Starozgodovinski pomenki. Kaj pomeni ime »Panonia" ? Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa; »Kdo so bili Norieani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« Ptolomej in Plinij (H *5. ™. IIL 23.) pravita, da je Panooia bila obmejena na zahodu od Norika, na jugu od Ilirika, na jugoiztoku od Moezie, na sevru in iztoku od Dunaja, kteri jo je od velike Germanie in Dacie ločil. Obsegala je tedaj proti izhodu ležeče strani Austrie, Štajarskega, Krajnskega, Ogerskega, Slavonie, Hor-vaškega in Bosne. Odločeno toto mejo pa je Panonia šele dobila po Augustu, ko je prišla pod rimsko oblast. Ptolomej jo deli v gornjo in dolnjo. Od reke Babe proti jugu do Siska , in v zapadni strani kraj celinske gore (JMous Cetius), Karavankov prek čez He-movo je segala gornja, in odondot proti jugoiztoku do mežiške granice dolnja Panonia. V štertem stoletju je ena stran dolnjePanonie, ktero so reke Raba, Dunava in Drava zaklepale, od cesara Galeria ločena bila, in po njegovi ženi Vale-rii dobila ime Valeria (Aurcl. Sex. Victor de Caesari-bus c. 40.) Tudi gornja Panonia je zdaj svoje ime spremenila in postala Panonia ;,prima" in „secundaa. Med Savo in Dravo ležeča zemlja pa ee je velela In- — 142 — teramnia (Medjirečje) in krajina kraj Save Savla — S a v i a ripensis — P o s a v i n a (Sext. Ruf. in brev. hiaK rom. c. 11.) Ptolomej nam več gor panonskih imenuje; jez tu-kej samo ocenim gore „Okre" (Strabo VII.) Beseda Okra je znamenita za slavenskega jezikoslovca, ker v staroslovenskem jeziku se je rabila pred vsem le za pomen: ,?gore". To nam poterdi toliko imen bregov „Okiča, „Okreno", „Okrenica" po Slovenskem itd. V sanskritu pomeni „agran", okra, hom, Gipfel. Ime enega ilirskega kralja C^PVian K. 7.) je bilo A g ran. Lastno sanskritsko ime „Agran" na rimskoslovenskih kamnih večkrat najdemo s slovenskim izrazom Ce-tus *), Bregius 2) in polatinčeno Montisius 3). Od staroslovenske besede „cet" je dobi] ime mons cetius (Kahlenberg), mesto Cetinje v Černigori, ves P reče ti nce v fari male nedele na Štajerskem, ktero prav naravno prek četa (homa ali bre^a) leži. Večidel so se nemški jezikoslovci trudili besedo ?)cet" za celtičko oglasiti in na-njo se opiraje dokazati, da so okoli gore cetiuske Cel ti živeli. Pa ne bodo premagali. Ima celtiški jezik scer sorodno besedo za breg, al ta se glasi „kot", torej toliko gor na Francoskem z imenom Kot, postavim: Cotd'or, der Gold-berg, Coturci, ljudstvo galičko (Caesar de bello gall, VIII 32), AlpesCotiae (Tacit. hist. t 67) planine med Francosko in Pjemontom od Morite Viso do Mont Ceniš itd. Besedi „cet" in „kot" ste indo eur opej ski, samo s tim razločkom, da je „cet" indosla venska, „kotu pa indogermanska. Plinij (histor. nat. III. 23.) piše, da v deželi starih Karnov, to je, Gorencov od staroslovenske besede „kar", sanskritsko „giris" (od glagola gar), mons, Berg (Eichhoff 121 Jf je ležalo mesto „Okra". Staroslo-vensko beuedo wKar" še najdemo v imenih gor: Karpati, Kar va nki, in naroda Karanti, tudi mesta Car-nuntum, kakor latinski, ali xaovovg, kakor gerčki pisatelji pišejo. Mesto Karnunt postavijo zgodovinoslovci v okolico dnešnjega Petro nela. Jez mislim, da je Petronela v latinsko prestavljeno ime mesta Karnunt. Severni Slavjani besede „kar" ne poznajo, ali pri Slovencih je še najti v besedi „čer", „čr", derFel-sen. Da je čer iz kr nastalo, ve vsak jezikoslovec; gluhi e pred r pa so norički Slovenci kot ar tedaj kar izgovarjali. Da Gorenci A* radi kot c izgovarjajo, siru sam cul, postavim: čevder, četna, to je, kelder, ketna itd. in slepi Juri mi je na bleškem jezeru zmiraj pel 5?Otok blešči, kinč uebešči", namesto: „Otok bleski,kine nebeški". Poznam vpiranje keltomanskih pisateljev na besedo „karn", ktera v keltiškem jeziku pomeni tudi pečino, ali to vpiranje jih ne bode rešilo, ker beseda )?kar" je indoeuropejska, kakor je več tacih občinskih v indoeuropejskih jezicih, postavim: sunas indički, sunna gotički, sun estijski , sol latinski, sol nce, suuce slovenski, Sonne nemški in tacih sila dosti. Beseda Okra je tudi za tega voljo zastarinoslovca važna, ker se je gora Vesuv v staroitalskem jeziku zvala Okra. Učeni L a s s e n (Deutung der Eugubin. Taf. im Rhein.Mus. 1832 stran 387.) bere na eugebinskih tablah ime gore Vesuvske „Okre F i so ve" in preučeni H u Hibo! d t (Kosmos L 449) terdi, da je beseda „okra" prav staroitalska (Dalje sledi). l) Muhar I. 392. — 2) Muhar 433. — 3) Carinthia i8l9vlist 33. Rodovine Četi, Cetin in Breg še živijo po Sta-jerskenn Starozgodovinski poraenki. Kaj pomeni ime „Panoniau? Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noricani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?» (Dalje.) Med rekami panonskimi samo jedne hočem tukaj omeniti. Jornandes iGet. c. 52.) omeni neke reke ??Scarniunga" in „Aqua nigra". Al to ni samo ena reka, in ,5Scarniunga" je popačena Car n ju ga, černa voda, aqua nigra. Mi smo vidili na rimskih kamnih, da ee je er pri starih Slovencih zmiraj kakor ar izgovarjalo , tedaj čarn, ne pa črn, in se je veljalo v staro-horvatskem pravopisu zmiraj za č. Beseda Carnjuga, Crnjuga še živi v ustih naroda slovenskega, in pomeni kakošno žensko ali žival černe barve. Da je lacua „Pelso" popačeuo plešo, kar v ruskem jeziku sosebuo pomeni jezero, je že visokoučeni Šafarik dokazal. (Slovanske starožitnosti §. 11. cap. 9.) Iz običajev naroda panonskega tukej samo omenim, da so stari Panonci ječmen in proso posebno radi sejali in iz ječmena posebno pijačo ??sabaiaa varili. (Glej Dio Cass. XLIX. 86. in moj spis o Ambidravih). Tudi iz tega običaja se spozna hitro indička sorodnost sloven-ekih Panoncov, ker tudi v Iudii, kakor Dapper piše (Asia. str. 6.), ječmen, rižkašo in tursico naj raji se-jejo. „Rabili so stari Slaveni za živež proso", piše Leo Sapiens (C. 18J, ravno tako pravi Maurici CStratagema 1L c. 5.); \n slovaška prislovica: „kaša mat naša" #J gre od ust do ust. Že gerčki in latinski »pisatelji so se trudili spoznati pomen imena rPanonia". Tako je Dio CassifH^-^-? mislil, da je Panonia dobila ime po nekakšnem oblačilu „pannus", ktero so stari Panonci nosili. Besede Dio Cassiove se tako glasijo: „Nach meiner Statthalter-schaft (Dio Cass, XL1X. 36, prestavek dr. Leonh. Tafola) in Afrika wurde ich narnlich iiber Dalmatien, wo fruher auch mein Vater Statthalter war, uud iiber Oberpanno-nien gesetzt, so, dass ich von ihren Verhaltnissen aufs genaueste unterrichtet bin. Sie heissen aber Panno-nier, weil sie ihre mit Aermeln versehenenKleider aus Stoffen, die sie nach ihrer Landessitte zusehneiden und pauni (Barin) nennen, zusamrnenriahen." — Po mojih mislih oblačilo „panu, wban" ni drugo, kakor dnešnjiga-ban, kaban, po pomanjšavni besedi k a ban i ca, po-magjareno in ponemčeno Kepe nje k. Je pa ga ban do pet dolgo iz haline (AVollstof) sošito oblačilo podobno piajsu po stari šegi, ktero še štajerski Slovenci kraj ogerske in horvatske meje, horvatski kmetje in slovaški platničkarji nosijo. Bode mi kdor morebiti rekel: da Dio Cassi piše pan, ne pa ban, ali kaban — gaban. Temu odgovorim na pervi pomislik, da je dnešnje mehko b se v staroslovenskem kakor terdo p izgovarjalo, postavim: por, novoslovensko bor. Beseda „portf je tudi san-skritska, in pomeni boriti, kampfen ; zato najdemo ime horvatskeffa vojvoda Porin (Safarik staro&it. pag. 286.) ju *) Tudi na gorenskem Krajnskem znana. Vred. — 146 — — 147 — v severnoslavenskem narečja ravno to ime Boris, par sanskritski horvorragen, in borel slovenski in slovaški ein her v orragender Fels. Na drugi pomi-slik, da Dio piše pan mesto kapan, odgovorimo sledeče : V ustih slovenskega naroda na ogerski meji sim večkrat to oblačilo slišal imenovati ban. Slavka ha je poznejši predstavek, kakor se to v drugih slovenskih besedah večkrat najde, postavim: luža in kaluža, palus, Sumpf, Pfutze, — bor in tabor, vel in voca-bulis obscoenis kur (diminut. kureč) in mak ur, phal-lus, kurda in cakurda, vulva, futa in cafuta; primeri nemško Litz in Antlitz. Tako je tudi iz ban postalo kaban in gaban. Da latinska beseda pannus, Tuch, ni latinska, temoč staroitalska, terdi vsak dober latinsk slovničar. Scheller ima pri besedi pannus pristavek apice, to je apulski. Ali Dio Cassi je na to izpeljanje imena Panonie eam malo porajtal in sam si zniislil , kar hitro vidimo iz sledečihredkov: ;,So heissen sie, m o gen sie nun aus diesem oder anderm Grunde so g^enannt werden; einige Griechen nannten si aber irrthumlich Pao-nier, was allerdings ein alter Name ist, der sich aber nicbt hier fin det, sondern einer Volkerschaft zu-kommt, die in der Gegend des Berges Rhodo pe neben dem jetzigen Macedonien bis zum Meere wohnt, wess-halb ich denn jene Paonier, diese aber, wie sie un-ter sich selbst uud bei den Romern heissen, Pano-nier nennen werdea. (Dio Cassi v omenjeni knjigi J Učenim jezikoslovcem in povestničarom predložim tukej za razsodbo svoje mnenje, in ker je reč važna za vterjenje stare dogodivščine, se smem nadjati, da jene bodo prezirali. Jez ime „Panoniaa izvodim iz sanskritske besede „pan", kar se veli kupiti, kupčevati, ter-z\t\, ha n de In, unterhandeln, panas, Geschaft. (Eichhoff str. 236.)^ tedaj bi bili P a n o n c i toliko kot k u p c i, tergo vci. V mojih mislih me poterdi ta okolščina, ker na no-rickih in panonskih rimskosJovenskih kamnih najdem lastno ime Panamus J)# Panama, Pananica filia (Muhar Gesch. der Stei. L 412). ]Va drugih kamnih pa sila dostikrat ime Cupitius, Cupitianus (Muchar ravno ondi str. 356.) in pa latinsko Mercator. C. B o-thio Mercator. Edilicio Bothia Saxami Fil. {Ankershofen Gesch. Kdrnth. V. 627). Panamus bi tedaj bilo indičko, Cupitius 2) slovensko ime, Mercator pa prestavek sanskritsko slovenskega. Toto ime se je Panoncom tudi po resnici pri-djalo, ker njihovo kupčijstvo ni samo že ob času Rimljanov slovelo, temoc tudi še dnešnji den na Savi, Kupi, Dravi in v obojem Pri morju slovenskem in horvatskem, lepo cvete. Vellej Paterkul (L- it c 110.) piše, da ko so pod Augustom Panonci premagani bili, se je v tem nesrečnem boju dosti ljudi pokončalo („trucidati eunt nesrotia tores"), — Herodian iLVlll. stran 371) pravi od starega Ogleja: „Ex quo factum . ... ut magna vis mercator um eam frequentaret"; — ravno tako hvali barantijo panonsko Plini {Lib. XXI. c. 7.), Taci t {Annal. lib. II.), Solin (Polghist. c. 22,) itd. (Konec sledi.) *) Mu h ar Gesch. der Steierm. I. 387. 2) Rodovine Kupic še se najdejo na Stajarskem, Panič, Panian, na Horvatskem; tudi dve rodovini poznam z imenom Pa nam, iz kterih je nemška kancelija napravila Bauman! Starozgodovinski pomenki. Kaj pomeni ime „Panonia" ? Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.) Da so stari narodi dobivali imena po tergovini, to nam poterdi edino ime primorja — od male Azie do Egipta, kraj srednega morja ležeče krajine, v kteri so nar imenitniši kupci starega sveta F eni ca ni prebivali, in ktero se je velelo Kanaan, kar v hebrejskem jeziku pomeni deželo kupcov. Reko Kupo so tedaj osobito stari Panonci kupčij sko imenovali, pa tudi ču-dovitno je, da ima Kupa v rečici karlovački Ba n i i (Panii) svojo sestrico s staroindičkim imenom! Se dnešoji den se v iztočni Indii najde posebna kasta kupčeva vce v(Handelskaste), ktera se veli Paniani. Neki zemljopisci kakor Canabich (Allgemeine Erdkunde unter dem Artikel »Indien«) in mitologi kakor Volim er (Mik, Len. 257) pišejo Baniani, kar pa ni prav, kar se v sanskritu veli kupčevati: pan. Zvestost, pravičnost, dobroserčnost so lastnosti, ktere popotniki na njih hvalijo. Sledovi njihovih naselbin so se našli tudi v starih časih med divjimi Skiti, in zdaj bomo lehko zapopadli, kako je mogoče, da Herodot govori od in d o al o venske Apie med Skiti, kteri vendar v semitiško familio spadajo {.Herod. IV. 59.), kako Strabo (Strabo l. XIJ govori od poglavitnega mesta europejskih Bosforanov Phanagoria, to je, Panagoria, in ad Afrudite Apa-turos (vec o tem mestu in tej boginji glej Kopitar Glagol. Clomia. stran XXX. in L XXVI), ktero Rit ter (stran 57— 59) za ravno tisto z indičko Maj o spozna. Iztočno in-dičkim Panianom se vsaki v Indio potujoči priporoči, ker ga oni na vse kraje, kamor si le želi, srečno spravijo. Totih iztočno-indičkih Panianov potomki so naši Panonci — kupci — Sigvnni. Znamenito je, da so se se treh indičkih kast imena pri Slovencih ohranile: Ime kaste Parias v psovki: ?,ti para!K -- ime kaste Š u-dra, Šundra, v ktero so spadali služevni in rokodelci, v lastnih imenih: „S u n d e r" in v psovki: 55ti šunder, ti šundravec", — in ime kaste Panianov v prečudenju: „E Pane!" „ti panan ti!" to je, ?,ti bogateč ti!" Pane deno! Wie stattiich, kako po velikem! Tudi to je čudovitno, da ravno pri Sloveucih štajerskih, krajnskih in koroških se nar več najde indič-kega življa, v jeziku slovenskem sanskritakih korenih, v narodnih povestih pa spominkov na indičko mitologio. Severni Slaveni so se bolj odptujili, kar je velika da-lečina storila. Dalje me v mojem mnenju: da je Panonia toliko kot dežela kupcov, poterdijo še sledeče verste He-rodotove; wAIi o tem, kar proti severu od te dežele (Tracije) je, ne ve nihččj kaj gotovega povedati, kakšni ljudi tam prebivajo. Zakaj unkraj Duuaja je že neskončna puščava. Samo od enega edinega naroda unkaj Dunaja sem zvedel, da je njegovo ime Sigvnni, in njihova — 150 - noša medička. Njihovi konji so po vsem života kocasti in imajo dlako na pet perstov dol^o, zraven tega so mali in butastega nosa in niso za ježanje (jahanje), pa h kolam pripreženi so sila berzi, torej se ljudi v tisti deželi vozijo na kolih. Njih meje segajo do Henetov (Venetov) na Adrii. Pravijo, da so nasledniki Medov. Kako pa so iz Medie sem prišli, ne morem izprašati; vendar se vae zna zgoditi v dolgem teku časa. Sigvnni se velijo pri Sigurih, kteri nad Masallio (Marseille) stanujejo, kupci, pri Cvprianih pa Lanci". (Herodot liber V. c. 9.) Mesto svojega komentara postavim tukej o tej povesti Herodotovi menje bistroumnegaspisatelja staro rimske dogodivščineNiebuhra: „Es bietet sich dieErinnerang an, dass Herodot die fernsten VOIker am Iater, jenseits der Vcneter und Liburuer, also wohl aus demMunde der SchifFer dieser Nationen Sigynnen nennen horte, und wusste , dass Kaufieute auf liga ris ch so genannt vviirden: wie wenn jene hatten sagen wo!len, aus jenen Gegenden kennen sie nur Kaufieute?" (Niebuhr. rom. Gesch. I. 176.) Kar nam medička noša in pokolenje zmešnjave dela, to se lehko reši, ker eden nar novejših nemških razlagavcev dr. AdolfScholl pri besedi „Med ov" opazko napravi „WohI der Indier. Aber der Medier blieb bei den Griechen immer die Hau p t b ez eichn u ng fur die O r i e n t a 1 e n". Zastran omenjene medičke noše pa je vredno čuti besede učenega Jungmana (histor. lit. ceske stran 17): rNoša starih Cehov je bila do 14. stoletja medički zlo podobna, poljska se je dnešnji den". Tudi naš slavni Safarik to izgovori. {Abkunft der Slaven, stran 91 in na drugih mestih). Ze bistroumni Nemec Manert (Germanien 499— 501) je Herodotove Sigvnne za Slavjane spoznal, čeravno ni drugih temeljitih (positivnih) dokazov imel, kakor historičko primero. Ali on je mislil, da je ti pervi narod keltiško preselovanje pregnalo, in sam sebe vpraša r ??kam? ali nazaj čez Dunaj ali v planine Retov ?tf Jaz mislim nikamor, marveč je tukej ostal do dnešnjega dneva. Po germanskem preselovanju je samo bil pritok od severa proti jugu velikega slavenskega na-rodskega morja, ktero je v predhistorički dobi svoje valove od joga proti severu gnalo.