynet'lvniunga. Balunga je naročniška Sortev ¿n uporabnikom prinaša rtajvei 5 sporočil na mesec z wap povezavo db gatorijie, iz kasete si lahko ratožio 3 vsebine brez doplafila. Cena spoicdla je 1,88 EUR. V vse ceneje vštet D0V. Od pogodbe.ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odsropiii kadarkoli. Odjava iti step na 3030. Reklamacije. 02-4£44-595, icklamacije^amscfiyxicv Ponudnik;"IhreeAres Koban&Co. djto., Zg. Bistrica 22,2310 Slov. Bistrica. Oeiekics laz> je zabavna aplikacijaki ne zagotavlja txrosii pri preverjanju resničnosti izja*/ posameznika fingerprint Mancbmakerjs zabavna aplikacija, kisimuha jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti r&iAaga
NAS SLIKAR IN GRAFIK
PREKAJEN SVINJSKI VRAT, ŠINJEK
RAZTELEŠEVA-LEC
NATAŠA ERJAVEC
MAJHEN TROP, TROPIČ
DOBESEDNI PREVOD
SRBSKI REŽISER JOVANOVIC
VEZNIK
JUŽNOAFRIŠKI GOLFIST
KOŠARKAR (BENO)
TRETJA OSEBA MNOŽINE
TRETJA BEETHOVNOVA SIMFONIJA
VOZILO ZA TEPTANJE SNEGA
IGRALKA DE PUTTI
VRSTA HRASTA
OPOJNO SREDSTVO
PEVKA JANKOVIČ
JEDEC OGRCEV
POPEVKAR BLACK
AM. IGRALEC (ANTHONY)
OLGA TESLENKO
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
MESTECE PRI MILANU
NOGOMETNA ŽOGA
BRAZILSKI PIANIST
GRAFIČNI OBRAT
KOŠARKAR (GORAN)
POSLASTICA
GRAFIČNA STORITEV
INSTRUMENTALNA SKLADBA
AMERIŠKO POLIAKRILNO VLAKNO
NAŠ PESNIK (IZTOK)
PERZIJSKO PIHALO
PSEVDONIM FR. BEVKA
AMERIŠKA REŽISERKA IN IGRALKA (NILA)
ITALIJANSKI SIR
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES)
Ugankarski slovarček: CIACONA = instrumentalna skladba; ECA = brazilski skladatelj In pianist (Luis, 1936-1992); ESAR = psevdonim Franceta Bevka; LYA = ameriška filmska Igralka de Putti; MAC = ameriška režiserka in igralka (Nila, 1891-1953); MOSAD = izraeslak obveščevalna služba; NAJ = perzijsko pihalo; RHO = mestece pri Milanu.
■ue|u>je '^ejiej 'esjv 'euooep 'eopjg
'>j|e>j 'ejg 'su^jsd 'eoipsjg 'oe|/\| 'siusn 'eA~| 'u| '3N 'feu 'onfodo 'woieue 'euje^sn 'i|upn '>ps '}se|sod 'ij>| 'oiejno 'dn>jpo 'ois 'ss|e|/\| ei|||/\| 'is^ojsi 'us|d 'pesouj 'ej^v 'ojdsy :ouAejopoA is^uezu^ a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 06. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Za-goršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 07. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI
IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PONEDELJEK, 08. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). TOREK, 09. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kum Trbovlje). SREDA, 10. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). ČETRTEK, 11. junij: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). PETEK, 12. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
Spoznali boste, da v sebi skrivate moč in da boste tako kos obveznostim, ki jih boste Izvajali. Blesteli boste v pogledu denarja in uvideli, kaj je za vas prava pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali, uporabite potrebno modrost. Cveteli boste v ljubezni in se predajali romantiki.
Sn BIK
Odločili se boste In naredili globoko v sebi analizo. Kocke odločitve se bodo vrtele dolgo časa In na delovnem mestu vas bo obiskala vila kreativnega izražanja. Nekaj trenj bo v ljubezni, močan pečat vam bo dala trma. Poglejte na probleme, ki jih piše življenje iz drugega kota.
DVOJČKA
Nekoliko več poudarka boste morali nameniti svojemu zdravju. Popazite na prehrano in se Izogibajte mrzlih pijač. Telovadba vam bo v samopomoč. Zaradi zvedavosti boste našli še kakšno tehniko duhovnosti. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli, pogovori bodo ključ uspeha.
RAK
Blesteli boste v neki skupini ljudi. V sebi boste našli neko moč in energijo, odločili se boste In vzeli v roke škarje in platno. Največ kreativnosti bo na delovnem mestu. V pomoč vam bodo sodelavci. Vzeli si boste čas zase. Raziskovali tisto, kar vam pričara notranji mir.
LEV
■Tj V ospredju bo trma. Narediti boste morali majhne korake naprej. Teden bo v znamenju pozitivne energije in prišli boste v ospredje. Iz višine človek lažje vidi, kar mu je všeč. Vaš moto bo solidarnost, v službi boste zavihali rokave. Ravno zaradi intenzivnosti boste naporni.
DEVICA
Delo na vrtu vas bo umirilo in vam pomagalo do notranje osvoboditve. Partnerjevi namigi bodo zelo uporabni. Pomembne kontakte boste imeli s tujino. Če se morate kaj učiti, boste stvari naredili v popolnosti. Odprle se vam bodo nove poti in ugodne priložnosti.
TEHTNICA
Ustvarjalna energija se bo spremenila v detektivsko raziskovanje. V tišini boste prišli do nekih odgovorov in uvideli boste, kaj vas veseli. Seveda bo življenje dokazalo svoj načrt in popolnoma od vas je odvisno, ali ga boste sprejeli ali ne. V ljubezni bo zelo strastno.
ŠKORPIJON
Zelo močan pečat tedna bo v partnerskem življenju. V tem spoznavate ljudi, ki vam bodo učitelji in učenci istočasno. Napredovali boste v svojem znanju in se pilili v intuiciji. Vaši nasveti bodo dobrodošli v poslovnem življenju. Morje in vroče sonce vam bo odgovarjalo.
STRELEC
Globoko v sebi se boste soočili s tistim, kar vam je blizu. Zanimivo je, da se boste poglobite še bolj intenzivno v zdrav način življenja. Večni optimizem vam bo koristil na delovnem mestu. Izkazala se bo notranja modrost. Življenja ne boste smeli zajemati s preveliko žlico.
KOZOROG
Negovati boste morali notranjega otroka v sebi. Teden, na pragu katerega ste, bo kreativen In ustvarjalen. Imeli boste močno voljo in tako boste dosegli svoje cilje in ambicije. V poslovnosti bo zaznamovana sreda. V ljubezni bodo v ospredju ljubeča in romantična čustva.
VODNAR
Hiteli boste naprej po svoji poti. Imeli boste veliko energije in volje. Postali boste tudi odločni In i se boste prenove. Predvsem se boste ukvarjali s tistim, kar ste odlašali. Klepet s prijatelji bo za vas zelo pomemben. Pri vas doma bo ob koncu tedna veselo in zabavno.
RIBI
Sledi čas komunikativnih in intelektualnih izzivov. Veliko časa boste v tem tednu namenili Izobraževanju. Možno je, da boste odšli na poslovno pot. Pogovori bodo tisti magičen jezik, ki prinašajo osvoboditev. V partnerskem življenju bodo možnosti, da izrazite svoje občutke^ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj - v četrtek ob 18. uri!
BRISAČA
CHARLES IVES
Kidričevo, Cirkovce • Ekskurzija v Budimpešto
Nepozabna dneva v prestolnici
23. aprila smo se nadarjeni učenci Osnovne šole Cirkovce in Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo odpravili na ekskurzijo na Madžarsko, natančneje v Budimpešto.
"Rana ura, zlata ura," pravijo. Tega reka smo se držali tudi mi. Ob štirih zjutraj smo se zbrali pred šolo. Čez nekaj minut je pripeljal avtobus s cirkov-škimi učenci in učitelji. Šesturna vožnja z vmesnimi postanki je potekala brez težav. Naš cilj je bila Budimpešta, glavno mesto Madžarske s približno dva milijona prebivalci. Razprostira se na obeh bregovih Donave, ki ločuje in povezuje v Budimpešto prej samostojni mesti Budim in Pešta. Danes je Budimpešta prava evropska prestolnica, ki ponuja številne znamenitosti.
Ker smo prispeli dokaj hitro, smo si najprej pretegnili noge in se sprehodili po nakupovalni ulici. Velike, pisane izložbe so vsakogar pritegnile. Naše pol ure je hitro minilo. Spet smo sedli v avtobus in se odpravili na ogled telekomu-nikacijsko-tehnološke srednje šole. Dijaki in ravnatelj so nas lepo sprejeli. Predstavili so nam program za nadarjene učence in šolo. Čeprav je ta dokaj velika, nas je presenetila z mirnim ozračjem in prijetnim ter sproščenim vzdušjem. Navdušila sta nas radijski in televizijski studio, ki pripadata šoli.
Naša naslednja znamenitost je bil Trg herojev. Ta leži v pe-štanskem delu Budimpešte. Je eden največjih, najlepših in najbolj priljubljenih odprtih prostorov. Najprej smo si privoščili malico, nato smo se sprehodili po trgu. Očarali so nas velikanski kipi, ki smo jih z občudovanjem fotografirali. Zatem smo se sprehodili po mestnem parku, ogledali smo si Hunyadijev dvorec. Po sprehodu smo se odpravili na slovensko ambasado, kjer so nas toplo sprejeli, nam predstavi-
Nadarjeni učenci iz Cirkovc in Kidričevega so dva dni spoznavali Budimpešto.
li delo ambasade in pogostili s sokom in pecivom.
Popoldne se je prevešalo v večer in odpravili smo se v hostel. Razporedili smo se po sobah, odložili prtljago, se osvežili in pripravili na večerjo. Okoli 20. ure smo odšli večerjat v tradicionalno gostilno. Okusili smo njihovo hrano, npr. golaž, prisluhnili duetu violine in kitare. Po končani večerji nas je čakal sprehod. Soglasno smo se odločili, da se ustavimo v McDonald's-u, saj nam madžarska papricira-na hrana ni pretirano teknila. Po pozni večerji in večernem sprehodu smo se vrnili v hostel ter polni vtisov in prijetno utrujeni zaspali.
Naslednje jutro smo se prebudili okrog pol osme ure. Nato smo se umili, oblekli in pozajtrkovali. Tudi ta dan nas je čakal spisek znamenitosti. Na prvem mestu je bila tržnica Grand market hall, največja in najbolj znana pokrita tržnica. Razteza se v treh nadstropjih, kjer smo lahko izbirali med široko paleto svežega
sadja, zelenjave, mesa, sira in madžarskih specialitet, priljubljenih spominkov in turističnih izdelkov.
Zatem smo se vrnili v hostel, pospravili sobe in prtljago ter vrnili ključe. Odpravili smo se do avtobusa, ki nas je odpeljal do naslednje točke - bazilike sv. Štefana. Bazilika je najmogočnejša stavba v mestu. Zgrajena je bila v 19. stoletju, njena gromozanska kupola meri 72 metrov. V ločeni kapeli znotraj te bazilike je relikviarij z desno roko kralja Štefana, prvega krščanskega madžarskega kralja, ki so ga kasneje razglasili za svetnika. Čudovita arhitektura in veličina bazilike, tako njena zunanjost kot notranjost, sta nas popolnoma prevzeli. Po ogledu pa smo imeli čas za pohajkovanje in manjše nakupe. Ta čas smo vsak po svoje izkoristili, nato pa nas je pot vodila v hišo eksperimentov. Dve uri zanimivega, zabavnega in hkrati poučnega eksperimentiranja sta minili, kot bi mignil. Po kosilu smo
Skorišnjak • Uredili razsvetljavo pri kapeli
se z avtobusom odpeljali na Gellertov hrib. To je najvišja točka Budimpešte, kjer naj bi se po legendah sestajale vse madžarske čarovnice. Nekoč je bilo morda res tako, danes pa vrh Gellertovega hriba oblegajo turisti. S citadele se odpira najlepši panoramski pogled na mesto. Citadelo so zgradili Habsburžani po tem, ko so leta 1848 zatrli madžarsko revolucijo. Tudi mi smo uživali v krasnem razgledu na čudovito mesto, reko Donavo in njene mostove.
Tako smo zaključili našo ekskurzijo. Čakala nas je še vožnja domov. Na avtobusu smo veselo prepevali, kasneje tudi malce zadremali. Vrnili smo se okoli 21. ure.
V teh dveh dneh smo spoznali veliko novih stvari, videli nove reči, se neizmerno zabavali in uživali ter stkali nova prijateljstva. Bilo je enkratno in verjamem, da nam bo Budimpešta ostala v lepem spominu.
Katja Kopajnik, 9. b, Kidričevo
Blaževa kapela vidna tudi ponoči
V Skorišnjaku so 23. maja uradno predali namenu zunanjo razsvetljavo kapele sv. Urbana oz. Blaževe kapele, kot jo mnogi imenujejo.
P*' ■ ¿ ' 'y	Hi: ■" OB
-	Ot
	
	■i
	d .i ^
HP*	ilBwfil
Foto: Melita Turk
Program ob slovesnosti je vodil Brane Orlač, blagoslov s sveto mašo pa je opravil farni župnik Edi Vajda. Najbolj zaslužnim za izvedbo razsvetljave, Občini Videm in županu Frideriku Bračiču, Antonu Milošiču, Branku Krajncu, Iztoku Knapi-ču in Branetu Orlaču, je Društvo za napredek in razvoj Kocil podelilo zahvale. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi, ki so se skupaj z domačini veselili nove pridobitve, v kulturnem programu pa so sodelovali ljudski pevci Mejaši. Nato so župan občine Videm g. Friderik Bračič, krajevni svetnik iz Sko-rišnjaka g. Belšak Janez in naj-
mlajši prebivalec Skorišnjaka Alen Orlač prerezali vrvico in tako uradno predali razsvetljavo namenu.
Kot je v svojem nagovoru med drugim povedal Orlač, sega zgodovina nastanka kapele v leto 1705, zgradili so jo vaščani sami, za zavetnika pa je bil določen sv. Urban. Za kapelo so ves čas zgledno skrbeli različni skrbniki, leta 2000 pa je bila temeljito obnovljena. »Za domačine kapela ni le kulturni spomenik, ampak del njihovega načina življenja,« je še povedal Orlač.
Melita Turk
Od tod in tam
Podlehnik • Zdrava šola
V okviru Zdravih šol, med katere smo se na OŠ Martina Koresa Podlehnik vključili v tem šolskem letu, smo organizirali naravoslovni dan s temami ohranjanja telesnega in duševnega zdravja ter skrbjo za zdravo in čisto okolje. Učenci 6. razreda smo skupaj z medicinsko sestro Heleno Seidl Stefanovič iz ZD Ptuj preučevali vzroke za nastanek bolezni zob in njihovo preprečevanje. Učenci 7. in 8. razreda smo ugotavljali povezavo med športnimi aktivnostmi in zdravjem, ukvarjali smo se z zdravo prehrano in motnjami prehranjevanja ter medsebojnimi odnosi med mladimi in v družini nekoč in danes. Učenci9. razreda pa smo preučevali vzroke, posledice in preprečevanje okoljskih problemov, kot so kisel dež, ozonska luknja in topla greda. V okviru naravoslovnega dne sta delovali tudi likovna in literarna skupina, ki je strnili delo skupin v EKO novicah. Plakate,ki so nastali na naravoslovnem dnevu, smo razstavili v ZD Ptuj.
Dragica Šegula
Juršinci • Dan šole in podpis ekolistine


Mm-iff
Foto: Slavko Feguš
V ponedeljek, 25. maja, smo na OŠ Juršinci proslavili 19. dan šole ter podpisali ekolistino.
Kulturni program je bil v znamenju ekoloških vsebin, spomnili pa smo se tudi vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali med šolskim letom. Gost na prireditvi je bil Dane Katalenič, kije kot podpisnik ekolistine zastopal koordinacijo slovenskih ekošol. Učenkam, avtoricam eko-znaka in ekohime, smo podelili priznanja ter razdelili priložnostne nagrade razredom, ki so zbrali največ odpadnih baterij. Na prireditvi smo tudi prvič zapeli našo bodočo ekohimno.
Slavko Feguš
Literarni večer na OŠ Mladika
Foto: arhiv OS Mladika
V četrtek, 28. maja, smo na šoli pripravili literarni večer. Učenci so se predstavili s svojimi literarnimi prispevki. Brali so pesmi, uganke in različne spise, ki se navezujejo na naš projekt VODA. Literarni večer je, kot že leta nazaj, pripravil naš knjižničar, gospod Vilijem Veg. V tem času je izšel tudi naš šolski časopis. Upamo, da bodo učenci tudi v prihodnje dobili tako ustvarjalen navdih za pisanje.
Amanda Kralj, 7. a
Foto: DS
Foto: arhiv OS
petek • 5. junija 2009
Tednikove akcije, bralci pišejo
Štajerski	27
Iščete svoj stil	^
Hedvika v športno-elegantnem stilu
Hedvika Rojko je doma iz Stojncev, mama dveh hčerk, 15 in 12 let. Po poklicu je kmetijska tehnica, dela kot natakarica. V prostem času je aktivna gasilka, piše za Markovski list, pomaga v organizacijah RK in Karitas. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil prijateljičin sin, na to je že pozabila, zato jo je povabilo za sodelovanje zelo presenetilo.
V	kozmetičnem studiu Neda so pri Hedviki ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji oblikovali tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma. Priporočili so ji občasno globinsko čiščenje.
V	frizerskem salonu Stanka je za Hedvikino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Lase ji je pobarvala blond medeno, postrigla na »odštekani« paž, prav tako je tudi odstrigla močno uničene konice las. Pričesko je oblikovala s krtačo in fenom.
Vizažistka Minka Feguš je obraz prekrila s pudrom, oči poudarila v bež in temno modrem tonu na zunanjih delih vek. Poudarila je tudi ličnice, v rahlo roza tonu pa še ustnice.
»Hedvikino radovednost sem skušala potešiti z izbiro športno-elegantnih oblačil, ki jih med seboj lahko kombinira na več različnih načinov. Oblačila sem izbrala v trgovini Mura in trgovini Elkroj. Pri izbiri oblačil za Hedviko me je ob tem neverjetno suhem
in sončnem vremenu v mislih odneslo kar na morje. Letos bo mornarski slog ponovno zakorakal na naše ulice. Poglejmo, kaj lahko najdemo v ptujskih trgovinah. V trgovini Elkroj sem našla pravšnjo jakno v karo vzorcu, dvore-dnem zapenjanju in osnovni modri barvi v kombinacijo z belo in rdečo. Okrasni šivi na jakni so poudarjeni z belim sukancem. V Murini trgovini sem našla še rdeče hlače, ki so zaokrožile celoto, rdečo majico ter zanimivo belo jaknico s kratkimi rokavi. Seveda bi bilo lažje, če bi lahko izbirala med različnimi mornarskimi barvami majic in hlač, oziroma če bi lahko pokukala še v kakšno trgovino v mestnem jedru. Zelo lepi modro-beli mornarski čevlji in torbica so me čakali na polici trgovine Alpina. Hedvika je oblekla rdeče hlače, majico ter beli jopič, obula čevlje, preko ramen pa si je v naglici, ko je zapuščala hotelsko sobo, poveznila še karirasto jakno. V roke je vzela nepogrešljiv kos ženske garderobe, torbico, in že oddrvela po hotelskih sto-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Hedvika prej ...
... in pozneje
pnicah na zelo pomembno srečanje,« je o Hedvikini novi podobi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
Hedvika Rojko si je v kozmetičnem studiu Olimpic izbrala manikuro. Včasih je redno obiskovala manikerko. Narobe je, da človek kar naenkrat zadeve opusti, potem pa pozabi nanje, ugotavlja. Zato je bila toliko bolj navdušena po opravljeni storitvi. Urejene roke in nohti vplivajo na boljše počutje ženske in večjo
KOLEKTIV SALONA
skosko m nensKo
fiu2£iiscv0 z Slomškova 22 10 % popust v juniju *
samozavest. Osnovna nega rok zajema piling, urejanje in oblikovanje nohtov, masko ter masažo rok, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Slovenija • Medicinsko-humanitarna odprava Kenija 2009
Spreminjajmo svet na bolje
»Hujambo« pomeni zdravo v svahilščini, jeziku ljudi dežele, v katero odhajamo.
Si predstavljate, da bi bili na Ptuju samo trije zdravniki? Verjetno ne, pa se že sedaj pritožujemo nad vrstami!
Kenija kot dežela, ki jo umeščamo med tropske dežele ali dežele tretjega sveta, se ubada z veliko težavami, kot so, recimo, HIV, tropske bolezni, pomanjkanje vode in hrane, občasna vojna stanja ... Zdravstveno stanje ljudi je slabo, zdravstvena oskrba je izredno slaba (imajo isto število zdravnikov kot Slovenija, okrog 4500, vendar 19-krat več prebivalcev). Čutijo pomanjkanje strokovnih ljudi na področju zdravstva (zdravniki, medicinske sestre ...), pomanjkanje bolnišnic, zdravil .
Kenija je med prvimi tremi državami na svetu z največjim številom ljudi, okuženih z virusom HIV (5 % v mestih ter vse do 15 % obolelih na podeželju). Zato smo se odločili, da bomo storili največ, kar lahko, da pomagamo!
Smo skupina šestih študentov medicine, stomatologije, ortopedske tehnike in farmacije, vsi na koncu šolanja, z znanjem, ki bi ga radi pretalili v prakso, z veliko željo po nenehnem učenju in pomagati sočloveku ter »okrepljeni« z zdravnico pripravnico z dragocenimi izkušnjami iz humanitarne odprave v Ugando. Prihajamo iz vse Slovenije, s podobnimi željami/cilji, načeli ter strokovno izobrazbo. Celo leto se
bomo še dodatno izobraževali na posameznih klinikah in področjih, ki nam bodo pomagala pri delu v tropih.
Odpravljamo se v Kenijo. V vasico Majiwa, ki leži v najza-hodnejši provinci Nyanza.
Cilji naše odprave so: nuditi osnovno zdravstveno oskrbo domačinom, nadaljevati delo prejšnjih odprav, osvešča-ti tamkajšnje prebivalstvo o ustrezni higieni, prehrani in preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni . , pridobiti nova znanja o infekcijskih boleznih, nova znanja iz tropov predstaviti širši javnosti ter jih uporabiti tudi v Sloveniji.
Vse te cilje bomo z največjimi močmi poskušali uresničiti v poletju 2O09, od začetka julija do konca septembra.
Odpravo pomaga organizirati Sekcija za tropsko medicino
na Medicinski fakulteti Ljubljana. Sekcija za tropsko medicino ima dolgo in spoštovano tradicijo. Dr. Pikelj (ustanovitelj sekcije) je bil prvič v Afriki v 70. letih prejšnjega stoletja in se je takoj zaljubil v ljudi in celino. Nato so začeli organizirati posamezne humanitarne odprave v tropske dežele oz. dežele tretjega sveta (Afrika, Azija, Južna Amerika), ki so postale po letu 1991 zelo redne oz. stalne.
Moralno nas podpirajo Ministrstvo za zdravje, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Klinični center Ljubljana), Medicinska fakulteta Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.
Za odpravo je vsota predvidenih stroškov okrog 25.000 evrov. Ta denar bo šel za zdravila za ljudi v Majiwi in okolici, za medicinske pripomočke, za
knjige, materiale, preventivo ter za operativne stroške.
Zavedamo se, da je včasih težko pogledati prek trenutnih problemov, s katerimi se soočamo, vendar smo kot ljudje in kot državljani razvitejših držav odgovorni, da pomagamo tam, kjer so razmere veliko slabše in si ljudje ne morejo privoščiti niti zadovoljtive osnovnih potreb. Zato prosimo za podporo naše ideje po (vsaj malo) boljšem svetu.
Svoj prispevek lahko nakažete na: Univerza v Ljubljani - Medicinska fakulteta, TRR: 01100-6030708380, Sklicna številka: 250-164. Namen: Kenija 2, julij-september.
Dobrodelni koncert
Da nam uspe zbrati denar, bomo organizirali še dobrodelni koncert Spreminjajmo svet na bolje. Ta bo v Staršah v nedeljo, 7. junija, ob 19. uri. Nastopali bodo: Ptujskih 5, Štajerski baroni, ansambel Aplavz, ansambel Zakapane, ansambel Donačka, Bič Boysi, Šank kvintet, Ribniški pušeljc, Saša in Gabrijela, The little thinks, Dani&Zoran, pripravljamo pa tudi presenečenje!
Vljudno vabljeni!
Več informacij na www.keni-ja2009.si
V imenu Humanitarne odprave Kenija 2009:
Dejan Tašner
Foto: Črtomir Goznik
Hedvika v oblačilih Mure in Elkroja ter s čevlji in torbico iz Alpine.
Hrana in kemijska varnost
Kemikalije so del vsakdanjika
Zadnji teden v maju obeležujemo teden kemijske varnosti.
V Sloveniji ob tej priložnosti že štiri leta tečejo številne aktivnosti in letos smo se jim pridružili tudi na Območnem združenju Rdečega križa Ormož. Ena izmed aktivnosti je bila organizacija predavanja Hrana in kemijska varnost, ki ga je za nas izvedla Tatjana Kruder, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, in je potekalo v sodelovanju z Uradom
RS za kemikalije. Udeleženci predavanja so bili seznanjeni z dejstvom, da smo danes bolj kot kdajkoli prej izpostavljeni kemikalijam, to dejstvo je bilo zanimivo predstavljeno s primerjavo, da ima veliko ljudi danes v svojem domu več kemikalij, kot jih je imel kemijski laboratorij pred 100 leti.
Maja Botolin Vaupotič
Ptuj • Ribiško-športni in kulinarični konec tedna
V soboto prireditev 1001 postrv
Ribiška družina Ptuj pripravlja to soboto, 6. junija, ob ribiškem domu na Rogoznici tradicionalno ribiško-športno in kulinarično prireditev pod obetajočim naslovom 1001 postrv, na katero vabijo vse občane, ljubitelje ribištva in zelene narave.
V okviru letošnje prireditve 1001 postrv bodo člani Ribiške družine Ptuj ob rogozniškem ribniku pripravili tradicionalno tekmovanje v lovu rib s plov-cem, ki se ga lahko udeležijo vsi ljubitelji ribolova in ribištva, tudi tisti, ki niso člani ribiške družine.
Kot je povedal predsednik RD Franc Trbuc, sprejemajo prijave do vključno petka, 5. junija, do 20. ure v prostorih Ribiške družine Ptuj v ribiškem domu na Rogoznici ali po telefonu 02/746 22 21. Zborno mesto za vse prijavljene udeležence ribolovne tekme bo v soboto ob 7. uri ob ribiškem domu, kjer jih bodo seznanili tudi s pravili ribolova. Za prvih 30 najboljših ali najbolj srečnih ribičev pripravljajo praktične nagrade.
Sicer pa ptujski ribiči vabijo ob ribiški dom na Rogozni-ci tudi vse prijatelje in znance tekmovalcev in druge občane, saj bodo v soboto ves dan
Foto: M. Ozmec
Tradicionalna ribiško-športna in kulinarična prireditev 1001 postrv bo potekala ob lepo urejenem ribiškem domu ob ribniku na Rogoznici
na voljo sveže pečene postrvi s prilogo, in to po ugodni ceni. Člani ribiške družine Ptuj vas vabijo, da z njimi do-
živite vse lepote in dobrote ribiško-športne in kulinarične prireditve 1001 postrv in se v prijetni družbi s prijatelji
in znanci sprostite ob zasanjanem ribniku ter pogledu na zeleno naravo ob njem.
-OM
Sp. Podravje • Nov ukrep ministrstva v vinogradništvu
Na Ptujskem ne bo zelene trgatve
Zelena trgatev je na slovenskih tleh povsem nov ukrep, ki bo prvič izveden letos, v bistvu pa gre za enega od ukrepov Evropske unije, s katerim se poskuša zmanjšati velike zaloge vin.
Agencija RS za kmetijske trge je na razpis (zaključen konec maja) za dodelitev denarja vinogradnikom, ki so se odločili za zeleno trgatev, prejela 149 vlog zainteresiranih vinogradnikov, vendar pa bodo zeleno trgatev očitno opravljali le tisti z Vipavskega, saj so bile vse vloge vinogradnikov s Ptujskega, teh je bilo 24, zavrnjene.
Zakaj je prišlo do zavrnitve, je pojasnil Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe. »Ukrep zelene trgatve je v bistvu strogo tržni ukrep, namenjen prvenstveno tistim vinogradnikom, ki imajo res večje zaloge vina. Glavna pogoja za pridobitev denarja iz tega ukrepa sta bila namreč najmanj 70 odstotkov zalog vina prejšnjega letnika in posedovanje vsaj osem hektarjev vinograda, vpisanega v register pridelovalcev grozdja in vina. Prijavili pa so se lahko tudi vinogradniki, ki sami sicer nimajo predelave, s pogodbo o prodaji grozdja pa dokazujejo, da so vezani na določeno klet, ki pa potem mora izpolnjevati oba navedena kriterija. Žal pa Ptujska klet ne razpolaga z vsaj osmimi hektarji vinogradov, zato so bile vse vloge naših vinogradnikov zavrnjene, razen ene izjeme. Gre za vinogradnika Konrada Janžekoviča, ki ima lastno predelavo ozi-
roma klet,« je najprej povedal Rebernišek, ki sicer obžaluje, da so bili vinogradniki neuspešni, saj gre večinoma za imetnike tistih vinogradov, ki jih je lani hudo zdesetkalo neurje s točo in bi jim uspešna kandidatura vsaj malo pokrila pričakovan izpad letošnjega grozdnega pridelka: »Dejstvo je, da bo letošnji grozdni iz-plen precej manjši zaradi poškodovane trte in prizadetim vinogradnikom bi tako denar iz naslova ukrepa zelene trgatve prišel še kako prav! Po drugi strani pa je moje osebno mnenje, da s strokovnega
vidika ta ukrep ni ravno dober, saj zelena trgatev lahko povzroči prebujno rast trte, kar je za tako poškodovano trsje slabo. Je pa ukrep, kot rečeno, dober s tržnega vidika, predvsem zato, ker se že dalj časa srečujemo s problemom prevelikih zalog vina, ne le pri nas, ampak povsod in v tem kontekstu je bolje odstraniti nekaj zelenega grozdja kot pa še dalje kopičiti zaloge vina, saj se z viški niža cena in si vinogradniki v bistvu na ta način škodujejo.«
Jasno je, da so razočarani tudi vinogradniki. Reberni-
Andrej Rebernišek je pojasnil, da so bili ptujski vinogradniki na razpisu neuspešni, niti individualno, niti skupaj s Ptujsko kletjo niso izpolnjevali zahtevanih pogojev razpisa.
šek sicer pojasnjuje, da so se že v času še odprtega razpisa s kmetijskim ministrstvom poskušali izpogajati za nekoliko spremenjene kriterije razpisa, vendar so bili neuspešni, saj, kot so dobili pojasnilo, po že sprejeti uredbi evropska zakonodaja ne dopušča naknadnih sprememb kriterijev: »Vendar pa naj bi bila ta uredba spremenjena v prihodnje, če bo seveda ukrep še obveljal.«
Za ukrep je bilo sicer predvidenih 300.000 evrov, glede na potrjene vloge pa naj bi se razdelilo 178.000 evrov, kot že povedano, v veliki večini med vipavske vinogradnike in tamkajšnjo klet. Cifra se sicer lahko še zmanjša, saj imajo vinogradniki, ki so prejeli pozitivne odgovore, do 10. junija še možnost, da si premislijo in zelene trgatve ne opravijo. Našim vinogradnikom pa ostaja upanje, da bo čim prej ugledal luč sveta že napovedan razpisa za dodelitev sredstev za sanacijo škode na vseh kmetijskih zemljiščih po lanskem neurju.
Sicer pa je zanimivo tudi to, da so mnenja vinskih in vinogradniških strokovnjakov glede zelene trgatve precej različna; kar nekaj je takih, ki se nad tem ukrepom glasno zgražajo, drugi pa ga pozdravljajo kot vsaj začasno obliko pomoči v premostitvi vinske krize.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Sp. Ključarovci • Zlatoporočenca Kosi
Foto: vki
Stanko in Helena Kosi iz Spodnjih Ključarovcev 33 sta v zakonski stan stopila 14. februarja pred 50 leti, zlato obletnico poroke pa sta praznovala 9. maja. Zlatoporočenca sta doma iz iste vasi in sta na začetku svoje skupne poti krajši čas preživela v Savinjski dolini. Kmalu sta se vrnila v domače Spodnje Ključarovce in si ustvarila dom. Stanko je opravljal različna dela, upokojil pa seje kot poslovodja trgovine pri Sv. Tomažu, Helena, rojena Petek, pa je bila gospodinja. Skrbela je za tri otroke in manjšo kmetijo. Otroci Helena, Irena in Stanko so tudi potem, ko so se osamosvojili, ostali blizu doma, tako da staršema lahko priskočijo na pomoč. V veliko veselje so jima tudi štiri vnukinje in dva vnuka, ki so babici in dedku ob njunem prazniku pripravili posebno presenečenje - izlet v Savinjsko dolino, kamor bi se sama le s težavo pripeljala, a sta si zelo želela. Za to presenečenje sta jim zlatoporočenca še posebej hvaležna, veliko bolj pa še za pravnuka in štiri pravnukinje.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • 30. kros Vrtca Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Po prazniku Vrtca Ptuj so v Vrtcu izvedli tudi 30. tradicionalni kros, ki so ga obogatili s prvim krosom strokovnih delavcev. Na drugem medobčinskem krosu so sodelovali vrtci Ptuj, Kidričevo, Ormož, Destrnik, Videm pri Ptuju in Majšperk. Vseekipno je slavil Vrtec Ptuj s prvo ekipo, pri deklicah je bila ekipno najboljša ekipa Vrtca Ptuj 1, pri dečkih pa ekipa Ptuj 2, med posamezniki je bil pri dečkih najboljši Mihev Korpič iz Ormoža, pri deklicah pa Anastazija Rosič iz prve ekipe Ptuja. Na krosu Vrtca Ptuj je med dečki zmagal Nejc Medved iz enote Vijolica, pri deklicah Anastazija Rosič iz Trobentice, med dečki ekipa Spominčica, med deklicami Vijolica, vseekipni zmagovalec pa je bila ekipa Spominčice.
MG
Ljutomer • Zaprli hotel Jeruzalem
Foto: NS
Po 35-letih poslovanja so prejšnji ponedeljek edini hotel v ljutomerski občini - zaprli! Novica je šokirala mnoge, še najbolj zaposlene delavce (36), ki so o zaprtju izvedeli iz novic lokalne radijske postaje. Po dobljenih informacijah družbe Zdravilišča Radenci, v okviru katere deluje hotel Jeruzalem v Ljutomeru, je do sklepa o prenehanju poslovanja prišlo zaradi nerentabilnosti hotela, ki bo nadaljeval gostinsko dejavnost le za zaključene skupine. Kot zatrjujejo v Radenski, bodo vsi zaposleni ohranili svoja delovna mesta, večina bo premeščena v Radence in TK Banovci. Hotel, kije bil povsem prenovljen pred tremi leti, je imel v 43 sobah 81 postelj. Dnevno so pripravili okoli 1500 malic, ob vikendih so njihove nočitvene kapacitete bile domala povsem izkoriščene. Čeprav je bilo opravljenih že nekaj rezervacij za skupine v naslednjih mesecih in celo v času božično-novoletnih praznikov, bodo hotelske zmogljivosti na voljo le še v juniju.
Niko Šoštarič
Jeruzalem • Ljutomerska in ormoška klet pod istim klobukom
Prireditvenik
Lastniško zaokrožili Ljutomersko-Ormoške gorice
Na nedavni tiskovni konferenci v zidanici Malek so najbolj odgovorni za prihodnost ormoške in ljutomerske kleti povedali, kakšno vizijo razvoja so začrtali za obe kleti. Načrti so veliki in Vladimir Puklavec, direktor Holdinga Vino J, je priznal, da jih ne bo mogoče uresničiti čez noč, a v treh do petih letih si obeta konkretne rezultate.
Vmmm
Holding vino J je postal več kot 99 % lastnik delnic v podjetju Jeruzalem Ormož in več kot 94 % lastnik v podjetju Ljutomerčan. Kot je povedal Vladimir Puklavec, so v obeh družbah tudi na dobri poti, da odkupijo še ostanek delnic in dosežejo 100 % lastništvo. »Naša strategija je, da ustvarimo eno podjetje in dve pravni enoti. Le skupaj razpolagamo s količinami, s katerimi lahko izpolnimo svoje poslovne cilje in smo resen partner tudi na mednarodnem trgu. Razvijali bomo maksimalne sinergije. Začeli bomo z enologijo in kontrolo kvalitete, ki bo en sistem v obeh enotah, sledila bo prodaja, nakup. Naš cilj je doseči učinkovitost in uspešnost na tržišču in biti v krogu najboljših slovenskih pridelovalcev vin in tudi v evropskem merilu. Kajti samo dobro vino je danes možno dobro prodati. V obeh kleteh bomo kvaliteto še poboljšali. Na mednarodnem tržišču želimo doseči cene, ki bodo omogočale normalen poslovni razvoj,« je povedal Vladimir Puklavec.
Novemu lastniku prleških vinskih kleti pa se zdi pomemben cilj tudi, da s to kvaliteto in uspehom na tržišču plačajo boljše cene za grozdje vinogradnikom in jih na ta način motivirajo k boljši pridelavi, k boljši kvaliteti, jim dajo možnost srednje- in dolgoročnega načrtovanja in jih motivirajo za obnovo vinogradov. Doseči želijo win-win odnos, v katerem bodo imeli vsi nekaj od tega in na ta način zvišati tudi življenjski standard v tem okolju, ki ima vse pogoje, da proizvaja ena najboljših belih vin na svetu.
Želijo v vinski champions league
Kar nekaj časa je trajal prevzem obeh podjetij po slovenski zakonodaji, ki je po besedah Vladimirja Puklavca bolj komplicirana kot v drugih
Janko Puklavec (z leve), Silvo Žižek, Vladimir Puklavec in Karl Kra-šek načrtujejo skupno prihodnost ljutomerske in ormoške kleti.
evropskih državah. Prvi korak je bil ta, da so poskrbeli za urejeno tekoče poslovanje v obeh družbah. Predsednik uprave Jeruzalema Ormoža VVS Silvo Žižek in Karl Krašek, direktor Ljutomerčana, pa bosta morala nadaljevati aktivnost v začrtani smeri. Posebej na področju enologije in kontrole kvalitete napovedujejo spremembe, saj bodo pomladili moštva in si pomagali tudi s tujimi eno-loškimi strokovnjaki, da prilagodijo proizvod zahtevam evropskega trga. Uvedli bodo nov sistem izobraževanja in nagrajevanja zaposlenih, saj jih želijo motivirati za novo usmeritev med najboljše. Vladimir Puklavec je povedal, da si želijo med najboljše, tako kot v nogometu champions league, zato želijo pritegniti strokovnjake, ki želijo uspeh v slovenskem in evropskem merilu.
O konkretnih poslih pa je Pu-klavec povedal, da se trenutno ukvarjajo s podpisom pogodbe s Kmetijsko zadrugo Ormož za izboljšanje odkupnih pogojev za vinogradnike, podobno se bodo dogovorili tudi v Ljutomeru. S tem želijo dati perspektivo vsem, ki so pripravljeni pridelovati grozdje po njihovih kvalitetnih standardih. Veliko že sedaj vlagajo v marketing, predvsem v tujini. V naslednjih treh letih namreč želijo spremeniti strukturo prodaje in doseči približno 70 % izvoza in 30 % prodaje v Sloveniji
in deželah bivše Jugoslavije. Zato bodo povezali prodajno službo obeh podjetjih z namenom doseči boljšo pozicijo na trgu. »Smo na začetku poti, to je dolga pot, imamo pa možnosti, znanja in sredstva, da smo uspešni,« je zaključil Vladimir Puklavec.
Skupno okrog 6,5 milijona litrov vina
Nato so kratko predstavili še obe podjetji. Silvo Žižek je povedal, da v vinogradništvu podjetja obdelujejo 400 hektarjev vinogradov, v sadjarstvu 150 hektarjev nasadov jabolk. Ormoška klet letno napolni 4,2 milijona litrov vina. Podjetje se ukvarja tudi s turizmom, ki zajema zidanico Malek, degusta-cijsko dvorano v Ormožu ter vodenje skupin skozi klet. Vrednost kapitala je 4,9 milijona evrov, knjigovodska vrednost delnice pa je po podatkih letnega poročila iz lanskega leta 55,71 evra. Zanimivo je, da je imelo podjetje pred prevzemom 637 lastnikov, konec leta 2008 le še 35, sedaj pa je izven sistema 89.300 delnic le še 332 delnic. V podjetju je 109 redno zaposlenih, za določen čas 30, v času trgatev pa tudi več delavcev. Najpomembnejša lanska investicija je bila v degu-stacijsko dvorano in je znašala 600.000 evrov. Letos pa ormoško klet čakata dva projekta.
Največja lanska investicija podjetja Jeruzalem Ormož VVS je bilo dokončanje pred leti začete degu-stacijske dvorane.
Prijavili so se na razpis za prenovo polnilne linije z dodatno opremo v vrednosti 1,5 milijona evrov in protitočne mreže, v vrednosti 1,4 milijona evrov. Kot je povedal Žižek, so zaposleni v pričakovanju uresničitev izziva, da se podjetje inter-nacionalizira. To je cilj, ki so ga zasledovali že nekaj časa in so prepričani, da ga bodo z novim lastnikom tudi dosegli. Dosedanja struktura prodaje je bila namreč takšna, da so izvozili le 25 % vina na tuji trg, ki pa je po večini pomenil Hrvaško.
Karl Krašek, direktor Ljuto-merčana, je predstavil podjetje, ki gospodari z 200 hektarji vinogradov. Redno zaposlenih je 36 delavcev, za določen čas 32. V letošnjem letu načrtujejo pridelati okrog milijon kilogramov grozdja in okrog 2,5 milijona odkupiti od pridelovalcev. Okrog 30.000 evrov načrtujejo vložiti v klet, kjer bodo nabavili naprave, ki so dotrajane ali imajo premajhno kapaciteto. V vinogradih pa jih čaka nabava vinogradniških traktorjev in druge mehanizacije v vrednosti 300.000 evrov. Pripravili se bodo tudi na obnovo vinogradov, saj imajo okrog 70 hektarjev absolutnih vinogradniških leg nezasajenih. Letos načrtujejo obnovo do 30 hektarjev, saj stane obnova od 20 do 35.000 evrov po hektarju.
Skupno bosta kleti letos napolnili 6,5 do 7 milijonov steklenic, v naslednjih letih si želijo doseči 10 milijonov. Vladimir Puklavec ocenjuje, da so s temi količinami kot partner že sprejemljivi za večja tržišča.
V tujini nova blagovna znamka
Na vprašanje, ki Ljutomerča-ne in Ormožane najbolj žuli -kaj bodo pili poslej, Ljutomer-čana ali Jeruzalemčana -, pa je Vladimir Puklavec povedal, da se na domačem trgu zaenkrat ne bo nič spremenilo. Za tuje tržišče pa pripravljajo drugo ime, saj jim tam te blagovne znamke nič ne pomenijo. Za tujino bodo pripravili tudi bolj suho izvedbo penine. Sicer pa bodo stavili na zelo kvalitetna vina, ki so za to okolje primerna. Ne želijo proizvajati poceni vin, usmeritev je v najboljše možne kvalitete, ki jih lahko dosežejo. Litrske steklenice bi radi kar pozabili. Cena pa mora biti temu primerna. Za dosego tega cilja se bodo morali prilagoditi tudi okusu svojih bodočih potrošnikov. Na Novi Zelandiji imajo tako recimo 40 vrst sovinjonov - za posamezna tržišča.
Na vprašanje, ali je zanimanje za nakup Dvorca Jeruzalem, smo izvedeli, da je Ljuto-merčan gotovo eden možnih kupcev dvorca.
Viki Klemenčič Ivanuša
Petek, 5. junij
16.00 do 21.00 Cirkulane, stari vrtec, na ogled je razstava ob
110-letnici organiziranega kulturnega delovanja v kraju in 90-letnici rojstva dr. Vladimirja Bračiča 17.00 Majšperk, v večnamenski športni dvorani, prireditev ob dnevu
vrtca »Oblačila nekoč in danes« 18.00 Cirkulane, v prireditvenem šotoru, osrednja slovesnost ob 2.
prazniku Občine Cirkulane, družabno srečanje občanov 18.00 Cirkovce, v večnamenski dvorani, prireditev ob 11. obletnici
vrtca Kidričevo 19.00 Ptuj, CID, Francoski večer
19.30 Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven 20.30 Velika Nedelja, pred gradom na prostem, premiera romantič-no-pravljične komecija z glasbo in plesom v narečju »Ne joči, Veronika«, v izvedbi KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja
Sobota, 6. junij
10.00
12.00
16.00
16.00
17.00
19.30
19.30 20.30
Ptuj, Mestno gledališče, Plesna šola Ples Plus, zaključna produkcija
Janški Vrh, odprtje posodobljenega odseka ceste Stanislav Hameršak, Janžki Vrh-Franc Kozel, Dolena Ptuj, pred Mestno hišo, športno-družabna prireditev Žogarija, tekmovalci osnovnošolci se bodo pomeri v spretnostnih igrah Budina-Brstje, dom krajanov, razstava Zdravje z domačega vrta, kulinarika in ročna dela, sledi kulturni program, razstavo je pripravilo Društvo gospodinj Jezero v sodelovanju s četrtno skupnostjo Jezero
Podlehnik, v večnamenski športni dvorani, proslava s kulturnim programom ob 10. obletnici ustanovitve Občine Podlehnik Podgorci, kulturna dvorana, folklorna prireditev Podgorci pojejo in plešejo, prireditev je ob 100-letnici kulturnega društva Podgorci
Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven Dornava, dvorišče baročnega dvorca, 10. jubilejni koncert Pihalne godbe občine Dornava
Nedelja, 7. junij
8.30 Lesično, zbiranje pred trgovino Maja, 4. tradicionalni pohod
po Kozjanskem parku po gozdnatih pobočjih in suhih traviščih Bohorja
9.00 Cirkulane, farna cerkev sv. Barbare, maša za domovino, namenjena občanom Cirkulan ob občinskem prazniku in članom KD Cirkulane ob njihovem častitljivem jubileju 15.00 Podvinci, v gasilski dvorani, koncert MoPZ Rogoznica 15.00 Mestni Vrh, Mohorkova graba, koncert ob 10-letnici delovanja
glasbene dejavnosti Decima 19.00 Starše, športna dvorana, dobrodelni koncert za Medicinsko-hu-
manitarno odpravo v Kenijo Dornava, ribiško tekmovanje za pokal Občine Dornava
Ponedeljek, 8. junij
Ormož, razstava Intarzij Voja Veličkoviča, Občinske značilnosti in grbi, razstava je na ogled vse do 11. junija 2009
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ljubezen za vse. Posnetek dobrodelnega koncerta v Velenju, nastopajo priznane glasbene skupine in Tereza Kesovija. Vabljeni pred male ekrane.
Kino Ptuj
, 6. in 7. junij ob 17.00 Art program: Milk - biografska drama. Ob
19.10 Revni milijonar - kriminalna romantična drama. Ob 21.15 Gran torino - drama.

Čestitka ob abrahamu
Velku Perneku
IZ FINŽGARJEVE14 NA PTUJU
Veliko je na svetu stvari in krajev, ki človeka očarajo in jih ni mogoče pozabiti, a le en je kraj, kamor se boš vedno želel vrniti! Vse najboljše ti želi tvoja družina.
XX
Šfaj&ufca,
budilka
89,8 98,2 104,3Mí*
¡foóluZajte naá tuli na ípietu,: www. ralio-ptuf ói
RADIOPTUJ
89,8-98,2 H04r3
Foto: vki
Foto: vki
30 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 5. junija 2009
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cera velia za vse tipe vozil starejših od 3. let!
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)	
AUDI A4 AVANT 1.9 Till	ČRNA	2004(T)	10.190,	
BMW320D	ČRNA	2001	7.790,	
FIAT PANDA 4X41.2 8V CUMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,	
FIAT PUNT01.216V.3V	SREBRNA	2003	4.190,	
FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,	
FIAT PUNT01.216V	BELA	2003	3.000,	
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,	
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC..5V	SIVA	2003(T)	7.990,	s
OPEL CORSA 1.3 0T1.3V	BELA	2006	6.490,	i
RENAULT ESPACE 1.9DCI.5V	T. SIVA	2004	9.590,	I
ŠKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V	SREBRNA	2007(T)	9.490,	
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,	1 i-
				
|AC — ^ S				
Avtoesnter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 5.6.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 6.6.
8.00 Blagoslov konj In traktorjev v Novi vasi 9.30 VRATA MED ZVEZDE 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Zaključni koncert O.Š. Markovci
NEDELJA 7.6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 25 let KD Skorba 11.00 zaključni koncert OŠ Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Srečanje CPZ na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Predsednik države na Destrnlku 18.00 VRATA MED ZVEZDE
PONEDELJEK 8.6.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.00 VRATA MED ZVEZDE 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 zaključni koncert OŠ Videm 19.00 Oddaja ŠKL
20.00 Zaključni koncert O.Š. Markovci
čMITT..
Trgovina - storitve
Stojnci 19 2281 Markovci Tel. 02 788 81 60, gsm 031 224 660
IZVAJAMO:
-	elektroinstalacije
-	strelovodne instalacije (neopazni strelovodi HERMI Celje)
-	meritve elektro in strelovodnih instalacij
-	servis gorilnikov - meritev emisije dimnih plinov
-	montaža in servisiranje regulacij za centralno ogrevanje
-	hitri servisi: popravilo in čiščenje bojlerjev, zamenjava pip...
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smor Grajena ;
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
AVTOHISA HVALEČ
¡-»■■LJJiJ.MII
mu
OpaL Nove Ideje, botySovtomoblL
Lovrenška Tel.
cesta 3, 2325 Kidričevo, : 02 / 796 33 33
MODEL	LETNIK		KM	KLIMA
SEAT CORDOBA KARAVAN 1,4 16V	2001	3.100,00	112.500	DA
FORD MONDEO KARAVAN 2.0 DIESEL	2003	5.150,00	172500	DA
PEUGEOT 306 XR 1.6 65KW	1998	1.600,00	103000	NE
PEUGEOT 206 1.1 BENCIN	2003	4.100,00	82000	NE
OPEL ZAFIRA 2.2147KM	2001	5.450,00	145000	DA
OPEL ASTRA GTC 1.616V ENJOY	2008	12.900,00	9300	DA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2004	6.600,00	133000	DA
FIAT GRANDE PUNTO 1.3 JTD	2007	8.800,00	12000	DA
TOYOTA YARIS 1.3 WT-i TERA+	2007	9.800,00	18500	DA
VW PASSAT 1.9 TDI	2003	8.500,00	107000	DA
TOYOTA AVENSIS 2.216V	2006	17.500,00	60400	DA
OPEL VECTRA B 1.616V COMFORT	1999	1.700,00	185000	NE
HYUNDAI GEIZ 1.3 FUNKY	2004	4.000,00	90000	DA
CHEVROLET KALOS 1.4 STAR	2005	4.700,00	38600	DA
MITSUBISHI COLT 1.1.5VR. NOVO	2009	8.990,00	100	DA
Financiranje z 10% pologom, nad 40% pologa na osebno izkaznico. Ob nakupu pri nas do 60% popusta na osnovno in kasko zavarovanje. PREPIS ZA VOZILA Z DO 60% POPUSTA NA OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJA				
Spomladanske ugodnosti
Adriatica Slovenice na Ptuju in v Ormožu!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas na predstavništvu AS-a na Ptuju in v Ormožu.
AS, Predstavništvo Ptuj
Trstenjakova ulica 1, Ptuj T: 02 780 6800
AS, Predstavništvo Ormož
Vrazova ulica 5, Ormož T: 02 740 0204
AdriaticSlovenical
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I
Alojz Cugmajster s.p.,
Cesta v Železnike 8,3215 Loče e-mail: alojz.cugmaister@siol.net
V našem podjetju lahko kupite les raznih dimenzij in vrst:
-	tramove
-	deske
-	morali
-	ladijski pod
-	mizarski les
-	drva za kurjavo
-	sekance ter
-	žagovino.
Možna je dostava na dom I
Telefon: 03/759 21 70 GSM: 041/ iiS 373,031/ 343 209, 031/709744
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
ALFA 1471,9 JTD	2005	8.390,00	KUMA	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAV.	2000	4.980,00	AVT. KLIMA	SREBRNA
AUDI A4 2,5 TDI OUATTRO	2003	9.980,00	AVI KUMA	KOV. MODRA
FIAT CROMA 1,9 JTD MULT1WAG0N	2006	10.300,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
FORD FOCUS C-MAX 1.8 TDCI	2006	8.490,00	KUMA	SREBRNA
OPEL AGIIA 1,216V	2004	5.690,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL COMB01,6	2003	4.790,00	KUMA	SREBRN
OPEL ASTRA 1.616V KARAVAN	20D7 kup. v Slo	9.790,00	AVT. KUMA	KOV. PEŠČENA
OPEL VECTRA 2,0 TIII UMUZ	2002	6.980,00	KUMA	BELA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDI	2005	10.990,00	KUMA	KOV. MODRI
PEUGEOT 307 1.6 HDIEXECUT1VE	2006	8.980,00	AVT. KUMA	SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI COMF. EXPRE UMUZ. 2006		8.680,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULTMEGANE 1,5 DCI EXPRESSION	2007	8.490,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
ŠKODA FABIA 1,4 TDI	2007	8.100,00	KUMA	BELA
VW GOLF IV 1,9 TDI UMUZ.	1999	4.590,00	AVT. KUMA	MODRA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENAg.	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI □.	2007	55.900,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3,0 VB TDI DPFTipL	2D0G	52.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:318 d	2004	10.490,00	KLIMA	KOV. ČRNA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT STILD 1.9 JTD DYNAMIC	200G	7.590,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,GTDCi Futura	2005	7.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0	2001	3.990,00	KLIMA	BELA
PEUGEOT 106 XN PACK	1999	1.550,00	TONIRANASTEKLA	KOV. SREBRNA
ROVER SERIJA 800:825 SI	199G	2.790,00	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
VW POL01,4	2003	5.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
FIAT STILO VAN, 2,0 JTD	2002	5.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2D0G	7.400,00	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT GRAND ESPACE PRIVILEGE 2,2 DCI 2004		14.390,00	AVT. KUMA	ČRNA
PEUGEOT 2001,41	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. SV. SIVA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT BREAK1.616V	1999	2.600,00	SERV0 VOLAN	KOV. SIVA
RENAULTMEGANE SCENIC 1,6 ERN	1998	2.740,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
ROVER 2141	1996	1.570,00	AIR BAG	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,8 T SLX UMUZ.	1999	3.700,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT MULTIPLA 1,616V	2004	7.900,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061,41	2000	3.290,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
CITROEN BERLING01,41MULTIS.	1999	2.790,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZLATA
PEUGEOT 206 BREAK 1,41	2002	4.900,00	KLIMA	KOV. ZELENA
TOYOTA AURIS 1,4 D D4D TERRA	2007	13.350,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
R LAGUNA 1,9 DCI PRMLEGE KARAV.	2001	5.980,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN P0L01,0 MPI	2000	3.190,00	PRVA REG. 2001	BELA
RENAULT MODUS 1,216V ALIZE	2005	6.790,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN C5 BREAK 2,0 HDI	2001	4.990,00	AVT. KLIMA	BELA
AUDI A41,9 TDI QUATTRO KARAV.	2004	10.390,00	AVT. DEU. KLIMA	T. MODRA
SEAT IBIZA 1,4	2000	2.990,00	SERV0 VOLAN	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.490,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
CITROEN SAX01,01	1997	1.350,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN T0URAN 1,9 TDI TREND.	2006	12.890,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
FORD FOCUS 1,6	1999	3.350,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. ZELENA
FIAT STIL01,416V ACTUAL 6 SPEED	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI	2002	4.190,00	PRVI LAST.	SV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,8116V	2001	4.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
LAND ROVER FREELANDER 2,0 Td4	2000	6.750,00	PRVA REG. 2001	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
-^ASTh
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
GRADBENIŠTVO Janko Vidovič, s. p., Repišče 51 a, 2285 Zg. Leskovec, GSM 041 804 721 se priporoča s svojimi storitvami: zidanje hiš, fasade, polaganje tlakovcev, betonske škarpe, ometi ...
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
V •/ miiume
¿
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
KIPERSKI IN HIAB prevozi do 5 kubičnih metrov. Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, 2250 Ptuj, tel. 041 676 971.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
UGODNO KVALITETNO IN HITRO izvajamo manjša gradbena dela, oblaganje tal in sten Knauf ter urejamo terase. Golob Srečko, s. p., Posredništvo, Aškerčeva 9, Ptuj, telefon 041 245 054.
OKVIR - OKNA IN VHODNA VRATA les, alu-les, PVC, 30-letna tradicija. Gašper, d. o. o., Radlje ob Dravi, telefon 041 563 886.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM dva prašiča domače reje. Tel. 031 713 160.
PRODAM teličko, staro 2 meseca, in jalovo kravo, možna tudi menjava za brejo z doplačilom. Tel. 031 401 629.
PRODAM deske smrekove tri kubi-ke. Tel. 070 842 716.
PRODAM odojke.Tel. 755 32 21.
PRODAM traktor IMT 560, letnik 1986, GSM 041 940 713.
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 825 057.
BURSKE KOZE in kozla ter kozličke prodam. Tel. 041 783 224.
PRODAM suho luščeno koruzo, tudi večjo količino. Telefon 764 5821, 051 682 055.
PRODAM 300 l hidravlično stiskalnico. Telefon 051 605 848, 764 81 41.
PRODAM odojke, 25 kg. Telefon 02 751 53 21.
UGODNO prodam večjo količino žganja. Telefon 040 892 309.
DELO
Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prehude, pričarajo nam čas najlepši, oh njih oči se zarose.
SPOMIN
Minevajo tri leta, odkar nas je zapustil
Jože Rižner
IZ VIDMA PRI PTUJU
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoji najdražji
Ni te več med nami, ni te več doma, ostala je praznina in velika holečina.
SPOMIN
Danes, 5. junija, mineva sedem let, odkar nas je zapustil nepozabni mož, oče, tast, dedek, brat in svak
Slavko Arnuš
PODLEHNIK 91
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
V	NAJEM oddam dvosobno delno opremljeno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 041 428 673 ali 041 478 476.
V	NAJEM ODDAM garsonjero na Ptuju, Ulica 25. maja 10. Telefon 041 368 422.
MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše kjerkoli. Telefon 041 915 368.
APARTMAJI na otoku Viru, blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00385 95 8449 677 ali 0049 1601 906924.

M §(UM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
RAZNO
IŠČEMO žensko za dostavo kruha in živilskih izdelkov in ostalih stvari po terenu, plačilo po prometu. Igor Markerž, s. p., Falska cesta 98, Ruše. Tel. 051 807 784, popoldan.
IŠČEM gradbenega delovodja oz. gradbenega delavca. Pokličite med 7. in 15. uro na 02 748 1 8 90, GMG Elmont, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 12, Ptuj.
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO PEUGEOT 406 in traktor IMT 560 prodam. Tel. 031 548 666.
NEPREMIČNINE
IŠČEMO PARCELO od 500 m2 za postavitev bivalnega vikenda mirno okolje. Tel. 051 807 784 popoldan.
PRODAMO gradbeno parcelo z vinogradom v izmeri 14 arov, namenjeno za vikend ali hišo, lokacija Prerad, ugodno. Telefon 041 378 426.
V NAJEM ODDAM več parkirnih mest v garažni hiši in dva poslovno-pisarniška prostora v izmeri po 21,5 m2 (skupaj 43 m2), vse na Vodnikovi ulici 2 v Ptuju, ter poslovni prostor v izmeri 23 m2 v Miklošičevi ulici v Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ulica 3, Ptuj, telefon 041 325 925.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. Tel. 041 764 693.
ODDAM opremljeno garsonjero na Ptuju. Tel. 051 300 605.
ODDAM 2,5-SOBNO stanovanje na Ptuju v hiši, delno opremljeno, cca. 80 m2. Tel. 041 478 482.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
UGODNO prodam večji gostinski štedilnik, nerjaveče vinske sode, nerjavečo globoko pomivalno korito. Tel. 041 245 054.
RADIOPTUJ
na ¿¡dette www.radio-ptuj.si

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Alenka Krabonja, dr.dent. med. Na Vidmu pri Ptuju
BIMililiMiJiMil M	
IC 02/2280110	SONS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
SAMOPIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom l,Plui(obMariboraki c«li),tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
>o
Čeprav čas neutrudno heži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi.
SPOMIN
30. maja mineva tri leta, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek in tast
Slavko Rajšp
KUKAVA 28
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečo ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
Naš dom je prazen in otožen, naša srca žalost stiska, solza teče iz oči, ker tehe, ljuha mama, hahica in prababica, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Genovefe Selinšek
IZ STOGOVCEV 5 A PRI PTUJSKI GORI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Taluma Kidričevo, ki ste pokojno mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, darovali za svete maše, nam pa izrazili pisno ali ustno sožalje. Iskrena hvala ge. govornici Hedviki Pulko za poslovilne besede, g. duhovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem s Ptujske Gore in pevcem Rožmarin iz Dolene za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno storitev. Posebna zahvala velja osebni zdravnici dr. Jovanovič iz Majšperka in celotnemu očesnemu oddelku UKC Maribor, še posebej dr. prim. Bojanu Gračnerju.
Žalujoči: sin Janez z družino in hčerka Trezika z vnukinjami in pravnuki
Ko živel sem, ljuhil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, me v spominu nosite vi.
SPOMIN
Danes, 5. junija, mineva 15 let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Konrad Rodošek
Z MESTNEGA VRHA 89
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečko.
Tvoji najdražji
Kruto je hilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! V srcu je le holečina in v očeh solze.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega sina, brata in nečaka
Denisa Rateka
19. 9. 1982 - 20. 5. 2009 IZ DORNAVE 147 D
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekali sožalje, nam pomagali s kakršnokoli pomočjo in ga v velikem številu spremljali na njegovi mnogo prerani poti. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Majšperk • Odziv nekdanjega ravnatelja osnovne šole
Črna kronika

Šola - sanatorij za zdravljenje osebnih frustracij?!
Majska seja, na kateri so svetniki občine Majšperk med drugim obravnavali tudi delovno uspešnost nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Rajka Jurgca, je tega tako razjezila, da se je odločil ozadja nekaterih dogodkov razkriti tudi sam.
Kot je dejal Jurgec, je bila izjava svetnice Tatjane Vele, da ni primerno soglašati z delovno uspešnostjo dosedanjega ravnatelja Osnovne šole Majšperk, potem »ko so ga odstavili zaradi domnevne neuspešnosti«, kaplja čez rob. Kljub temu da volja Veletove ni obveljala in da so svetniki z veliko večino soglašali z Jurgčevo delovno uspešnostjo, pa se je odločil, da tudi sam svojo zgodbo predstavi javnosti.
»Veletovi in vsem tistim, ki se ali pa so se s potvarjanji dejstev, podtikanji in lažmi trudili odkrito ali prikrito okrniti moj ugled in dostojanstvo, sporočam, da naj moj dosedanji molk razumejo kot najpopolnejšo obliko prezira do njih,« je uvodoma dejal Jurgec. Čeprav je prepričan, da še ni pravi čas za pojasni-tev vseh okoliščin prenehanja njegovega četrtega mandata ravnatelja na majšperški šoli, je nekaj dejstev vendarle razkril.
»Gre za večplasten, predvsem pa edinstven primer v Sloveniji,« je zatrdil Jurgec, ki
je prepričan, da se je na njegovih plečih reševala kompleksna šolska zakonodaja. Kot je dejal, je pomembno dejstvo, da ni bil odstavljen, ampak da mu je na podlagi sodbe sodišča prenehal mandat. »Še eno pomembno posebnost ima moj primer: zaenkrat sem edini v Sloveniji, ki mu je mandat prenehal na tak način, čeprav po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) z dne 17. marca 2008 opravljam funkcijo ravnatelja z meni primerljivo izobrazbo 43 ravnateljev. Zame vsekakor grenak priokus, ki pa izgublja učinek,« je še pojasnil Jurgec.
Pomembno je dejstvo, da je soglasje k imenovanju Jurgca na mesto ravnatelja marca 2006 dalo tudi MŠŠ, ki je takrat zavzelo stališče, da se za ravnatelje kot ustrezna priznava t. i. sestavljena izobrazba - kar pomeni izpolnjevanje pogojev za učitelja in drugi pogoji - med katere sodi tudi nadgradnja višješolskega študijskega programa s katerimkoli univerzitetnim. A Jurgčev protikandidat za ravnateljsko mesto Milan Ku-mer je bil mnenja, da Jurgec
Rajko Jurgec
ne izpolnjuje vseh pogojev, zaradi česar je zoper njega vložil tožbo.
»Po diplomi Pedagoške akademije in opravljenem strokovnem izpitu za učitelja predmetnega pouka, kar mi daje licenco učitelja, sem si ob službi in v času gradnje nove majšperške šole pridobil še tri diplome Visoke šole oz. Fakultete za management. Po mnenju MŠŠ, šolske inšpekcije in tudi Delovnega sodišča dovolj za suvereno opravljanje dela ravnatelja. Toda Višje delovno in socialno sodišče je odločilo druga-
Jurgcu je mandat ravnatelja na OS Majšperk prenehal 6. marca.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje.
Danes bo večinoma oblačno. Občasno bo deževalo, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Več padavin bo v zahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem okoli 22 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na vzhodu delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem v zahodni polovici Slovenije bo občasno deževalo. Več padavin bo v hribovitem svetu. Pihal bo ju-gozahodnik, ob morju jugo.
če,« je še pojasnil Jurgec.
Sodeč po sodbi drugostopenjskega sodišča, več deset ravnateljev, ki še danes opravljajo svoje delo, nima ustrezne izobrazbe. A kjer ni tožnika, ni sodnika, in medtem ko je Jurgcu mandat prenehal, ostali svoje delo še danes opravljajo.
Namesto strokovnega dela spopadanje s težavami
»V zadnjem času vodenja šole sem se spopadal le s težavami in 80 odstotkov energije sem porabil, ker sem se moral bosti z ljudmi, ki so zame odvod konstante - to je nič -, ki so bdeli nad mano kot damoklejev meč, za katerega nikoli ne veš, kdaj te bo zabodel. Dogajanje okrog šole Majšperk je postalo vse bolj podobno sanatoriju za zdravljenje osebnih frustracij posameznikov, ki populistično obljubljajo rešitev strokovnih izzivov in izboljšanje medsebojnih odnosov, čeprav največkrat sami ne verjamejo v demagoške puhlice,« je prepričan nekdanji majšperški ravnatelj.
Jurgčevih 15 ravnateljskih let
Jurgec, ki je majšperško osnovno šolo vodil teden dni manj kot 15 let, je prepričan,
da je podatkov, ki pričajo o njegovem uspešnem delu, več kot dovolj. Kot ravnatelj je položil temeljni kamen za izgradnjo nove šole, ki je vrata odprla leta 2005. »V času mojega mandata smo v celoti preuredili sistem ogrevanja in obnovili notranjost vrtca; izpeljali prve aktivnosti za zamenjavo oken na šoli Ptujska Gora, v občinskem proračunu pa so planirana tudi sredstva za zamenjavo oken na šoli v Stopercah. Povprečne ocene moje delovne uspešnosti v času ravnateljevanja, k jih je oblikoval Svet zavoda, v teh letih pa so ga sestavljali različni člani, so bile 8,53 od možnih 10 ter 4,63 od možnih 5.
Navedel sem nekaj »neuspešnosti« z managerskega področja, za uspešnost na pedagoškem področju pa so pristojni strokovni organi in inštitucije. Nenazadnje sem najbrž ne slučajno vodil tudi Društvo ravnateljev ptujskega območja,« je še pojasnil Jurgec, ki pravi, da bo njegova nova osebna zmaga, ko ga bo obsesija majšperške šole zapustila in ko se bo nehal jeziti zaradi neumnosti, ki ga vsakodnevno morijo.
»Svinjarije, ki so jih počeli posamezniki ali skupine, so me obogatile še z nekaterimi spoznanji. Bolj kot prej se zavedam, da je življenje lepo in da še me bo veliko naučilo. Spoznal sem tudi, da so najtežje preizkušnje v življenju najlepše priložnosti za človekovo osebno rast,« je zaključil nekdanji ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec.
Dženana Bečirovič
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
ključavničarska dela P manjša gradbena dela
Dupleška cesta 10 2000 Maribor
02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSfova uuca 1, 2250 Ptuj til; 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 inf0®zer0x.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
ste bili POŠKODOVANI
IpóraVNAVAi V PROMETNI L-' v —1 NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
tebLr1zTp^ 080 13 14
Foto: DB
Foto: DB
Z motorjem trčil v stoječi kamion
28. maja ob 20.45 je 28-letni moški iz Slovenske Bistrice vozil neregistrirano motorno kolo Yamaha R6 iz smeri Oplotnice proti Slovenski Bistrici. Izven naselja Gladomes je na delu ceste, kjer je vozišče ravno, dohitel stoječe tovorno vozilo, ki ga je upravljal 20-letni moški iz Maribora. Voznik je tovorno vozilo ustavil za drugim tovornim vozilom, da bi ga obvozil, ko bo promet iz nasprotne smeri prost. Voznik motornega kolesa pa ni vozil s takšno hitrostjo, da bi ustavil, in je kljub zaviranju trčil v zadnji del tovornega vozila. Motorno kolo je odbilo v levo, kjer je trčilo v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 59-letni moški iz okolice Polska-ve. Voznik motornega kolesa in 20-letni potnik sta po trčenju v tovorno vozilo padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Zaradi suma povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti pristojnemu državnemu tožilstvu zoper voznika motornega kolesa podali kazensko ovadbo, zaradi vožnje motornega vozila brez vozniškega dovoljenja pa mu bodo policisti izdali plačilni nalog.
Vlomi, tatvine
V noči z 31. maja na 1. junij je neznan storilec vlomil v priročno skladišče ob trgovini v Lenartu. Iz notranjosti je odtujil večjo količino jeklenk plina. Premoženjska škoda znaša več kot 1000 evrov.
Dvakrat zasegli drogo
31. maja ob 19.30 so policisti v Miklavžu na Dravskem polju ugotavljali identiteto 22-letnega moškega iz okolice Maribora. V postopku so ugotovili, da je imel pri sebi PVC vrečko z osmimi ALU zavitki, v katerih je bilo več kot sedem gramov prepovedane droge - marihuane. Drogo so policisti zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu.
Policisti Policijske postaje Ormož so 27. maja v jutranjih urah izvrševali odredbo za privedbo 24-letnega moškega iz bližine Ormoža na zaslišanje na Okrajnem sodišču v Ljutomeru. Na domu moškega so policisti opazili pribor za uživanje prepovedanih drog. Takoj so obvestili preiskovalnega sodnika in državnega tožilca in pridobili odredbo za hišno preiskavo ter jo opravili še isti dan. V preiskavi so zasegli injekcijske brizgalke, v večjem kosu ALU folije zavit prašek rjave barve - okrog osem gramov heroina in manjšo PVC prozorno vrečko, v kateri je bil prašek bele barve - okrog dva grama kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami bodo policisti pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu zoper osumljenega podali kazensko ovadbo.
Pridržali vinjenega voznika
27. maja ob 15.30 so policisti PP Ptuj v Juršincih ustavili 64-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,14 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.