; • k: 5/”:.i J' .. • ..■* r tf ■ ' ■*»»•»>*••-! ;> .‘v ■ j# « ■ • ' v,';.'-; '■• ;■ £& &• »IIP «* ,";h» -'■*■ - .L * r '■ \ / . X* % Pole ,/;•■ Ml '■> . • **• ■: " 11 ? J^uaIPoicou jbni&tulzL 'meAecniJa K s a v e r Meško: PosIotH se je prišel_ Svet čudovite, pravljične lepote je mladost. Bog sam, ljenju. Tako večkrat v »Pesmih v prozi« (Senilia) ali ki so mu mali najdražji, razliva čez nje in v njih srca v »Faustu«, kjer pride mladi, omoženi, še nedolžni gra- sonce sreče, in najsi jih ljudje postavljajo še tako v ščakinji, ko gre prvič na prepovedano pot, na sestanek senco. Zato najde tudi najubožnejši, nujbolj zapuščeni z drugim mož.em, nasproti rajna mati, z razprostrtimi in zavrženi otrok okrog sebe tisočero lepot, nešteto glo- rokami, ter jo tako obvaruje krivde in nesreče, nesreče boko ga zajemajočih in osvežujočih skrivnosti... Pole- njo in njeno družino. tava v zraku nad njim pisan metulj, in otrok strmi za Pa mi je oživel ob tem dogodek iž mladosti, iz prvih njim kakor za čudom iz devete dežele. Posioji pred tednov mojega kaplanovanja v Škocijanu na Koroškem, cvetlico ob poti, se zagleda v njo, se ji ves srečen K prvima bolnikoma sem moral dol na konec tare, smehlja, jo l>oža z očmi in drobno roko, da ne more k velikovškemu mostu. Prva je bila kako dvajsetletno mlada mati nežneje svojega prvorojenčka. Vse mu je dekle, za legarjem obolela. V noči potem je sicer mirno tako'lepo, tako čudovito kakor njegovo nedolžno srce. zaspalo, nenadoma pa planilo iz spanja in zbežalo v Sedi,ob sončnem dnevu kje sumoten, zre ves zamaknjen Dravo. So jo sicer rešili, a je umrla, v sončni si jo j. vsrkava v se lepoto narave in je, duši Nekaj dni, pozneje sem šel k sosedu na drugi strani morebiti zapuščen in lačen, ves srečen. Čudi se v jeseni ceste, preužitkarju na veliki kmetiji. Sicer star, se mi sivobelim nitkam, ki jih Devica Mariju prede z ne- vendar ni zdel na smrt bolan. Ko sva lepo opravila, vidnimi prstki in jih ungelci prepregajo po jesenskem me je dolgo držal za roko: zdelo se mi je, da sem mu ozračju. Ali posluša jesenske vetrove, ko pojo in jo- nekako posebno po volji. »Vi ste torej naš novi kaplan?« kajo skozi skoraj že golo vejevje gozda, in sliši stotero je kar nekako veselo govoril. »Tako Ste še mladi! Da čudovitih glasov: smeh in jok otrok, kakršen je on, bi le dolgo ostali pri naši A .midva se ne bova več hripavo bevskanje hudobne Jage-babe, obupni jok ujete videla!« — »Kako da ne? Ozdravite, in se še bova.« kraljične, ki jo lxi brezsrčna čarovnica spremenila v — »Ne, ne, jaz bom umrl.« — »Niste še tako slabi,« ptičko, morda celo v kačo, z zlato krono na glavi, hrza- sem ga tolažil. — »Ne, ne — vem, da bom umrl.« nje serca, na katerem hiti junaški kraljevič reševat za- Kar ni me izpustil, ni se mogel ločiti, kleto princeso, lajanje psov, ko se napravlja divji gra- Drugo jutro me je vzbudilo krepko trikratno trkanje ščak na lov; pa bo zadel jelena z zlatimi rogovi, last- na vrata moje sobice. Bil sem takoj popolnoma buden, nega sina, ki ga je s svojim preklinjanjem v žival Bilo je že svetlo, ob koncu avgusta. Nisem se še oglasil, uklel, pogovor palčkov v globokem rovu, šepet razboj- samo pomislil: »Dekel katera trka, treba bo spet na nikov, posvetujočih se. kje in koga bodo zdaj napadli, spoved. Pa se bo še oglasila in povedala, kam.« A na poltiho škripanje popotnega vozu po slabi gozdni cesti, moje začudenje je odhajala, ne da bi mi bila kaj po- žvenketanje orožja, ko se napadeni popotniki branijo vedala. Jasno sem slišal, kako so drsale Slape po hod- — vse nenavadno in čudovito, o čemer je kdaj slišal, niku, kakor hodijo stari ali zelo utrujeni ljudje. Počasi kdaj bral, vidi jasno in živo pred seboj, da mu nemirno je šlo dol po stopnicah. Razločno sem tudi slišal, kako in vendar srečno utriplje mlado srce. so se odprla in zaprla hišna vrata. Tako mladost. »Kako, ali je šla ,v cerkev? In ni nič povedala, kako Kaj čudo, ako se v sturosti, ko se nam krčijo dnevi in kaj! Ali je bil morda cerkovnik?« sem pomišljal, življenja in se nam sonce nagiblje k zatonu, tako radi Pogledal sem na uro, pol Štirih je bilo. Pa sem naglo vračamo v sončne dni mladosti! Ko prihaja večera hlad, vstal, se oblekel, šel dol ,v vežo. Vse tiho. »Pa še vsi se hočemo šč ogreti ob toploti mladostne brezskrbnosti spijo?« sem se čudil. Stopim k vežnim Vratom, hočem in sreče. In vzljubimo spet, kar smo ljubili tedaj, mami odpgpti, da bi Šel v cerkev — vrata zaklenjena! »Čud-in osrečuje nas spet, kar nas je mamilo in osrečevalo nekdaj. no! Pa sem Vendar slišal, da so se odpirala.« Grem k Prav nič se ne sramujem priznati, da mi (je tudi spalnici dekel, potrkam. »Kdo je?< — »Kaplan. Trkali knjiga, ki mi je bila draga v mladosti, draga spet tudi ste — ati bo treba na spoved?« . »Kje bi trkali?« — na stara leta,'Z veseljem prebiram spet pravljice Ander- »Na moja vrata.« — »Od nas že nobena. Morda se’vam senove in bratov Grimmov. Tudi po Turgenjevu, ki mi je samo zdelo.« — »Pa je nekdo hodil po hodniku, šel je bil tako ljub v mladosti, ne sicer še v dijaških letih, dol in iz župnišča, a vrata so zaklenjena.« -*• »Ni rao- tedaj ga Še nisem poznal, pač pa v bogoslovju in zlasti goče. Bi bile tudi me slišale. Mogoče ste le sanjali.« —-■ v prvih letih kaplanske službe, spet rad segam. In .se »Ne. Bil sem čisto buden.« — »Me res ne vemo, kaj naj čudim marsičemu, česar nekdaj pri tem slovanskem bi bilo.« — Tudi jaz nisem vedel, kaj naj mislim o tem. Goetheju nisem tako opazil, v naglici menda ne tako Se sva bila z župnikom po sveti maši jt zakristiji, ko pretehtal ali nisem bil še dovolj dozorel, da bi Vse pride mlad fant sporočit, da je bolnik,' ki sem ga prejš- dokončno umeval. nji dan sprevidel. Umrl. . .4 j? $■. Daši brez Boga, pogan kakor starec iz Weimarja, »Kdaj?« sem naglo vprašal. .. samo iskalec in uživalec vidne in čutne lepote, vendar »Nekako ob pol Štirih.« ‘ v svoji mehki slovanski duši misli na večnost in ono- Tedaj sera župniku povedal; kij je bilo ob pol štirih stranost ne more prikriti in zatajiti. Kar nehote mu v župnišču. Starček je nekaj časa zamišljeno molčal, privre na papir spoznanje in priznanje, da vendar mora potem počasi in resno dejal: »Poslovit se je prišel od biti še'neki drugi svet, še neko življenje po tem živ- vas in vas zahvalit, da ste ga lepo na smrt pripravili.« “Tr- V LJUBLJANI PRED 320 LETI DONESEK K ZGODOVINI GLEDALIŠČA NA SLOVENSKEM • ' ■ • I V , Zgodovina gledališča na Slovenskem ne omenja dosti baročne dobe, ki so jo začeli pri nas s I?. stoletjem vsestransko delavni-'in prodorno novotarski jezuit je. Renesančna/ želja po. ruzkošju .je~rodila v Italiji in pozneje po -vseh evropskih deželah tisti okus, ki se je iz,njegu razbohotila..baročna umetnost. Izhodišče baročiiega gledališča so slavnostni sprevodi (trionfi), prirejeni vladarjem in drugim .Visokim osebnostim ob njihovem prihodu v stolna in tdruga mesta. Med.prvimi nuvujum vhod infanta Filipu ,v Antwerpen- 1549, šlo je-tedaj res za pravo »gledališče«; -to je žai gledanje slikovitih prizorov (od tod 'tudi'latinsko: »spcctaculum«), z« pravo očesno pašo. Ker pa nudi sprevod sam zase premalo, je bilo treba seči še po dragih sredstvih, du bi bila »očesna puŠa« bolj pisana in privlačna. Renesansa, ki je črpala neposredno iz antike-in je svoje »trionfe« posnela po »tri-umphih« starih rimskih imperatorjev in vojskovodij, je dobila prav tako v starem Rimu važni rekvizit sla-v a 1 o k a. Oboje, sprevod in slavolok, je bilo treba poživiti z igr ul c L Kot nalašč je ustrezala novim namenom dediščina srednjega veku, ki pozna že od 13. stoletju dalje alegorijo, poosebljenje pojmov in idej, sploh abstraktnih predstav (kreposti in grehov, dobrih in slubih lastnosti itd.). Francosko srednjeveško gledališče obsegu posebno drumsko vrsto, moraliteto (morulite), v kateri nastopajo zgolj alegorije, in španskega gledališču si brez ulegorij sploh misliti ne moremo. Sprevode in slavoloke so torej poživili z alegorijami in tako. ustvarili novi način »gledališčne v spre- vodih so vozili vozove, na katerih so sedele alegorične postave; sprevodi so stopali skozi slavoloke, s katerih so deklumirule ulegorične osebe prigodne pozdravne verze; ob poti, po kateri se je pomikal sprevod, so po-stuvljuli odre, na katerih so ulegorične skupine v »živih slikane predstavljale geslu, izreke in podobno v zvezi z mislijo sprevoda. V tem načinu je prihajal do besede predvsem zunanji blišč in sijuj. Domiselnost v ustvarjanju alegoričnih oseb in skupin je šlu v čudne skrajnosti. Govorjena beseda je bila pustorka, najviše se je povzpela v retoričnih prigodnicau. V majhno in skromno Ljubljano so prinesli jezuitje pruv pod konec 16. stoletju odmeve tega bogatega novega snovanja, ki se je takrat košatilo po vsej ostali Kvropi. Nove oblike slavnosti so bile pri jezuitih že zato deležne posebne pozornosti, ker so jim bile važen pripomoček pri njihovem misijonarskem delu v hudem protireformucijskem boju. Nele s pridigo in dušnim pastirstvom vobče, tudi z vsemi sredstvi tedanjim časom ustrezajoče »propagande«:, ki naj bi prevzela zlasti širše sloje, je bilo treba odtrgati lutrovce od protestantizma in jih privesti spet v naročje katolicizma. Najimenitnejše sredstvo jezuitske verske »propagunde« je bilo »gledališče« (v narekovaju — torej takšno, ki je učinkovalo predvsem s svojimi bleščečimi zunanjimi sredstvi!). Patri so prihajali v Ljubljano iz Gradca, Olomuca in drugih evropskih mest. Dobro so poznali baročno »gledališče« in bili brez dvoma izvrstni organizatorji in režiserji. Ne zdi se mi brez pomena, da je bil rektor ljubljanskega kolegiju od 1603 p. Joannes Rotarius .. Pot jezuitske telovske procesije. Pogled na staro Ljubljano { ¥ ■ ' • ■tttpSEiwf„4 l¥rr«ir& rr^m »Belga Mechliniensis« (to je: Belgijec iz Mechelna, franc. Malinesa), da je bil nadalje med jezuiti, ki eo 1598 dospeli v Ljubljano, tudi Martin Valorsa >Italus< (Italijan), I*> zanimanju in sposobnostih menda arhitekt, in da so bili patri tedaj — kakor do današnjega dne — možje, ki so iz lastnih izkušenj poznali skoraj vse tedanje evropske dežele, saj jih je red neprestano premeščal in jim s tem širil obzorje. Kronika jezuitskega kolegija v Ljubljani (Ilistoria annua Collegii Societatis Jesu Labaci, rokopis v urhivu Narodnega muzeja v Ljubljani) nam poroča (str. 30) že za 1600, to je komaj dobra tri leta po prihodu jezuitov v Ljubljano, da je kolegij priredil telovsko procesijo, ki da je v Ljubljani teclaj že 40 let ni bilo. Valvazor (Ehre, XI, 719) se torej moti, ko trdi, da se je vršila jezuitska telovska procesija prvič šele 1. 1622. Po ulicah, pravi kronist, so bile postavljene razne »naprave« (exstructus... apparatus), ki jih podrobneje ne opisuje, a nam dajo misliti, da so že takrat postavili slavoloke in odre, zlasti ker dodaja, da so jezuitski dijaki, »na raznih mestih razpostavljeni«, pozdravljali Najsvetejše po latinsko in po slovensko (latine et earniolice). Drugega o tej procesiji ne zvemo. Zato pu je tein obširnejši popis procesije iz 1622 (str. 103 sl.), ki je bila očividno tudi prva velika prireditev v »jezuitskem« slogu v Ljubljani, saj so jo združili s proslavo kanonizacije svetih Ignacija Lojolskega in Frančiška Ksaverija. Kot tako jo ocenjuje tudi Valvazor (n. n. m.), ki se pa spet moti, ko trdi, da je šla procesija samo po Starem trgu in šele »nekaj let pozneje« do Senklavža. »Ilistoria« nasprotno poroča (stran 103), da je šla procesija že 1622 do Senklavža in nazaj, in še na drugem mestu: »... ex nostro templo versus Tiliam« (str. 100). Ta lipa je najbrž ona velika, lepa in stara lipa, ki je stala za šenkiavško cerkvijo in o njej Valvazor poroča (Ehre, XI, 725), da se je med nekim neurjem 1672 podrla. Naša »Ilistoria« ne opisuje podrobneje poti procesije. Toda po slavolokih, ki bom o njih govoril v naslednjem odstavku, sklepam, da se je pomikala po Starem trgu, nato čez Čevljarski most na Breg, po Križevniški in Gosposki ulici mimo sedanje univerze do nekdanjega kapucinskega samostana (na sedanjem Kongresnem trgu), po Wolfovi ulici, čez frančiškanski most (trimostje) in mimo stolnice do frančiškanov (no sedanjem Vodnikovem trgu), od ondod pa po Mestnem in Starem trgu spet nazaj k Sv. Jakobu. Za veliko jezuitsko telovsko procesijo, ki se je vršila v nedeljo po prazniku presv. Rešnjega Telesa 1622, so postavili pet slavolokov (arcus triumphales). Enega so postavili jezuitje sami pred svojo — sv. Jakoba — cerkvijo (in nostri templi arca) in od njem dve piramidi (cum (lunbus pyramidibus). Drugega so postavili meščani blizu hiše lekarnarja Cirianiia (sedanja hiša št. 7 na Starem trgu1). Tretji slavolok je prekašal po umetni zgradbi (structurae artificio) vse druge; postavili so ga na koncu Čevljarskega mostu (in fine primi pontis) trgovci, četrti je stal pri vicedomovih vratih (na koncu sedunje Gosposke ulice); postaviti ga je dal sam vice-dom. Peti je bil najvišji, najširši in najveličastnejši: stal je na Mestnem trgu pred rotovžem (in foro ante Cimam Civicam) in postaviti ga je dal magistrat Kronist dodaja, da je bilo videti na magistratu mestno za-stuvo z bobnarjem (vexillum Civitatis cum Tympanista). Na slehernem slavoloku so bili razpostavljeni igralci — brez dvoma jezuitski dijaki — ki so predstavljali ali angele ali muze in so deklamirali deloma nemške deloma latinske pozdrave. Jezuitski kronist s posebnim zadoščenjem dodaja, da so bili trije »mestni« slavoloki — torej brez dvoma tisti, ki so jih bili postavili meščani, trgovci in magistrat -r-vredni še posebne pohvale, ker so bili okrašeni z zna-menii (insignibus) Jezusove družbe, papeža, cesarja in ljubljanskega mesta. Več ko verjetno je sicer, da so delo pri slavolokih vodili pač izkušeni jezuitski patri. Ta dan, pravi kronist, je bilo v Ljubljani veliko priprav (mngnus apparatus), veliko veselja, velika stekn 1 Za določitev sedanjih hlS, ki jih navaja »Hlstorla« z Imeni tedanjih hltnlh posestnikov, ml je služil MUllnerjev Seznam ljubljanskih hi Snih posestnikov izza 1. 1600. v arhivu Narodnega muzeja. Z dopolnjenimi podatki ml Je slutil tudi seznam, ki ga sestavlja ljubljanski mestni arhivar g. Fabjančič. *r ' . V (“'■j,' .'rii'’' ■M ....... ir* Me ■ \ * -V -,r ". *: .•. :!* .?•' g -V . :i :s ?. - ;■>* :" ...; •.:5 ; ' ' • \ , ' --v A-jf .•• % v '■‘ 31 t 't+ 'K *' V* * •* - *• *• v * * ; ... A ‘*r • H:v, .<*.'*'• ' " ■'' •' ■h' f 1 : ■>. *• e«- ' *• A . >• ■' -V •• ' - \ .- - ' 'M W t j r' . -- T"-*vV/-tt / i r f ^ im r ' ft' •gv , 3 č'»‘ ■ ‘ -y L od Sv. Jakoba do šenklavž.a. (Po Valvazorjevi sliki iz 1681.) ;Y K 4.r-,i ■ - ■ ■ • f • ljudi in veliko zmagoslavje. O mraku je bil na gradu v rokah knjigo konstitucij z imenom Jezusovim. Zgoraj ognjemet (pulverei volatiles igni ex arce). Pri vsem tem slutimo kajpak očitno ali skrito vodstvo jezuitov, ki pa priznavajo svoj delež pri slovesnosti samo v poročilu o dvanajstih odrih (theatra), ki so jih postavili ob poti, ki se je po ujej pomikala procesija. Odri so stali pred hišami meščanov in plemičev, ki so — kakor jih pohvali kronist — požrtvovalno prevzeli skrb za vse potrebno. Oskrbeli so igralcem obleke (res pro personis induendas), bogato okrasili odre od zgoraj in od spodaj (superne 4 interne) ter prevlekli stene z dragocenimi preprogami (preciosis aulaeis). Na teh odrih je bilo videti »različne in žive prizore« (diversa 4 viva spectacula) o svetnikih. Namenjeni so bili ljudstvu, da ni jih gledalo, ko sc je s procesijo vračalo od Senklavža proti sv. Jakobu. Kronist nam točno opiše značaj teh prizorov; šlo je za »žive slike« ali alegorije, kajti dobesedno pravi: »(Prizori so se predstavljali) s tolikšnimi pripravami (cum tanto appa-ratu), da osebe sicer niso govorile (ut licet personae nihil loquerentur), toda je že blesk oblek in potrebščin (ipse vestium 4 reruin necessarium splendor) sam po sebi vplival na duše gledalcev. Vrhu tegu je bil na vsakem odru pritrjen napis, ki je bralcu poučil« (str. 103—104). Na slavolokih in na odrih so kajpak nastopili jezuitski dijaki. »Historia« o njih številu za to leto ne poroča. Prvo število dobimo šele za 1627, ko jih je bilo 70 (str. 123). Naslednja številka je zabcleženu lo35, ko jih navaja nad 90 (str. 143). Prvi oder je stal pri hiši plemiča Jurija Kuiselu v bližini rotovža (sedanja hiša št. 6J na Mestnem trgu). Na njem je bil postavljen Marijin oltar, nu obeh straneh pu obešeno »vojaško orožje«. Pred Marijino podobo je stal sv. Ignacij v španski obleki (Hispunice indutus) in je s sklenjenimi rokami molil. Zgoraj je bil napis: »Doslej svetu, poslej Bogu« (Hactenus mundo, in poste-rum Deo). Drugi oltar je stal pri hiši Frančiška Pellizerola (sedaj Mestni trg št. 23). Na njem sta bila na eni struni dva reveža, ki jima je sv. Ignacij dajal svoja drugocenu oblačila, od njiju pa sprejemal raztrgane cunje. Na drugi strani je bil angel, ki je udaijal na boben, kjer je bil napis: »Klic božji« (vocatio Dei). Zruven je bil drugi angel, ki je klical vojščake pod zastavo Kristusovega križa, medtem ko je prvi klical: »Poslušajte, narodi, če hoče kdo hoditi zu menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj!« (Lk 9, 23.) Više je bil napis: »Razdelil je, dal revežem!« (Ps ltt.) Tretji oder je bil pri Nuumanovi hiši (ki je po doslej znanih podatkih ni mogoče določiti). Na eni strani je stala blažena Devica s krono na glavi. Spodaj je klečal sv. Ignacij, oblečen v romurja, s palico, klobukom in rožnim vencem. Molil je s sklenjenimi rokami med dvema angeloma, ki sta trosila rože nunj. Zgoraj je bil napis: »Sv. Ignaciju se blažena Devicu pogosto prikaže«. Četrti oder je bil pri hiši Janeza Krstnika Bernardi ni ja (sedaj Mestni trg št. 19). Na tem odru je stala Pokorščina. Videti je bilo, kuko odriva od sebe zlate čaše in denar. Zraven je stal deček z jarmom v roki. Ob njej je stala Čistost, ki je držalu v roki šop lilij in drugih cvetlic. Sv. Ignacij pa je klečal v redovni obleki (kronist piše: more nostro vestitus) z biretom poleg sebe in z rožnim vencem v roki zraven njih. Napis se je glasil (po Mt 19, 21): »Prodaj, kaj* imaš, in hodi za menoj!« Peti oder je bil pri Viskoyevi hiši (sedaj Mestni trg št 18). Na njem je bilo videti ustanovitelje redov. Na sredi je sedela Vera (Religio) s knjigo redovnih pravil (liber regularum) v desnici in križem v levici. Na desni je bil sv. Frančišek, ki je sprejemal stigmuta od križa. Sv. Dominik je imel v desni knjigo, v levi lilijo, pri nogah pa zemeljsko oblo z gorečo površino. Dalje so bili na odru sv. Benedikt, sv. Brunon, sv. Bernard, vsak s svojimi znaki in oblečen v svojo redovno obleko. Sv. Ignacij je bil v jezuitski obleki in je držal * Prt Potočniku n. n. m. pomotno St. 26. je bil napis: »In sam Naj viši i ga je ustanovil« (Ps 86). ; Šesti oder je stal poleg Hill er j e ve knjigoveznice (penes librurium officinam D. Hilleri; o Hitlerju knjigovezu poroča Valvazor, Ehre, XI, 696; gre za sedanjo hišo št. 22 na Mestnem trgu). Na tem odru je stal sveti Ignacij v domači obleki in z biretom na glavi. V rokah ie imel rožni venec, in knjižico eksercicij. Zruven je bil sv. Frančišek, oblečen v izbruno francosko nošo (ele-gunter gullico habitu vestitus), kako se s štirimi tovariši pridružuje Ignaciju. Nove došlece mu predstuvlja angel. Napis je slovel: »Vsak človek se bo pridružil sebi podobnemu« (Eccl. 13). Sedmi oder je bil precej dolg. Stul je pri Gujun-zellijevi delavnici (sedaj Stari trg št. 1) in še dalje. Na odru so stule štiri pošasti (larvue), ki so druga v drugo bruhale puščice iz gobcev, in sicer puščice luži, obrekovanju, zmerjanju in sovraštva. Zraven so bili štirje kovači, ki so kovuli kopju zu preganjanje poru-jajoče se lezusove družbe; hudič pa jim je gonil meh. Zgoruj je bilo videti Kristusu, kuko nosi križ in govori: »Jaz sem z vami!« Prikazuje se sv. Ignaciju in tovarišem, ki je nad njimi bil napis: »Potrpežljivosti vam je treba!« (Hebr. 10, 36.) Osmi oder je bil pri Pittorferrijevi hiši (sedaj Stari trg št. tla’). Na njem se je visoko dvigala popolnoma opremljena ladja, ki je bila na poti v Indijo. Na vrhu glavnega jambora je bilo napisano »Argo S. Spiritus« (Ladju Sv. Duhu), na sredi jambora pu je stal sv. nadangel Mihael. V sredini ludje je bil sveti Frančišek Ksuverij s knjigo evangelijev v levici in ro-mursko pulioo v desnici. Njegova tovarišija so bile štiri poglavitne čednosti s svojimi znaki. Nu zadnjem koncu ladje je bila ljubezen z gorečim srcem; ona je gnalu sv. Frančiška, da je šel oznunjut evangelij v Indijo, in gu je spremljalu tjakaj. Veslali so ludjo štirje angeli. Napis se je glasil: »Pojdite, hitri ungeli, k razprostranjenemu in razkropljenemu rodu, k strušnemu ljudstvu, ki mu ni para« (Iz. 18). Spredaj je stal trobentač, ki je udarjul tudi na boben. Na eni struni je imel napis: »Mir z Bogom«, na drugi pa: »Odpuščuuje grehov«. Preti ladjo je plaval Neptun, ki je grozil oceanu s svojim trirogljem, da bi dovolil popotnemu varno pot. Deveti oder je stal »nu uiulem trgu, od koder sc gre peš na grad« (ad pluteolum quu sursum ud arcem pedes ascenuitur), najbrž ob vhodu v ulico nu Reber. Na sredi odra ie stala cerkev. Na eni strani je bil sv. Ignacij, na drugi sv. Frančišek, oba z biretom na gluvi, vsuk z motiko v roki. Pred skupino je stal angel, ki je iz vrča izlival vodo in je predstavljul milost božjo. Okoli njih so bile vse štiri strani nebu, napis pa se je glasil: »Pojdite tudi vi v moj vinograd!« (Mt 20. 7.) Deseti oder je bil pod lipo pri vodnjaku. Mišljen je vodnjak, ki je til pred starim rotovžem, sezidanim 1279 (in podrtim 1484) na sv. Jakobu trgu. Vodnjak so po; zneje opustili (1771 je bil suh) in so napeljali vodo vanj šele potem, ko so podrli stari jezuitski kolegij (prim. Vrhovec: Topografiški opis Ljubljane. Letopis Matice Slovenske 1885, 190). Nu tem odru je stala cerkvena stavba z vitkim zvonikom. Tesno zraven sta stala vsak na svoji strani sv. Ignacij in sv. Frančišek. Oborožena sta bila z rimskima sekirama (seču rib us Romanis). Na eni je bilo napisano »Pobožnost«, na drugi »Učenost«. Spodaj je čepela strašna zver, na njej pa še enu in le-ta se je poganjala proti svetišču, da bi ga razdejala-Svetnika sta jo vsakokrat odgnala. Napis je pojasnjeval »Branik Cerkve«. Enajsti oder je stal ne daleč od jezuitskega pokopališča, v neposredni bližini šentjakobske cerkve, in je bil izbrano okrašen (elegantissime exornatum). Nupis j« velel: »Apostol Indijcev«. Na vzvišenem mestu je stul sv. Frančišek. V eni roki je držal srebrno skodelo, v drugi pa iz pušpana spleteno kropilo. Zraven njega sta bila dvu indijska citraša (fidicine), sijajno oblečena j11 s pavjim perjem okrašenu. Okoli je bilo razpostavljeni!1 12 etiopskih dečkov, zgolj v kratke škornje obutih, sicer (Nadaljevanje na str. 113.) * Potočnik navaja n. n. m. pomotno št. 15. 106 Zorko Simčič: A A A A O GUMBIH TO KJ KJ '.kk Samo pomislite, kaj bi bilo na svetu, če ne bi bilo gumbov, jamčim, da svet v enem tednu propade. So malenkosti, ki jih človek prezira, da, včasih celo preklinja, a živeti brez njih ne more. In tako je tudi z gumbi... Gumbi so različni po kakovosti in obliki, a eno lastnost imajo vsi, in to je, da jih ni, kadar jih rabiš. Je že tako. Sežeš v žep po robec — izvlečeš gumb. Sežeš v prsni žep po uro — izvlečeš gumb. Vsi žepi telovnikov so jih polni. Odpreš posodo za sladkor — najdeš gumb. Iščeš star zdravniški recept — v kuverti se Bog ve koliko časa že dolgočasi gumb. Ali ni morda tako? Druga stvar pa je tedaj, ko ga rabiš. Rad bi poznal tistega človeka, ki bi v trenutku našel gumb, če bi ga potreboval. Ni ga! Ne takega človeka in ne gumba. In če preobrneš vse stanovanje, ga ni! Kakor zakleto! Sicer pa to itak vsakdo ve iz lastne skušnje. Hočem s tem reči, da za gumb ni važno, ali je štirioglat, trioglat, ploščat ali polkroglast, z dvema luknjama ali s štirimi — ne! Važno je pri gumbu v prvi vrsti, kakor je že omenjeno, da ga ni, kadar bi moral biti. Gumbe delimo v dve vrsti. Prvič: v gumbe (po domače: knof) in v gumbe, ki jih uporabljamo za pritiskanje (pri zvoncih itd.). Življenje brez prvih (knofov) bi bilo brez dvoma nemogoče. Gumbi so gonilni moment za razna dejanja, pa naj bo to na moralnem, literarnem ali katerem koli že Polju. Kako bi le bilo, če bi ljudje nosili hlače v rokah I Mislim numreč na ta primer, ko ne bi bilo gumbov. In ko bi jih le za trenutek spustili... Gumbi ali knofi pa imujo še podvrsto, to so gumbiči pri ovratnikih. Oboji — prvi kakor drugi — so gonilni moment domačih dram, ki so tedensko na repertoarju, zlasti v nedeljo zjutraj. Znana slika: mož si oblači srajco in si nadeva ovratnik. (Ne vem, zakaj se moram smejati ob tej sliki, ko je prav za prav tragična.) Mož si nadeva ovratnik. Med vratolomnimi gibi, polglasnimi vzkliki, pregovori in škripanjem z zobmi sfrči gumbič pod omaro ali pod posteljo ali kamor koli, vedno pa tja, kjer ga ni mogoče najti. Ko se mož skloni, da bi ga poiskal, mu odleti še gumb s hlač in jo ubere za svojim sorodnikom. Samo pomislite, koliko jutranjega tihožitja bi izginilo z gumbi. In koliko veselja, ko ob veliki noči najdeš poo čelu. Judeži... Kje neki hodi zdaj? Je doma? Morda sedi pri mizi in se zutaplja v knjige. Pri tem pa misli na Julčko, ki je edinu draga njegovemu srcu. In vesel smehljaj mu obkroža ustnice. Ničesar več ne potrebuje. Ne, ničesar. »Tudi prav!« nenadno zazveni leden smeh iz njenih ust in kljubovalno skoči kvišku. Spet čuti moč v noguli. Oči ji strme ostro in mrzlo ko zimski dan. Trdo začne udarjati koruk po sobi sem in tja. Mrak se vse gostejši nataka med stene. V gosti večerni sivini se zdaj pa zduj ruzpro njene stisnjene ustnice in tedaj zablisnejo med njimi snežno beli zobje. Žila v sencih ji udarja trdo ko kladivo. V mestu že gorijo luči. Stopi k oknu in se zagleda v bledo svetlobo. Dolga je vrsta svetlih prog. Čuje glasove in ropot voz. Prav v dno duše jo bijejo glasovi. Kakor inrzlu roka so, grabijo in hrepenijo |m> njej. Gloda čez mesto, ki se ji zdi podnevi tako tesno in majhno, zdaj pa kakor morje, ki jo vabi v objem. Lahko bi se vrgla v življenje, ki gu živi toliko drugih. Veselo bi jo sprejeli medse. In skupaj bi hodili po |>oti pijanih trenutkov, po čarnem, strastnem ognju, kjer ne čutiš telesu ne duše, dokler bi ne zavila |x>t mimo tirnic, kjer počakaš lokomotive... Tudi Lea bi lahko šla ix> tej poti. Nulašč, zaradi njega, Pavletu, du bo videl, du si lahko poišče ljubezni tudi drugod. Zugnala bi se v vrtinec z vso strastjo. In ko bi šla mimo njega, i>onosno zravnana, bi kvečjemu vrgla zaničljivo psovko za njim, hinavcem... Na dolnjem koncu mesta nenadno zavrisne lokomo-tivu. Ostri glas strese Leo in jo presune s tako silo, da ji vzkipi kri po vseh žilah ter ji srce in duša zaječita v grozi. Čuti se tuko šibko, onemoglo in zapuščeno, da bi se vrgla komur koli na prsi in se do zadnjih solz najokala. Nekaj nerazumljivega jo zgrabi tedaj. Mahoma se zravna, temne oči se ji zaleskečejo. »Saj je konec med nama. Nikomur nisem več dolžna odgovora za svoj koruk. Tudi jaz hočem živeti.« Sunkoma se zaokrene. Zavulove ji prsi, zavalove lasje. Čez obraz se ji razgrne upor. Lepe obrvi se ji upognejo in sklonijo nizko na oči. V drobnih zenicah ji gori ogenj. Prižge luč in stopi k omari. Z drgetajočimi prsti jx>-išče v omari novo, dehtečo in čisto obleko. In ko je oblečena, stopi še pred zrcalo in si uravna mehke lase. Ogrne še plašč in trenutek zutem izgine po stopnicah... Fantje strmijo za njo, ko gre mimo njih. Žarečih lic gredo za njo, ko zavije v gostilno. Oči se jim iskre, mokre ustnice jim vzdrgetajo. Samo trenutek še in Lea sedi za mizo. Prav za zadnjo mizo v kotu. Fantje sedejo k njej, ko jim nomigne z roko. Brez besed si natočijo kozarce. Po gostilniški sobi valovi luč in ožarja sijoče obraze. Fantje pijo. Močne roke dvigajo k ustnam kozarec za kozarcem, vihar se jim nataka v žile, ogenj se jim vžiga v očeh. Leu gleda roke na levi in desni, beli zobje se smejejo izmed sočnih, rdečih ustnic. Skloni se k levemu kraj sebe in se zastrmi vanj: »Zapoj, Mate!« Izpusti njegovo roko in se obrne k drugim. »Hočem, da pojete!« V hipu se zganejo pred njo težke roke. Lea ve, da bi rade segle po njej in udušile vihar, ki jih kolje v prsih. A onu čaka in s svojim telesom trpinči njihove duše. »Zapojte!« Lea čaka. Drugikrat se je dvignil Pavel in pel je, pel. Zduj se nihče ne zgane. Gledujo le v njene mlade oči, zrele sočne ustnice, enakomerno se dvigajoče grudi. Vsakdo bi se rad dvignil, a se l>oji rok okoli sedečih. Zgrabile bi gu in stolkle k tlom, predrzueža. In droben glas se nenadno utrga v temo. »Leu naj zupoje!« Na vseh ustnicah naenkrat zatrepeču beseda: »Lea! Leu nuj za|K)je!« Za trenutek se zazre Lea v njihove mokre ustnice, v čukajoče oči. Fantom zustune dih, ko vzvalovi rahel glas preko sobe ... Počasi širi oči in upira |x>gled v luč pod stropom. Zuvalovi med funti, ko jih čarni glas zbode v kri. Roke se krivijo v posti, v prsih jim zaječi... Du Leu nima srca? Naj zine še kdo, v prah ga zdrobe! Lea poje. Poje, joka. prosi. Vse bolj čuden je njen glas. Misli na Pavleta, na njegove ustnice, ki so nekoč pele. Njene oči so nepremično uprte v luč pod stropom. Kot zamaknjena strmi tja in i>oje, poje... Poslednji glas zdrsne skozi bele zobe, krog teles se zamaje pred njo. Zdaj fantje vedo, da Lea ni brez srca, da Lea ni nepremagljiva... Vino se razliva po mizi in curlja čez rob... Naj curlja, naj se razliva, danes ne pojdejo domov, ne pojdejo... Zažvenkečejo kozarci, zatrepečejo duše... Vrata se odpro, vstopi fant in dekle ob njem. Mladenič stopa moško in na videz mirno preko sobe. Sedeta k mizi ob zastrtem oknu. Lea ju gleda z bistrim očesom. Dekle — nndučiteljeva Vida. Mladeniča ne spozna. »Kako lepo je v tem vašem kraju!« »Veliko tujcev zahaja sem in vsakemu se takoj priraste k srcu. Težko se poslavlja,« čeblja dekle. »Samo ta nesreča nocoj! Človek se prestraši, da še po sapo ne more. In prav zdaj na večer. Lep spomin na prvi dan, ki si ga doživel pri nas.« »Si rekla prej, da se je ponesrečil mladi zdravnik Pavel, ki je šele tretje leto pri vas?« Da! Krasen fant, ta Pavel! In zdravnik, da malo takih, .škoda, če bi umrl. Ljudje najrajši kličejo le njega. Stari Šink ne pomeni več dosti.« Lea kakor odrevenela sloni ob mizi. Spusti kozarec, ki ga je sukljala med prsti. Čez obraz ji dahne mračna senca. Počasi, prav počasi se dvigne in strahoma približa k mizi pri oknu. »Oprostite! Kuj se je zgodilo nocoj?« Dekle se obrne k njej. -še ne veste? Pavel Černe se je zuletel z avtom. Pred dobro uro so ga odpeljali v bolnišnico.« Nič ne reče Lea. Niti besede v zahvalo. Za hip se sključi nad mizo kakor pod težo plazu, ki se je zgrni! nad njo. »Pavel!« nato komaj počasi izdavi iz sebe. V obraz jo bela ko zid. V kotu ustnic sta ji zarezani dve ostri bolestni črti. Luč pada na njene valujoče črne lase, na njen beli vrat in jo odeva v srebrn bleščeč pajčolan. Vsa je spremenjena. Fantom pa vre kri v udih. Ha. morda ne bo nikdar več sedela med njimi. Zdaj je čas. Odtrga se Mate od njih in stopi k njej. »K nam!« Duh po vonjivem vinu mu udarja iz ust. Ze stegne roko. da bi jo zgrabil čez pas in jo odvedel k mizi nazaj. A Lea se tedaj spet zave. S stisnjenimi ustnicami ga pahne od sebe. Mate jo izpusti in gleda z izbuljenimi očmi vanjo ves čas, ko si oblači plašč in nato brez besed trudno odide skozi vrata. Tako. Zdaj je odšla. Vrne se k mizi, zgrabi steklenico, jo nastavi k ustnam in pije, pije do zadnje kaplje, do dna. Lea v svoji sobi brez moči zdrkne -na posteljo. Med prsti stiska Pavletovo sliko in joka v blazine: »Kmalu bi te bila izdala, Pavel! Odpusti mi! Le tebe lx>m imela rada do smrti.« Na dolnjem koncu mesta ostro žvižga lokomotiva. Žalosten in potrt sloni Pavel na postelji, zavit v bele odeje. V glavi ne čuti več tolikšne bolečine. Rana se celi lepo, tudi roko že laliko pregiblje. Gleda v drobne žarke, ki se spletajo v tisoč zlatih nitk na odeji. A gleda le z desnim očesom. Levo je izgubljeno. Z njim ne bo gledal nikdar več. Včeraj ga je obiskala Julčka. Ko je zagledala bele ovoje, skozi katere je silila kri, je grdo spačila obraz in skrivila ustnice. Ko pa ji je povedal, da je levo oko razlito, se je z grozo stresla in po nekaj minutah že poslovila od njega. Ni si je upal vprašati, zakaj tako hitro odhaja. A slutil je. Vso noč ni zatisnil očesa. Danes je ostrmel, ko je zvedel, kaj je govorila prijateljici na hodniku. »Ah, ne pogledam ga več. Ta pokveka! Prvi dan bi umrla ob njem. Brez očesa, hu...« Neizmerno hudo so ga zadele besede, ki jih je slišal. Hujše so ga pekle ko razbolele rane. Razočaran in uničen je obnemel na blazinah. Tako je ležal dolgo uro. Zdaj se počasi jasni pred njim. Tema, ki mu je visela na očeh, se odmika nekam v neskončnost. V vseh udih čuti olajšanje. S temo se izgublja vse, kar ga je vezalo na Julčko. Počasi, a vztrajno se izgublja v dalji. Pred njim vstaja čudovita svetloba, čista in božajoča, ko da se pozlačeno sonce razgrinja pred njim. Sredi sonca se dviga ko lilija bela podoba, ki se mu smehlja in mu prihaja nasproti. Zmeraj bliže prihaja, zmeraj jasneje se razgrinja pred njim. Zdi se mu, da jo pozna, da je že videl nekje ta obraz. Tiho se mu nekaj hipov nato prelije čez ustnice: »Lea, ti...« Planil bi k njej, jo objel in privil nase, razlil čez njene ustnice poljub, tako opojen in sladak, kakor ga še nihče ni okusil pod soncem... Naslednjega dne se odloči. Malo mizo si pritegne k postelji, razgrne bel papir pred seboj in zastavi pero: »Tudi žališ me lahko, samo pridi, da se za hip odpočijem pri tebi!« Pod oknom se radostno zasmeje otrok. (Nadaljevanje s str. 106.) pa golih, ki so nosili loke na ramah in so bili s perjem okrašeni. Vsak je imel zlato posodo v rokah, vsi pa so hkrati z obema indijskima citrašema, kakor pravi kronist, sv. Frančiška v zboru tako ljubko obdajali, okoli njega plesali in peli, da bi jih bilo ljudstvo najrajši ves dan gledalo, če bi mu ne bili veleli, naj stopa dalje. Zadnji — dvanajsti — oder je stal ob vhodu v jezuitsko pokopališče in sicer počez, tako da je kakor stena zapiral pot od trga. Na odru sta bila sv. Ignacij v du-hovski obleki in sv. Frančišek z lilijo v roki. Oba sta si odstirala prsi, da bi prihajali vanje božji navdihi. Stala sta v slavi sredi drugih, ustanoviteljev redov. Napis se je glasil: »Videli smo jih med svetniki«. Za zastorom so bili godci (evtharedi), ki so igrali na svoja glasbila (in cytharis suis), medtem ko je procesija stopala mimo. Ljudi je bilo toliko, pravi kronist, da so se trli od oltarja pa tja do Pittorferrijeve hiše. Po procesiji je imel škof slovensko pridigo (concionem lingua patria), v kateri je razložil, kaj so pomenili rn predstavljali posamezni prizori na odrih. Okoli enajste ure se je nato začela slovesna služba božja, ki se je končala z zahvalno pesmijo, bobnanjem, fanfarami in streljanjem topičev. Jezuitska telovska procesija v 1622, ki je poznejše procesije, kakor domnevam, po blišču niso več dosezale (Valvazor jih omenja kot navadne procesije, gl. Ehre, XI, 697), je potemtakem nele zanimiv, ampak tudi važen primer baročne gledališke umetnosti na slovenskih tleli. šentjakobska cerkev v jezuitski dobi. Pred njo Valvazorjeva Marijina soha. Na levi in desni stari in novi del jezuitskega kolegija; na desni je danes trg sv. Jakoba. (Sliko je narisal 1. 1682 sam Valvazor.) Kaj pripovedujejo------------------------------------ I stare slovenske podobice ANTE GABER |______________________________________ (Konec) Na podobicuh so nam ohranjene tudi narodne noše iz prejšnjih stoletij ter n. pr. na tu reproducirani podobici Brezmadežne vidimo ženo z nazaj zavezano pcčo v dandanes skoraj že pozabljeni »žlahtni jopi«, na dražgoški sv. Luciji vso kmečko družino, nu podobici iz Ruš pu meščansko nošo okrog letu IHOO. Kakor mesta, cerkve in znamenju ter slike in nošo so nam pa podobice ohranile tudi podobo nuše vasi s kmečkimi domovi, kozolci in poljem ter gozdbvi. Dr. Janezu Ev. Kreku najbolj priljubljene planinske vasi Prtovča nikakor ne moremo tako nazorno fotografirati kot nam jo kuže podobica Marije Pomočnice ter je na njej natanko vidna tudi vsa hiša, kjer je dr. Krek vedno stanoval. Pa tudi drugače so za našo zgodovino podobice zu-nimive, saj na velesovskih podobicah pričajo vojaki, da je bil tam ob časih vojn Avstrije z Italijo v opuščenem samostanu lazaret, a na francoske vojne in ilirsko dobo nas spominja tu objuvljenu podobica s Smurne gore. Na božjepotnih in bratovskih podobicah so natisnjene večkrat tudi slovenske pesmi ter imajo zato podobice tudi pomen za našo književno zgodovino. V cerkvi Marijinega Oznanjenju v Ljubljani so posebno častili Marijo dobrega svetu in ohranjeno imamo 20 kitic dolgo »Pesem, inu proshne k’ Muriae te kralize dobriga sueta«, a tudi take litanije. »Pesem od Mutere Bakrorez Brezmadežne, kjer vidimo našo nošo iz druge polovice 18. stoletja. Zenu ima nazaj zavezano pečo in znamenito »žlahtno jopo«. boshie« nam opeva in kuže silno razširjeno Marijo Po-muguj iz ljubljanske križevuiškc cerkve. Prav lepa pesem je tudi na petrovško Mater Božjo, enako pa tudi »Pefem od Mutere boshje zhiftigu fpozhetja«, a vsa je poleg slike litografiranu, 11 kitic dolgu »Pesem od Di-vice Murije na Sladki gori«, zu njo pa še druga podobna pesem iz 1. 1854. Kakor že omenjeno, imamo tudi več božjepotnih knjižic ter smo že navedli pesem Ahaca Stržinarja, podobno delaven je bil pu tudi Filip Jakob Repež ua Križni gori pri Ložu, ki je 1. 1757. prvič izdal »Romarske bukvize... tukaj u zerkvi S. Krisha, u’tu Caefarski Fari Loofh imenovani«, ki so pozneje izšle tudi v Udine, u I. 1774. je prvič v Ljubljani izšlo njegovo »Nebeshku Blagu, kutini fe sdei tem Andohtlivim Romarjum na Kristini gori vnkei tala«, že 1. 1774. pa spet »Romarsko Drogu Blagu«, ki je bilo še večkrut natisnjeno ter je izšlo tudi v Udine. Prav redka je tudi iz 1. 1774. »Pefem Od Sazhetka Suete Brelike Murtre, kaderu fe u’letu 1708. na Peravi funej Willuku u koroshki Desheli s’enga gludkigu fidu fazhelu un fpushut«, ki so ji priložene celo v baker rezane note. Pomembne so tudi stare romarske pesmi Mariji na blejskem jezeru ter precej drugih, ki so pogosto ponurodnele. Enako našega kulturnega zgodovinarja in jezikoslovca zanimajo pravila raznih bratovščin ter molitvice, vendar pa omenjamo samo podobico z besedilom »Ta ufselei terpeozha ZhaTt Muriae Matere Boflije Koku ta-ifta u’Leblani od Bratoufhine Muriae Nebu usetja bode zhefhena«, ki je bila natisnjena 1. 1740., večstransko so pu zanimiva pravilu »Andohtliva Savesa« ljubljanske jezuitske bratovščine Device Matere Murije z »niozhno profhno tega Angelfkiga mladenzhu S. Alovfia... sa mofhki inu shenski Spon ... v’tem Leitu 1755.«, tiskana v Ljubljani 1761. Med nemškimi božjepotnimi knjigami smo opisali že knjige s čudeži sv. Frančiška Ksaverija pri Gornjem gradu in sv. Joštu nad Kranjem, ohranjene imamo pa tudi dve nemški knjigi s Krke, nemško in italijansko knjigo s čudeži sv. Notburge v Grobljah in v Pazinu, sv. Jožefu v Ricmunjih, Marije Tolažnice pri kapucinih v Ljubljani, s Porovo, sv. Pcregrinu na Brdu pri Lukovici, sv. Frančiška Ksuv. nu Veseli gori in druge ter prav mnogo bratovskih molitvenikov z dolgo vrsto najrazličnejših bratovskih knjižic, ki so jih skoraj vsako leto izdujuli ljubljanski jezuiti zlasti v latinščini. Odkur imamo v naših krajih božja pota in bratovščine, imamo gotovo tudi take podobice, vendar se nam pa nujsturejše podobice niso ohranile. Vsaj veliki samostani v Stični, Bistri iu Kostanjevici so jih najbrž najprej sami tiskali prav tako kot pozneje drugi redovniki podobice svojih bratovščin, zlasti pa' kapucini tudi svoje porcijunkulske listke, ki so jih še pred kratkim delili po deželi, da so jih posebno po zidanicah lepili na sode kot »hišne žegne«. Te male podobice so popolnoma ornamentalne in jih po ornamentih lahko prištejemo k naši ljudski ornamentiki. Kakor drugje so bile tudi naše nujsturejše podobice najbrž tiskane kar »na ploh« (Blockdruck), da je bilo tudi besedilo kar vrezano v les. Na ta najstarejši način tiska, ki so se ga posluževali zu razmnoževanje, predeti je Gutenberg izumil tisk s premakljivimi črkami, je pu tiskal podobice z besedilom slovenski ljudski umetnik še po I. 1800. Njegovo delo je reproducirani hišni žegen sv. Tr»'h kraljev in tudi kuj preprosta podobica sv. Lucije s Skaručne. Po drugih njegovih delih vidimo, da sam ni bil risar, ker so vsi njegovi lesorezi kopirani po bakrorezih drugih mojstrov. Ker je bilo v Škofji Loki in njeni oko- /■/Ci na po^ofa, C-/c^i/tyefc J£).ClJH) . f/ ncnsv- Ci//*.nxa gnadfiv /r*t. n-jf oolc^tAs (Sp« f 'tytaa CJh/to/a* Podobica sv. Marjete na Golem v spomin zidanja nove cerkve I. 1821. Podobica nam kaže vse značilne poteze slikarja Vincenca Dorfmeistra, tiskana je pa na francoskem uradnem papirju s filigrunom ali vodnim znakom »Timbre d'lllyrie* okoli Nai>oleonovegn orla. Po odhodu Francozov je avstrijska oblast oddala tu papir Sassenbergovi — pozneje Kloinmayrovi tiskarni v Ljubljani in ta pa je predvsem |x>rabila za tiskanje podobic, tako tudi 'za Trsat. Sv. Goro pri Goriziji in 7.a Sv. Višarje. Na tem papirju tiskane podobice so nam dokaz, tla so bakrorezne plošče večkrat rabili tudi po 50 in več let. * V lici najdenih največ teli, večkrat tudi prav učinkovito na roko koloriranih lesorezov, se najbrž ne motimo z domnevo, da je ta mož rezal modele za mali kruhek in tako prav lahko začel izdelovati tudi lesoreze ter jih tiskati in razmnoževati. Napravil je podobice za Dravlje, Kum, Limbarsko poro. Sv. Volbenk nad Visokim, Veselo poro in še tlolpo vrsto d rti pri h, prav tako pa tudi znamenito Drubosnjakovo »Zavbo« z veliko, prav zabavno sliko. V protestantski dobi smo tiskali ilustracije in prilepe knjipam z na tujem izposojenimi ploščami in šele škof Tomaž Hren je I. 1612. začel tudi grafiko s slovenskim besedilom v svojih >Branjih inti listuvih«. Pozneje so nas s podobicami zukladali italijanski lesorezci, z večino pa nemški bakrorezci s Pavlusom Fiirstom iz Niirn-berpa na čelu, za njim pa aupsburške, dunajske, praške in praške bakrorezne delavnice ter naposled litoprafije. Valvazor je 12. aprila 1678. na Bogenšperkti odprl svojo bakrorezno delavnico in iz te delavnice smo po-lep velikepa števila slik za njegove knjipe dobili tudi mnopo podobic. V »Vražjem dekletu« nam je lika Va-štetova opisala Valvazorja samega ter njepova dva domača sodelavca Andreja Trosta in Ljubljančana Matijo Grajžarja. Tudi sam Valvazor je risal in rezal v baker ter je tak njegov poskus tudi Ecce homo s Pungrata v Šmartnem pri Litiji, ki je podoben kipoma pri ljubljanskih uršulinkah in v florijanski cerkvi, ki je prej stal na Čevljarskem mostu. Trost in Grajžar sta pa narisala in v baker vrezala polno božjepotnih in bratovskih podobic, ki jih je pa zelo malo ohranjenih ter objavljamo zelo redko Trostovo, na Bogenšperku narejeno podobico duhovniške bratovščine sv. Trojice v frančiškanski cerkvi Marijinega Vnebohoda na sedanjem Vodnikovem trgu. Na njej vidimo na sfedi spodaj tedanjo Ljubljano z gradom na strmi skali, na desni pa-trona Ljubljane sv. Jurija, na levi spodaj pa patrona škofije sv. Miklavža brez škofovske kape in palice, ki ga pa spoznamo po kamnu za privezovanje bark in čolnov kot patrona brodarjev, ribičev in mlinarjev. Nad njim kleči sv. Peter, na drugi strani pa sv. Jakob, ki je bil obglavljen z mečem, a nad njima sv. Trojica krona Marijo — torej same natrone tedanjih ljubljanskih cerkva: nekdanje frančiškanske Marijinega Vnebohoda, kapelice na Gradu, stolnice, sv. Petra in sv. Jakoba. Tudi Matija Grajžar (Greyscher) je narisal in vrezal dolgo vrsto podobic, med njimi pa tudi sv. Janeza Krstnika, ki ga je z latinskim besedilom poslal ljubljanskemu županu Janezu Dolničarju za god, ko se je sam iz domovine preselil na Dunaj ter tam začel izdajati podobice, samce in letake s slikami in opisi najvažnejših dogodkov tedanjega časa. Zivopisec Matija Grajžar se je tako uveljavil tudi kot predhodnik današnjih novinarjev, ki pišejo in rišejo za ilustrirane časnike in časopise. Valvazor je bil pa tudi naš največji zbiralec grafičnih listov ter nam je v svoji ogromni zbirki ohranil na tisoče podobic, ki so jih napravili njegovi sodelavci, večino pa tudi bakrorezci, ki so s podobicami zalagali naše dežele. Z njegovo knjižnico je neprecenljiva Valvazorjeva zbirka prišla v last zagrebških nadškofov ter je sedaj shranjena v zagrebški vseučiliški knjižnici, opisal jo je pa 1. (928. v »Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo« univ. prof. dr. France Stele. Ko je Valvazor zaradi _ prevelikih žrtev za našo deželo moral svojo bakrorezno delavnico razpustiti, je pa prišel k nam nemški bakrorezec Elija Baeck. ki je posebno za frančiškanskega gvardijana Lazaria 1. 17(M. vrezal več ilustracij, dobrih portretov in tudi nekaj Podobica sv. Valentina v (dinjah iz srede 18. stoletja. Na podobici vidimo oba sv. Valentina, škofa in mučenika. — K sv.Valentinu romamo tudi na Limbarsko goro in k Svetemu Vidu nad Cerknico. f i podobic. Za njiin je nekaj podobic vrezal in signiral sin ali nečak zgoraj omenjenega slikarja Rainvvalata — slikar Ivan Franc Rainvvaldt, a tudi Jože Layer, oče Marka in ded slikarja Marije Pomagaj na Brezjah — Leopolda, se je podpisal na podobico dražgoške svete Lucije s signaturo 1. L. P. (Jos. Layer pinxit). Omeniti pu moramo, da je ta podobicu starejša kot 1. 1750. v baker vrezana knjižica z »mirakli« dražgoške svete Lucije in romarskimi pesmimi. Ze zgodaj v XVIII. stoletju se pa pri nas pojavi ime bakrorezcev Wein-mannov, ki so delovali v Ljubljani do začetka XIX. stoletja ter je Jožef vrezal tudi priloge za Steinbergovo knjigo o Cerkniškem jezeru in postal ljubljanski meščan. Najprej je bil I. I. Weinmann najbrž kratek čas v Novem mestu, ker se je na veliko podobico stopiškega oltarju iz 1. 1709. podpisal v Novem mestu. Osamljeno se pojavljata tudi Ferdinand Bichler v Ljubljani 1. 1716. in Simon Ahačič na skromni podobici sv. Jošta nad Kranjem. S Francozi je pa v Ljubljano prišel graver Marko Charl ter zapustil tudi prav mnogo podobic. S slovenskim besedilom podobice in celo politične letuke je vrezuvul tudi učitelj risunju Vincenc Dorfmcister, ki gu je Valentin Vodnik za »Pesmim za pokušnjo« priloženi bakrorez Savice celo ope- Podobica Roženven-ske Matere Božje na Šmarni gori iz časov Napoleonovih vojn. — Bakrorez je na roko koluriran. val, čepruv je bil ta bakrorezec prav skromen mojster. Tudi Mutevž Langus je narisal podobico Matere Božje za jeklorez, ki je plošča zanj še ohranjena v šempe-trskem župnišču v Ljubljani. Tedaj smo pa v Ljubljani pri Rozaliji Eger dobili že tudi litografijo ter z gravuro v kamen tudi podobice, ki jih je napravil Ed. Hartvvig, a za njim je na kamen risal strahotne zmazke neki Franc Jošte ter z njimi preplavil vso deželo. Omeniti moramo še, da so nam ljubljanske tiskarne dale tudi nekaj tako imenovanih kovinskih rezov, torej kakor lesorez izbočenih tiskov, ki jih je nupravil P. Fladung, vendar pa še daleč niso taki, da bi jih mogli vsaj primerjati s srednjeveškimi kovinskimi rezi. Čeprav med našimi grafiki nimamo Mantegne in Diirerja ali Rotte-Kolariča, vendar so nam naši risarji in tudi bakrorezci podobic zapustili j>rav dragoceno gradivo. Ne smemo namreč misliti, da bi bili iz Augsburga, Niirnberga ali Dunaja hodili bakrorezci k nam risat skromne vaške cerkve in slike, temveč so predloge za bakroreze risali naši Jelovški, Rembi, Grahovarji, Berganti, Metzingerji, Langusi in drugi slikarji, ki so nam ustvarili slovensko slikarsko umetnost. Rainvvaldt in stari Jože Layer stu vrezovala sama, Murko Layer je pu podobice samo risal ter jih že pošiljal v inozemstvo, kjer so jih bukrorezne delavnice vrezovale ter plošče in tudi že nekaj odtisov pošiljale nazaj v naše kraje. Imamo celo ohranjeno Layerjevo risbo za podobico, ki ni bila odposlana in vrezana v baker. Seveda pu so bili Spodnji del podobice sv. Valentina od Sv. Vida nad Cerknico. Značilna slika naše vasi. ki nam kaže, kako dobri pokrajiuurji so bili naši slikarji že v IS. stoletju. po navadi bakrorezci mnogo slabši mojstri kot slikarji, kar posebno občutimo pri podobicah, ki nosijo slavno ime Franceta Jelovška. Podobice so poglabljale verska čustvu narodu s propagando za razna božja pota in razne priprošujike. Imamo pu tudi prigodne podobice, ki so našim ljudem naznanjale nove blažene in svetnike ter objuvljule razne dogodke, n. pr. sveta leta. Med prigodne podobice pu moramo šteti tudi podobice za spomin sv. birme, prve izpovedi (tudi na izpovednih listkih smo imeli podobice farnih patronov) in prvega sv. obhajila, novih in zlatih sv. inuš ter osmrtnice, ki so tiskane navadno nu zadnji strani podobic. Na birmsko podobico je natisnil svojo pesem tudi Blaž Potočnik. S propagando in prigodnimi podobicami smo pa tudi že pri novinoznanstvu. saj smo že prej rekli, da so podobice nekdaj opravljale tudi nalogo dnnušnjih ilustriranih listov in propagande. Tako so podobice vsestransko zanimive in pomenljive tudi za našo znanost ter jih nikakor ne smemo več uničevati, temveč hraniti in zbirati, da nam bodo čim več povedale in pojasnile. Če se poglobimo v tako V les rezana podobicu Žalostne Matere Božje na Taboru pri Podbrezju. V les rezani »porcijunkul-ski listek« kupucinskegu samostana v Krškem. zbirko, se prepričamo, da imamo pred seboj »malegu Valvazorja«, ne Valvazorju naših mest in gradov ter plemstva, temveč zgovorno in pisano knjigo našega kmeta, meščana in slovenskega ljudstva. •r ’ >■ * *.y w»-,*■**,, v *ošnje poletne ob le le Čeprav smo letos že težko čakali Ičpega vremena, so nas prvi topli dnevi kar presenetili. Take vročine ob tem času že nekaj let sem ni bilo. Seveda je razumljivo, da nobena izmed nas nima kaj obleči. V kostumu ali volneni obleki je prevroče, poletnih oblek pa še nismo pripravili, ker smo se zanesle, da pravega poletja še dolgo ne bo. Najprej Je treba pregledati vse stare »zaloge«, gotovo je še mnogo uporabnega, kajti moda se je v teh vojnih letih zelo malo spremenila. In če niste še porabili oblačilne izkaznice, si boste gotovo omislili vsaj eno novo obleko, bodisi iz pisane svile ali pa iz enobarvnega platna ali šantunga. Santung je letošnje poletje zelo moderen, veliko bomo videli enostavnih dvodelnih oblek, katerih jopica Je krojena v obliki moške srajce. Se vedno so moderne svetle jopice k temnim krilom ali oblekam. Ce si že ne morete nabaviti nove obleke, si omislite vsaj svetlo poletno jopico iz platna, šantunga ali svilenega pikčja v kateri izmed modernih pastelnih barv. Lahko jo boste nosili k lanski temni svileni obleki ali krilu. Ljubki konstumčkl iz vzorčaste svile, ki sestoje iz preproste svilene oblekce In dolge Jopice iz istega blaga, so se izkazali za izredno praktične. Kupite malo več blaga, pa imate k obleki še jopico in ste videti vse bolj »kompletni« kakor pa v sami oblekel s kratkimi rokavi. Bele športne obleke letos niso več tako moderne ko prejšnja leta; mogoče Je temu vzrok pomanjkanje mila. Posebno veliko pa vidimo letos preprostih športnih oblek iz pralnega blaga ali svile, ki imajo širok ohlapen život, krojen kakor moška srajca. Pristajajo vsaki postavi in obrazu ter so praktične za pranje in likanje. Krila vseh poletnih oblek so še vedno ozka ali pa kvečjemu spredaj razširjena z nekaj gubami, da lažje hodimo. Daljša niso še nič in najbrž tudi ne bodo, dokler bo trajala vojna in njene omejitve. Naša današnja slika prikazuje nekaj lepih poletnih oblek in kostumov, ki se podajo skoraj vsem, tudi malo obilnejšim postavam. 1. Eleganten popoldanski plašč iz motne črne svile ima zgornji del Iz motne bele svile. Primeren je samo za slovesne prilike. 2ivot je položen v rahle gube, ki prehajajo v belo koščeno zaponko. 2. Športna jopica iz svetlociklamnega šantunga ali svilenega platna dopolnjuje preprosto črno svileno obleko, ki Ima drobne bele pičice. Jopica Ima reverje, robove in žepe iz istega tvoriva, kakor Je obleka. 3. Mladosten kostumček iz svetlosivega šantunga ima kot edini okras dva velika nabrana žepa, ki se zaključujeta z mično pentljo. Kostumček dopolnjuje bela čipkasta bluza s kratkimi rokavi. 4. Preprosta pralna obleka Iz temno modro in belo črtastega pralnega ripsa. Vsa ljubkost oblekce Je v različni legi črt. Temnordeč pas iz semiša. 5. Mladostna oblekca iz rjavobelo pikčaste svile ima prednji del krila razširjen z bogatimi gubami, ki Izvirajo Izpod našitih žepov. Namesto ovratnika in ob rokavčkih so drobne pentlje iz Istega tvoriva. 6. Praznična popoldanska oblekca iz temnomodro in belo pikčaste alt drobno vzorčaste svile ima na prednjiku našita dva obilno nabrana dela, ki prehajata zadaj v široko visečo pentljo. 7. Elegantna popoldanska obleka iz svetlosive prave svile, ki Je posuta z drobnimi vinskordečlml cvetovi. Širok pas iz mehkega semiša je edini okras tega elegantnega vzorca. Il!l||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllll1llllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll^ DOBRIH NASVETOV GOSPODINJI 1 1. Škarje, ki so se skrhale, lahko nabrusite sami doma, če vzamete steklenico z okroglim vratom In drgnete škarje ob vrat steklenice, kakor bi ga hoteli odrezati. 2. Prišel je zopet čas oblek s kratkimi rokavi in marsikatera jih nerada nosi, ker se sramuje hrapave kože na komolcih in lahteh. Vzemite grobo fro-tirasto krpo, Jo namočite v 90•/• alkoholu ln krepko drgnite hrapava mesta. Nato jih dobro natrite s kremo. 3. Vaša preproga bo kakor nova, če jo potresete z žaganjem, katero ste omočili s salmljakovo vodo. Nato Jo dobro prekrtačite In odstranite žaganje s sesalcem za prah. 4. Ce Imate srebrno čajnico, katero uporabljate le ob redkih prilikah, Jo Imejte spravljeno nepokrito In na dnu naj leži vedno košček sladkorja. Samo tako bo Imel čaj dober okus in ne bo čutiti zoprnega priokusa po okisani kovini. 5. Šivilji, ki vam bo delala novo obleko, naročite, naj vam nikar ne prereže posnetka (cvlkel) in naj pusti v vseh šivih po nekaj cm blaga. Tako boste drugo leto obleko lahko sparali in napravili iz nje vsak poljuben kroj. 6. Ce družinski člani ne zajtrkujejo vsi ob Isti url. Je zelo praktično, če skuhate kavo ali čaj za vse hkrati ln Jo denete v termos za tiste, ki zajtrkujejo pozneje. S tem štedite elektriko alt plin, ker ni treba večkrat pogrevati. 7. Ce slabo spite, poizkusite enkrat tole domače zdravilo: Namočite dve platneni krpi v hladno okisano vodo in si z njima ovijte nogi. Cez ovljte kako nepremočljivo blago in obujte staro nogavico. To ponovite nekaj večerov in zaželeni spanec se vam bo povrnil. 8. Svilene nogavice vam bodo držale še enkrat tako dolgo, če Jim takoj, ko so Sc nove, vštjete novo peto iz kake istobarvne nogavice. Dober Je tudi kos prav tanke svile. 9. Ce ste navajeni piti poleti veliko vode, dodajte vsakemu kozarcu nekaj kapljic citronovega soka. To vodo razkuži in Ji da prijeten okus. 10. Mislite, da posebno veliko prlšte-dite, če dolgo uporabljate električno žarnico. Ravno nasprotno boste dosegli, ker Je dokazano, da porabijo zelo stare žarnice mnogo več toka kot nove. (Jz mamine stare poletne oblekle Otroci tako hitro rasejo, da Jim Je vsako leto treba narediti kaj novega ali pa vsaj staro podaljšati in primerno razširiti. Preglejte kdaj vse omare, kjer imate spravljene stare poletne obleke, katere ste včasih nosili ob morju ali v gorskem letovišču; gotovo bo še kaj uporabnega. Tudi če Je blago že izprano ali od sonca malo obledelo, da bo le prav narejeno, pa bo hčerka take oblekce ali plaščka mogoče bolj vesela ko nove. 1. Ljubko krojen poletni plašček za štiriletno deklico Je iz belega ali svetlomodrega platna. Lahko ga naredite iz kakega starega poletnega kostuma, katerega ne mislite več nositi. 2. Vsako staro rožasto pralno ali svileno blago bo primerno za to ljubko poletno oblekco, katero lahko sami zaši-Jete hčerki. Zivotek se tesno oprijema, krilce Je rezano malo zvončasto in Je precej nabrano. Otroški ovratnik iz belega pikčja. 3. Poletni plašček iz lahkega belega volnenega blaga za osem- do desetletno deklico ima dva velika našita žepa in otroški ovratnik. Hrbet Je rezan v tri dele, kar je posebno pripravno, če delate iz starega in nimate na razpolago večjih kosov blaga. 4. Vaša nekdanja obleka za tenis iz belega platna se bo dala lepo prenarediti v tole športno oblekco za vašo desetletno gospodično. 2ivot Je oprijet, krilo Je rezano zvončasto. Droben pas iz rdečega semiša in rdeč vezen monogram na žepku krasita to enostavno oblekco. 5. Belo in rdeče pikčasta umetna svila bi bila primerna za to pražnjo oblekco. Prednjik je pod oplečnikom rahlo nabran, prav tako ljubka žepka. Obleka Je primerna za desetletno deklico. 6. Iz kakega starega platnenega kostuma ali obleke bi se lepo prenaredila ta športna oblekca za deset- do dvanajstletno deklico. Prednjik Ima na vsaki strani tri precej široke gube, ki so na životu zašite, na krilu pa razpuščene, da se otrok lahko prosto giblje. Na vrhu vsake gube je izvezena majhna muha v rdeči ali živomodri barvi. Iste barve Je lakast pas. =u|l!lllllllllllUIIIII!!ll!lllll!lllllillllll!llllllllllllllllllllllll|||||!llllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| JTlošfii pulover brez rokavov IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIU1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Potrebujemo: 25 dkg bele volne (5 dkg stare 7 Ur, 2 točki) ali pa 40 dkg bombaževtnaste preje v naravni barvi, ki se pri večkratnem pranju lepo obeli. Vzorec: Prva vrsta: 2 desni, 3 lev?; 8 desnih, 3 leve itd. Druga vrsta: podpletemo vse pentlje tako, kakor so, to Je, leve podpletemo levo, desne desno. Tretja vrsta: 2 desni, 3 leve, nato vzamemo 3 pentlje na tretjo Iglo ali Se bolje Je, če Jih naberemo na varnostno zaponko ln Jih pustimo na prednji strani dela. Naslednji dve pentlji pletemo desno, nato podpletemo tiste 3 pentlje, katere smo dali na tretjo iglo; vzamemo naslednji 2 pentlji na tretjo Iglo ln Ju pustimo na zadnji strani dela. Podpletemo naslednji 2 pentlji in nato tiste dve, ki sta čakali na tretji igli, naslednje tri pentlje pletemo levo ln nadaljujemo kakor na začetku tretje vrste pri X. Četrto vrsto pletemo kakor drugo. Nadaljujemo tako, da naredimo vedno prvo in drugo vrsto, vzorec (to Je tretjo vrsto) pa delamo le na vsake štiri vrste. Pulover začnemo plesti na spodnjem robu, kjer naredimo najprej 2 desni, 2 levi ln sicer 10 cm visoko. Nato se držimo kroja, kakor ga prikazuje naša slika, kjer pomenijo Številke centimetre. M pfddajik i Ital hi m iiiiil Babilon, nekdaj svetovno središče slave in moči, je zdaj kup peska in sesutih zidov. Dr. A. Jehart: J/zJleJb ncu ka&iion&ki m 03013 000B0B 0000000B00B0B 00000000000B00B0B 00000000BBB00B00B0B 00000000B0B00B00B0B 0000BBB0B0B00B00B0B 00000B00B0B00B00B0B 0BB00B00B0B00B00B0B 0B000B00B0B00B00B0B 0B000B00B0B00B00BBB 0B000B00B0B00B00B00 0BB00B00B0B00B00B00 00B00B00B0B00B00B00 00B00B00B0B00B00B00 00B00B00B0B00B00B00 0BB00B00BBB00BB0B00 0000000000000000000 0000000000000000000 0000000000000000000 0000000000000000000 Sanjali smo o njem že v ljudski šoli. Do neba du je segal. so nam pravili, in da so sc ljudje mislili rešiti na stolp, če hi kje spet grozil vesoljni potop. Du pa stolpa niso dokončali, ker jim je Bog zmešal jezike, razšli so se. V višjih šolah so nam naše pojme o tem stolpu skušali porazjasniti s podatki iz zgodovine Babilona in s poročili o raziskovanjih na razvalinah, ki so jih imenovali Birs Nini rud. In ko sem prišel v Bagdad, sem se kar prve dni odpravil, da obiščem sturi Babilon in tudi »Babilonski stolp«. Najel sem si avto in se odpeljal na jug mimo razvalin Sclevkije-Ktesifona v Hille, Siesto Hille leži devetdeset kilometrov skoraj točno južno od Bagdada na desnem bregu Evfrata. Nekaj više nad Hillami se senčijo v palmovih gajih na bregovih Evfrata razvaline starega Babilona. Pustil sem jih za enkrat in si jih privoščil drugi (lun pa krenil k petnajst kilometrov iužnozahodno ležečemu telili, ki mu pravijo Birs Niinruo, k »Babilonskemu stolpu«. Ze od daleč sem ga zagledal. Zunaj v mrtvi puščavi stoji prsten grič in iz njega se dviga stebru ali oporišču podoben osamel zid, svarilen prst božji je videti od daleč, tako pravijo. Avto je obstal ob vznožju tella, vozač se je lotil čedenja in oljenja strojev, sam pa sem stopil j*> razkopanem svetu okoli tella. Ni obsežen, v dobrih sedmih minutah sem ga obhodil. Povsod je videti jurke, globeli, sledove izkopavanj. tu in tam sem opazil v jarkih tudi še stene iz običajne, na soncu posušene babilonske opeke, ostanke kdo ve katere stavbe. Kamenja ni bilo videti nikjer. Troje še dobro ohranjenih stopnic vodi na teli, od desne, od leve in po sredini. Stopil sem po levih stopnicah. Tell je koničast, proti vrhu se vse bolj zožuje, kar priča, da se je zoževala proti vrhu tudi stavba, prav kakor egiptovske piramide. Saj trdi med drugimi n. pr. tudi Diodor, da je »Pozejdon poslal libijske koloniste, ki so se naselili tudi ob Evfratu, in jim dal s seboj tudi duhovne, ki so se bavili z astronomijo«. Bibl. hist. 1, 1, 28. Mogoče je vsekakor, da so si Babilonci svoje stavbne načrte iz|>osodili od Egipčanov. Tudi tloris, razdelitev tempeljskih prostorov itd. sta v marsičem podobna egiptovskim tempeljskim stavbam. Oblike so seveda dru-gačne, saj so jemali Egipčani za stavbno gradivo rezan kamen, mezopotamski narodi pa opeko. Pač pa je zunanja oblika babilonskega stolpa in egiptovske piramide ista, po večini je tudi babilonski stolp stopničasta, proti vrhu se zožujoča piramida na štiri ogle. Isto dokazujejo tudi številne risbe babilonskih tempeljskih stolpov, ki so še ohranjene. Prim. Meissne, Babylonien und Assy« rien I., str. 311 nsl. Bistveno različen pa je bil naimen obeh stavb. Egiptovska piramida je grobnica, o babilonskih tempeljskih stolpih pa vemo za enkrat le toliko, da so bila v njihovem podstavku (rtsptjiožoj) bivališča za duhovne in skladišča in Diodor pravi, da so bile na vrhu babilonskih tempeljskih stolpov zvezdarne, Bibl. hist. 1, 2, 9: »Nato je Semirainis zgradila sredi mesta tempelj Jupitru, ki ga Babilonci imenujejo Bel-------in toliko je znano, da je bil izredno visok in da je služil Kaldejcem za zvez-darno... Vsa stavba je bila iz asfalta in iz opeke, razkošno in z mnogimi stroški zgrajena in na vrhu so stali trije zlati kipi, Jupitra, Junone in Roe.< Priznavamo pa, da za enkrat o prvotni obliki tempeljskih stolpov, o prostorih v njihovi notranjosti in o njihovem namenu še ne vemo mnogo. Saj še tudi izkopavanja na ozemlju Mezopotamije niso dokončana. Prilezel sem na vrh. Obsežen razgled se mi je odprl na vse strani v praznino puščave, le zunaj na vzhodu je temna črta nakazovala palmov gaj ob Evfratu. Malo prostora je na vrhu, največ ga odvzame že omenjeni »steber«, ki moli iz tella. Tu gori seveda je šele videti, da ni steber, stena je, z opeko zidana, kake 3 m široka, poldrugi meter debela in sedem metrov visoka. Po sredini je razklana, skozi razpoko se srednje močan človek izlanka prerine. Pripovedka pravi, da je strela udarila v stolp in ga za kazen ošabnemu človeštvu razklala, v resnici pa se je zid le sam razlezel. Na obeh širših straneh je zid še kolikor toliko gladek, na obeh ožjih straneh pa je zobat, odkrušil se je. Ostanek je stene tempeljskega stolpa. Čemu je služil ta tempeljski stolp, E-zida ga imenujejo klinopisi? Kakor spada k naši cerkvi zvonik, prav tako je spadal k babilonskemu templju tudi stolp. Že kralji harrukin (Sargon) 2637—2582, Gudeu (pribl. 2600) iz Lagaša in Ur Eugur (2472—2454) so postavljali tempeljske stolpe. V spodnjih delih so bilu stanovanja zu duhovne, na vrhu pa je bila zvezdama (Diodor na nav. m.). Herodot pa sporoča, da je bil v stolpu tempelj, na vrhu pa zlata postelj in zlata miza za boga Bela. Nihče ni smel vstopiti, le ženska, ki si jo je Bel sam izbral (Herodot, ed. Stein, Berlin, str. 201, 202). Taka je zadeva z zgodovinskim »Babilonskim stolpom«:.. Kako pu naj razumemo svetopisemsko sporočilo 1 Moz II, 4—9? Troje nam pove navedeno sporočilo. Da so si ljudje zgrudili mesto in stolp ter se mislili proslaviti, da pa jim je Bog zmešal jezike in du so prenehali z zidanjem, da stolpa torej niso dogotovili, in končno du se je zato tisti kraj imenoval Bubel, zmešnjava. Prvo se ujema z zgodovinskim deistvom, »zmešnjavo jezikov« pu razlagajo različno. Najverjetnejša nam je še tale razlaga. Že v davni dobi, zu času »potopu«, je stal v Bursipu — sedaj razvaline Borsippu, 17 km južno od Babilonu — tempelj in poleg njega stolp. V teku času sta tempelj iu stolp razpadla in poznejši bubilonski kralji, tudi Nabu Kudurri uššur, svetopisemski Nebukudnezur, 604 do 561, so tempelj in stolp popravljali in obložili na soncu posušeno opeko z glazirano žgano opeko. Judje v babilonskem ujetništvu (586—538) so videli, da stolp ni dogotovljen, morebiti so zvedeli zanj že tudi prej doma. Nedogotovljena stavba jim je bila nerazumljiva, videli so v njej ošabnost (1 Moz 11, 4) in Juhwe je posegel vmes pu jim zmešal jezike, drug drugega niso razumeli, prenehali so z delom. Tako vsaj se jim je zdelo, saj so na stavbi delali sužnji iz vseli delov obsežnega babilonskega kraljestva, sužnji vseh mogočih narodov, ki so govorili različne jezike in »drug drugega niso razumeli«. »Zmešnjavo« jini je končno pomenilo tudi ime mesta Bubel 1 Moz 11, 9. Izvajali so besedo po ljudski etimologiji iz hebrejskega podvajajočega glagola balbul, ki res pomeni »blebetati, zmedeno govoriti«. Vemo pu, da je treba hebrejsko obliko lastnega imena Babel izvujati iz sestavljenke Babu-ilu, vrutu božju, hiša božja. Znano nam je več ideogrumov zu Bubu ilu, za »Babilon«, nobeden izmed njih pu ne pomeni »balbul«, vsak je sestuvljen iz znaka zu »bnbu«, vrata, iz imena božanstva, ki je v posameznih ideogramih različno, in iz determinativa za »mesto«, ki je v vseh ideogrumih isti. Oboja razlaga je po svoje pravilna, le du je prva teokrutičuu, druga pa zgodovinsko in jezikovno kritična. Še tretja razlaga je mogoča, ki je kompromisna. Svetopisemski babilonski stolp je |>odlugu poznejši stavbi. Vsaj sklepali bi tako iz besed Aššurbanipala (668—626), | ki se hvali, du je »--------epiš E-sug-ila muddiš ešrieti kullat mahuzi šu ina kirbišina«, da je zgradil Esugilo in popravil vsa svetišča vseh mest v okolici. Bodi že kakor koli, eno pridiguje še dunes razvu-lina »Babilonskegu stolpu«, ki se dviga ko svareč prst j I iz samotne puščave, kjer je stal nekdaj vsemogočni Bubilon: »Ne povzdiguj se zoper Bogu!« Omeniti pa morumo še tole. Sleherni Sumerski, babilonski in asirski tempelj je imel svoj zik^urut, svoj tempeljski stolp. Besedo zik-ljLurat je treba izvajati iz glagolu zakaru, podvigniti stavbo. Zi^uriit [»omeni torej podvignjeno, visoko stavbo, stolp. Pravkar opisani zil^kurut je stal v mestu Barsip, Bc,f- i omira, E-zida mu je bilo ime. V Babilonu samem pa i je stal tempelj bogu Bela in poleg njegu ziljlcurat E-temenunki. Kuteri od teh dveh je bil svetopisemski »Bubilonski stolp«? Zu pravkar opisani ziljlfurat E-zida govori staro izročilo izzu dobe križarskih vojsk, tudi poznejši potovalci so v E-zidi gledali svetopisemski babilonski stolp in njihovo nuzirauje je ostalo merodajno vse do Koldewuya, ki je prvi temeljito preiskul babilonske razvaline. Za zil^ljurut E-temenanki, ki je stal v samem Babilonu, pa govori svetopisemsko izročilo 1 Moz 11, 4 (Bab ilu = Babilon = zmešnjava). Po našem mnenju ni prav, če tisto splošno znano sliko, grič v puščavi in vrhu njega v nebo moleči zid, enostavno proglašamo za zgodovinski »Babilonski stolp«. Suj niti v Babilonu ni stala tista stavba, umpuk v Bursipu. Pravda zu pravi svetopisemski babilonski stolp pu še dolgo ne bo rešena. Izkopavanja še niso končana. Eno dejstvo pa je treba pribiti. -Babilonski stolp« ni nikaka srednjeveška bajka, je zgodovinsko dejstvo. Težave nudi za enkrat edinole še topografična identifikacija, ki čaka na rešitev. * Pozno je že bilo, ko sem zdrknil po sipinah k avtomobilu. Vozač je spal. Sedel sem v avto, zadrdrul je. Še enkrat sem se ozrl po razvalinah in na misel so mi hodile besede preroka Jeremije: In ti Babilon, slavno mesto, do nebu si se povzdigoval, — do tal boš ponižan!« Beduinske črede na babilonski planjavi. Potomci nekdanjih Babiloncev in njihova naselbina ob Evfr* ŠAH IICANKE Zanimiva igra v francoski obrambi (Iz holandskega turnirja v Baarnu) H. Kramer — G. R. D. vnn Docsburgh I. e4 e6 2. d4 d5 3. Sd2 Sf(> Tu je mnogo bolj v rabi 3. . .. c3, toda črni gre po svojem načrtu, kakor bomo kmalu videli. 4. e5 Sld7 3. Ld3 c5 6. c3 cd4: 7. cd4: b6 Tole je bil načrt: »zabiti" kmetje ovirajo oba damska lovca in črni bi rad svojega Lc8 zamenjal proti izbornemu 1,(13 — vsekako dobra kupčija! 8. Se2! Silno jažna poteza! Izmenjavi se ne more dobro ogniti, zato pa bo skušal podkovati svoja Konjiča, ki bosta podprla prodor f4-f5. To pa bi bilo po 8. Sgf3 težko, f-kmet mora imeti prosto pot. 8. . .. Ln6 9. Ln6: Sn6: Črni je dosegel svoje, a za drago ceno: njegov damski skakač je zašel na stranpota in šele po najmanj dveh skokih bo mogel priti do boljše paše. Vrh tega pa kmet na b6 ne stoji dobro, ker vzame Sd7 najboljše polje in slabi c6. Orni stoii nerodno in težko se bo ubranil prodoru pri f>. 10. 0-0 Le7 II. 14 K Rahlo priznanje: 15 ne sme dovoliti, po g6 pa bi se moral odreči rokadi in se pripraviti na napad g4 in f3: zato si izbere manjše zlo ter privoli v menjavo na e5. 12. ef6: en passnnt Jasno. S tem izgine eden kmetov, ki ovirajo Lel in se odpira e-linija. 12. . . . Lf6: 13. Sf3 0-0 14. Sc3 Sc7 Klavrna paša za vranca! Črni se je zaletel. 15. Dd3 De7 16. Ld2 g6 Do tega mora prej ko slej priti, da prepreči 14-f5. 17. Tael n6 ia Sdl Preprečuje 18. . . . b5, kor pa nasprotnik ne vidi. IS. . . . b5? 19. La5! Zdaj beli že imenitno diha. saj sta mu lovca brez težav prišla na bogato lovišče. 19. . . . I fc8 20. n3 »Slabotni" lovec grozi zasesti sijajno polje e5 (21. Lb4 in 22. I.d6 itd.). 20. .. . Sb8 Upa,da bo po Sc6 itd. prišel še do igre. 21. Sc3 Grozi 22. 15. Na 21. ... Sc6 pa pride 22. Lb6. 21. ... Dg7 22. Tel S tem stoii že pred zmago. Črni se bo poslej le še otepal bridke smrti. 22. ... Tn7 23. Tc3 Tf8 24. Tfct LdS 25. Dc2 Tf7 26. Se5 Te7 27. Lb4! Dobi kvaliteto, kajti po 27. ...Te8 pride 28. Ld6! Konec igre bo zdaj povsem jasen. 27. .. . Td7 2a Sd7: 29. Dd3 Sf6 30. I.d6 Se4 31. Le5 De7 32. Tc6 Sa8 33. Sg4 Sb6 34. Dh3 h5 35 Te6:l in črni je izdihnil. i. Podoba ti kaže na utrjenem odseku pet skladišč streliva. Čuva jih pet straž, ki se ob slabem vremenu lahko umaknejo v čuvajnice, ki jih vidiš razporejene na robu. 5 V- 3 2 1 Nekega jutra so bili vsak v svoji stražnici in so se dogovorili, da bodo vsi odšli na stražo k skladiščem, ki se po številčni oznaki skladajo s čuvajnicami. Hodili pa da bodo tako. da ne bo nobeden od njih drugemu prekrižal poti. Kakšno pot mora vsak stružar ubrati? 2. Pepe in Lipe sta oni dan šla na sprehod i>o senčnem drevoredu. »Zdajle pa poslušaj, Lipe! Veš. stavil bi rad s teboj! Kar poglej!« je Pepe dejal začudenemu Lipetu in se po vsakih dveh korakih sklonil ter položil kamenček na tla, vsega skupaj sto. Problem št. 5? Jožef Drnek Abctleftfh Beli matira črnega v treh potezah. »Stavim, da ne znosiš vseh kamenčkov na mesto, kjer sem jih začel polagati. Mislim namreč pod temle pogojem: vsak kamenček moraš posebej pobrati in ga posebej nesti na začetek poti, torej najprej prvega, potem drugega in tako naprej. Stavim, da jih ne zneseš vse na izhodišče niti v eni uri.« Lipe pa se s tem ne strinja in tako pride do stave zu liter rajnega. Kuj mislite, kdo ga bo plačal? 3. Pepe si je kupil kos sira, ki je imel slučajno tole somerno obliko. Ko si ga je mulo ogledal, je svojemu sinu dul nalogo: razreži ga na pet enako velikih kosov, ki bodo imeli enako obliko, a tako, da bosta v vsakem kosu po dve različno veliki luknjici. Sin je dolgo tuhtal, a rešitve ni mogel najti. Zato nalogo predlagamo našim ugankarjem. 4. Pred seboj imaš osemnajst domi-nov. Nalogu se glasi: premenjaj štiri pare, to je po dva drug poleg drugega ležečih dominov tako, da bo skupna vsota točk v vsaki vrsti navzdol znesla 26, v vsaki vrsti počez Zdaj pa: obilo zabave pri premetavanju! 7 t\Wv\ 'CS5SŽ Pogled v ognjeniško kraljestvo na Javi. Pisani svet Stodvajsetkrat je bil po upornih Arabcih v enem letu pretrgan petrolejski vod iz Iraka do Haife. Panamski slamniki za vroče dni se belijo na soncu — a ne v Panami, temveč v južnoameriškem Ecua-dorju. Ena izmed new-yorških tovornih železniških postaj — kaj lep cilj za letalske napade. Rešitev ugank v 5. številki 1. Lipe bi bil moral upoštevati, da plast tiskarske barve višino kupa poveča, ko pride tiskovina natisnjena iz tiskarne. Ta razlik« Je včasih precej znatna. 2. Dolžina žice ne bi zadostovala, ker se žica zaradi lastne teže med dvema drogovoma močno pobesi, in to tem znatneje, čim težja je žica. Zato bi Je bil moral kupiti nekaj metrov več kakor 1400 m. 3. Pepetu lahko verjamemo. Prodajalec Je namreč imel sedeir balončkov. Prvi kupec Je vzel polovico in pol balončka, torej tr in pol pa še pol, skupaj štiri balončke. Od ostalih treh balončkov' Je drugi kupec tudi kupil polovico in še pol balončka, to Je enega in pol ter še pol po vrhu, torej skupno dva balončka. Zadnji balonček Je torej ostal za Pepeta. 4. Stvar sloni na varanju čutov: nenavadna lega prstov namreč Je vzrok, da vsak izmed prekrižanih prstov občuti svinčnik po*] sebej. Zaradi tega se nam zdi, da imamo pred seboj dva svinčnika Vse uganke so pravilno rešili: Fugina Stanislav, Polutar Rado, Pribovšek Ciril, Kotačnik Drago, Točar Ludvik, Vrtačnik Polde, Polenc Nada, Sočar Miro slav, vsi iz Ljubljane. Manj ugank so pravilno rešili: Bačnar Drago, Semrajc Janez, Peterlin Blaž in Zupan Zdravko. Nagrade so dobili: Fugina Stanislav (A. Munthe, San Michele); Pribovšek Ciril (DU* rych, Marjetica); Semrajc Janez (Majocchl, Kirurgovo življenje) Rešitev ugank in problemov v 6. številki pošljite do 20. Julij« na: Uredništvo »Obiska« (uganke ali šah), Ljubljana, Kopitarjev« ulica 6. Reševalce čakajo knjižne nagrade. llešitcv šahovskega problema v 5. številk Problem št. 56. (V. BasaJ): 1. Td6—d5! Po tej potezi grozi beli 2. Td5—g5 in po 2. ... Sh3Xg5 3. Se6Xf4 mat. Na c6XTd5 pa sledi Lb5!, na kar za črnega ni več rešitve. Problem še sicer ni povsem izbrušen, a zaradi čednega ključa dela čast mlademu slovenskemu komponistu. Pravilno so rešili: Buda Stane, Vel. Poljane, p. Ortnek; Resnik Irena, KlobovS Anton, Pogačnik Kristo, Mejaš France, Virnik Peter, Trobeljnik Pavel, vsi iz Ljubljane. Nagrado so dobili: Resnik Irena (Durych, Marjetica), Pogačnik Kristo (Streuveis, Hlapec Jan), Mejaš France (Grazia Deledda, Golobje in Jastrebi)- Urednikova torba: Tone, LJ.: Poslani problem, žal, neraben-Prezrli ste, da ima črni skrito in zadostno obrambo. Na 1. pride lahko 1. ... Sd6XLb7!, na kar je mat nemogoč, ker ima črni prosto pot na c8. Morda bi kazalo, da bi stvar malo preuredili* ker Je drugače čisto mična študija o metamorfozi. N a ročni o a: za telo leto znaša 40*— lir, za pol leta 20*— lir. posamezna številka 4 — lire. — Naročnina se plačuje vnaprej no položnici poštne hranilnice št. I7.V15 ali pri upravi \ Ljubljani« Kopitarjeva ul. J (Ničman). — Hokooisi se ne vračajo. — Urejuje Mirko Javornik. — /a uredništvo odgovarja Ludvik Klakočer. — l/daja in tiska Ljudska tiskarna v Ljubljani (Jože Kramarič)! Balinanje, naš najbolj ljudski šport 1. Mojstri so se zbrali 2 Začne se z bližanjem, 5. ... ki je prav važna reč in umetnost " "t 5 Tu bo pa treba zbijati, ne gre drugače 6 Tresk1 jo je pocHjai mojster 8 Eden ki nadebudno začenja 7. Tu bo pa zdaj treba mere' mm §§§s illigai m ■ J •: . >’>» ' 'i >7 - sv