IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART
&ntace
NOVICE
LETO IV.
Štev. 13
Lenart, 9. .julija 1964
Urejuje uredniški odbor: Vet. Ivo Rapoe, predsednik — člani: Breda Štuhec, Jože Šuman, Slavko Leva-čič in Franček Štefanec. — Odgovorni urednik Franček Štefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska 9. — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 601-11-608-103. — line: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje.
ZAPOSLITI VEČ DELOVNE SILE ¥ePi.™l!e
Pred občinskim .praznikom smo zaprosili za razgovor predsednika skupščine občino Lenart tovariša Etla Zorka-Mihca:
Tovariš predsednik, povejte nam svoje mnenje o dosežkih na vseh področjih razvoja v občini v zadnjem obdobju.
Na splošno z razvojem Slovenije. se tudi naša občina v okviru gospodarstva in družbenih služb vključuje v splošni ra'voj republike. Res je. da nekoliko zaostajamo za nekaterimi drugimi predeli. Nimamo industrije se bavimio bolj s kmetijstvom. Lahko pa govorimo o dosežkih na področju kmetijstva. Sicer pa so vse delovne organizacije v občini tekom enega leta napravile določen razvoj.
Lani smo na področju Lenarta združili kmetijske delovne organizacije v eno. Kljub takratnim pomislekom se danes kaže rc.ul-tat in takrat pravilno gledanje kolektivov teh organizacij, da je .prišlo do združitve. Rezultati so vkMi že tekom teaiega leta. Z združitvijo je prišlo do tega. da večja, združena organizacija sama rešuje problematiko svojega podjetja, kar je morala .prej občina ali banka s potrebnimi.jere-■diti za pokrivanje izgub. Agrokombinat je dokaj razvil proizvodnjo. zlasti živinorejo. Pridobljene so večje površine zemlje za družbeno proizvodnjo in tudi
v kooperaciji so večji rezultati. Vse to pa še ni v taki nreri organizirano. kot so pogoji na terenu. Zlasti kar se tiče doslednejše sp.ccia I izaeije v kooperaciji.
Na področju obrti zaznamujemo večji map1 redek po lanskoletni pravilnejši obdavčitvi te go-
spodarske panoge. Tekom enega leta se je obrt na področju občine hitro razvila in se je sko.raj podvojila. Potrebno pa bo še razvijati uishižnostno dejavnost, ki služi zlasti gospodinjstvu.
Kaj smatrate, da bi morali občani storiti za hitrejši razvoj?
Morali bomo stremeti za tam. da se zaposli čimveč delovne sile v občimi. Organizirati bomo morali nova delovna mesta. Povezati ipa se bomo morali tudi s sosednjimi občinami, zlasti mari-
Skrb za človeka - najpomembnejša naloga komunistov
PREDKONGRESNA KONFERENCA KOMUNISTOV V OBČINI
Naloge članov Z K v predsioje-čem obdobju so. da se idejno u-siposalbljajo za kritično presojanje družbenih dogajanj. Dolžni so. da kjer koli delajo, ostanejo borci za uveljavl janje družbenega upravljanja. Boriti se morajo za uveljavljanje načel postavljenih v statutih delovnih organizacij. Utrditi samoupravljanje na področju družbenih služb. Odgovorni so. da imajo delovni ljudje in njihovi organi upravljanja dejanske možnosti odločanja o vseh (bistvenih odnosih v delovni organizaciji in politično teritorialni skupnosti, čimveč j o pozornost posvetiti planiranju in programiranju v naših delovinih organizacijah. Pospešeno podražili janje kmetijske proizvodnje organizirati tako. da bo zaisigm-
,bonskimi, da ibi one svoje industrijske obrate organizirale tudi na našem področju.
Naše delovne organizacije bodo morale bolj izpolniti orga.ii.iza-c i jo dela. razvijati družbeno upravljanje in preiti k čim doslednejšem nagrajevanju po delu.
Na področju kmetijstva bo potrebno v okviru kmetijskih delovnih organizacij še bolj specializirati proizvodnjo, isto skrb bo .potrebno posvetiti v privatnem kmetijstvu.
Ena najvažnejših nalog je urediti osnovno šolstvo v občimi in druge dlružjbeme službe.
Vaše želje občanom oh njihovem prazniku?
Ob ^občinskem prazniku čestitam vsem občanom občine Lenart in želim, da bi se še bolj zainteresirali na dvigu proizvodnje, na sodelovanju z OS in vsemi njenimi organ,i, ker smatram, da ibo le s povezanostjo možno izvršiti spredaj omenjene naloge, oziroma želje.
m imenovanja
I/ 14. SKUPNE SEJE OBEII ZBO ROV SKUPŠČINE OBČINE LENART
Predsednik komisije za statute delovnih organizacij pri OS je navzočimi objasnil. da je komisija pregledala več statutov delovnih organizacij, vendar sta bila samo dva primerna za nadaljnjo obravnavo. Po obrazloži t v i predsednika komisije je bil sprejet sklep, da se da v potrditev samoupravnimi organom statut parne pekarne in slaščičarne Lenart in osnovne šole Benedikt.
Sklenili so. da se čimprej pristopi k preusmeritvi osnovne šole Lokavec v podružnično šolo in osnov ne šole Zgornja Ščavni-ca v matično šolo. Šola Zgornja Šča vniea pa mora do 15. novembra izdelati novi statut. O vprašanju šolstva je bilo veliko razprave iin iso nazadnje sklenili, da se osebne dohodke prosvetnih delavcev uskladi z osebnimi dohodki na nekaterih drugih področjih. To se bo izvršilo v drugem polletju (964 .po zasedenih delovnih mestih.
(Nadaljevanje na strani)
rama povečana proizvodnja ob čiim .racionalnejšem vlaganju sredstev in čimivočji blagovni proizvodnji za potrebe domačega in mednarodnega trga. Pogodbeno sodelovanje med družbenimi in zasebnimi proizvajalcem organizirati v tistih oblikah, ki bodo zasigurale prehod od običajnega komtrahiranja na kompleksno sodelovanje, zlasti na neimteros-nih območjih. Vložiti maksimalne napore za večanje materialne osnove. ;iz katere izhajajo sredstva za povečanje življenjskega standarda. Posvetiti -skrb kadrovskim vprašanjem. Razširiti javno razpravo o problemih samoupravljanja. Analizirati in odkriti notranje rezerve in tako <1 vign it i p ro i z v od n jo.
Nadaljevanje na 2. strani)
OBČINSKA SKUPŠČINA LENART V SLOV. GORICAH S KRAJEVNIMI ORGANIZACIJAMI V CERKVENJAKU VABI NA PROSLAVO
OBČINSKEGA PRAZNIKA,
ki bo 12. julija 1964 v Cerkvenjaku ■/. naslednjim sporedom:
V SOBOTO, 11. JULIJA: ob 19.30 — ponazoritev partizanskega napada na Cerkvenjak, ob 20 — akademija v zadružnem domu Cerkvenjak, ob 20 — akademija v kulturnem domu Lenart.
V NEDELJO, 12. JULIJA V CERKVENJAKU: — budnica,
od Si do 9 — sprejem gostov,
ob 9.30 — slavnostna seja skupščine občine Lenart,
ob K! — odkritje spomenika žrtvam fašizma, nato otvoritev
trgovskih lokalov. Po omenjenem programu bo PROSTA ZABAVA,
UDELEŽITE SE PRIREDITEV!
OBČINSKA SKUPŠČINA, GOSPODARSKE IN DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE, USTANOVE IN DRUŠTVA ČESTITAJO OBČANOM OB NJIHOVEM PRAZNIKU!
DO	M	A
\innv svetu |		
SKRB ZA ČLOVEKA - NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA KOMUNISTOV
V	Gradacu v Beli krajini so proslavili 20-letnico Rdečega križa Slovenije. Proslava je bila v dvorani, kjer je bila leta 1944 ustanovna seja.
V	Varaždinu so proslavili 100-letnico jugoslovanskega gasilstva. Proslave so se udeležili gasilci iz vse države in okoli 40.000 občanov. Varaždinsko gasilsko društvo je najstarejše v jugozahodni Evropi.
Premier SZ Nikita Sergejevič Hruščev je po obisku na Danskem obiskal Švedsko in Norveško. Povsod se je pogovarjal z najvidnejšimi predstavniki političnega življenja, predvsem o razvoju ekonomskih, kulturnih in ostalih stikih.
Blizu Temišviri sta se sestala dne 22. julija predsednik SFRJ Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Gheorghi Gheor-ghiu Dej. Vodila sta razgovor o vprašanjih, ki zanimajo obe sosednji državi.
Na obisku v Jugoslaviji je bil indijski minister za delo in zaposlovanje, Damodaran Sandživaja. Pogovorjal se je z našimi predstavniki o vprašanjih dela in delovnih odnosov.
Novi indijski premier Sestri je sprejel vabilo, da naj obišče ZSSR. Datum obiska še ni določen. Premier Sestri je nedavno zaradi bolezni začasno prenehal izpolnjevati svoje državniške dolžnosti.
Komandant črnomorskega bro-dovja ZSSR admiral Serafin Ev-genjcvič Čuršin je bil več dni na obisku pri jugoslovanski vojni mornarici.
Na desetdnevnem obisku je bila v Jugoslaviji delegacija češkoslovaške ljudske fronte. Vodila je razgovore s predstavniki SZDLJ, katere delegacija je bila lani na obisku na Češkoslovaškem.
Zvezni in gospodarski zbor sta razpravljala o problemih kmetijstva. Poudarjeno je bilo, da je potrebno intenzivno investirati v kmetijstvo, kar bo dalo materialno osnovo za nadaljnji razvoj te gospodarske panoge. Skrb pa je potrebno posvetiti tudi ekonomskim cenam.
Za novega predsednika skupščine ČSSR je bil izvoljen Bohuslav Laštavička.
Od 25. junija do 2. julija je bil predsednik SFRJ tov. Josip Broz Tito na uradnem obisku na Poljskem. Povsod so ga sprejeli milijoni prijateljskega poljskega ljudstva. Med obiskom so bili državniški razgovori in ogledi industrijskih in drugih objektov. Jugoslovanska delegacija je bila povsod zelo prisrčno sprejeta. Po prihodu v domovino je tov. Tito dejal. da je bil obisk na Poljskem zelo koristen.
V Bonnu je bil končan proces proti ustašem, ki so ubili Momčila Popoviča. Glavni pobudnik akcije Medic je dobil 4 leta zapora, ubijalec Franjo Perič 15 let in ostali člani skupine od 3. do 1. leta in pol zapora.
Iz Španije je prispel v Leopold-vile bivši razbijaški katanški premier Moiz Čombe. Vrnil se je na poziv premiera Adule.
Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je v ZIS sprejel skupino izseljencev in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru.
(Nadaljevanje s 1. strani) Zgornje zaključke so sprejeli na predkongresni konferenci ZKS občine, ki je bila v nedeljo 21. junija. Na konferenci je bil prisoten Ivan Ros, član GK ZKS in Jože Globačnik, član sekretariata Okrajnega komiteja ZKS Maribor.
Referat, ki ga je prebral sekretar Občinskega ,komiteja ZKS Lenart Ernest Smid je zelo konkretno Obravnaval gospodarsko politične probleme v občimi. Govoril je o samoupravljanju, dvigu proizvodnje, o kooperaciji, razvoju kmetijstva, bolj smotrnem investiranju o vprašanju o-isebnih dohodkov in mnogih ostalih vprašanjih, ki so pomembna za naš hitrejši razvoj.
Diskutiralo je 19 tovarišic in tovarišev.
Povzemamo nekaj misli iz diskusije: Zoran Stiplošek je dejal, da gre pri nas razvoj proizvajalnih sil pred ideologijo in miselnostjo ljudi. Samoupravne organe moramo usposobiti, da bodo sposobni vršiti -svojo dolžnost. Surovinsko bazo je potrebno razširiti in se ne zapirati v območje občine. Franjo Muršec pripominja. da so plani operativna osnova za izvajanje nalog. Sedemletni plain je prekratek in bi morali napraviti perspektivni plan za 'dobo "0 let. Za vsak objekt, ki ga mislimo zgraditi, moramo prej dobro premislit i. če so za to pri nas možnosti. Spričo uvajanja mehanizacije v kmetijstvo se struktura prebivalstva spreminja in bomo morali odpirati razne druge dejavnosti za, zaposlitev delovne sile. ki v bodočnosti -ne bo potrebna v kmetijstvu. Nekatere de-lovme organizacije hočejo danes -ostati na istem mestu kot so i ti ne gledajo na širjenje -podjetja. V bodoče bo potrebno gledati naprej.
V nadaljnji diskusiji je Viktor Rep dejal, da v Agrokombinatu KZ Lenart pride na enega zaposlenega 4ha površin, kar je malo z ozimni na čas. ko je potrebna uvedba mehanizacije. Normativi v Agrokombinatu se izvajajo 98%. Vzroki zato so -pomanjkljiva organizacija dela in nizka razgledanost zaposlenih delavcev. Pri nakupih mehanizacije nastanejo težave, ker ni -sredstev za investicije. Problemi pa so tudi v tem, ker -naše kulture niso tako visoko«)dne kot na so-
sednjih Agrokombiniatih. koder imajo vinograde ipd. Potrebno bo ustvariti pogoje, da bodo o-sebni dohodkhi v kmetijstvu isti kot v industriji. Nuditi pa je treba tudi ositale dobrine, kot so stanovanja ini regresi za dopuste. Vse omenj-emo je težko hitro realizirati. ker je pri nas zaostalo pod roč je.
Janko Kšela je govoril o problemih v prosveti. Dejal je. da so naši prosvetni delavci slabo stimulirani in tudi v adaptaci je ali izgradmjio šolskih objektov je bilo zelo malo investiranega. Izrazil je mnenje, da bi bilo potrebno Ikad-rovsko politiko v bodoče uspešneje voditi |tu-d:i na vasL Nekatero kadre preobremenimo s funkcijami in potem oni omagajo. Tu moramo bolj upoštevati rotacijo. Do sedaj se je pokazalo koristno izobraževanje v politični šoli. ki j-o je organiziral obč. komite. Tistim pa. ki izredno študirajo, morajo gospodarske organizacije več pomagati.
Alfonz Groman je podrobno govoril o reformi šolstva in bomo o tem pisali ob drugi priložnosti.
Vida Brumen ugotavlja, tla je bilo v referatu in diskusiji govora o raznih problemih. Premalo pa je bilo poudarjeno, kaj moramo komunisti storiti, da bodo pomanjkljivosti odpravljene. Nato je |omcnila uveljavljanje sistema delitve dohodka v javni u pravi.
Ivan Verboten omenja, da Agrokombinat pri odkupu zemljišč nima težav, nastaja pa problem odkuipa zgradb, ki so na teli zemljiščih. ker za to ni na razpolago sredstev. Mehanizacija se na bivših travnih površinah močno lomi. teh površin pa je okoli 80%. kultiv.iramih pa le 20 %. Naši kadri včasih premalo zavestno izvršujejo svoje naloge . je pripomnil Verboten.
Jože Vidrih: Rdeči križ naj bi v bodoče pošiljal na letovanje res le socialno ogrožene otroke. Dogodilo se je. da je .poslal na okrevanje dva otroka iz družine, kjer sta oba. starša zaposlena in imata visoke osebne prejemke :.
Diskutirali so še tov. Trdin, črnčec. Tone in Slavko Štefanec, Edo Zorko, Tone Skrhan, Kure-čič, Ivan Ros in Jože Globočnik. Vse diskusije so bile zelo konkretne. vendar nam prostor ne
&TRN0VRH76KR STlSkR 2
Lštenfrfl: Z60ZH/ SltmOVRtl/t
tov. Srrnč^h
■SPffLn/CR 1 DKvm 2
KUH/n/R 3 HOPfiLhicn 4
srm/ simm/t
Stiskov i h
.pnr/ann"±oE,iCR [itimč včč)
dopušča, da bi jih obširneje objavil,i.
Razpravo člana CK ZKS Ivana Rosa objavljamo danes v posebnem sestavku.
Na koncu predkongresne konference so navzoči izvolili delegata za VIII. kongres Z,K J tovariša Vinka Štefančiča. Imenovani je diplomiran agronom iz Ormoža in je bil izvoljen :n,a -predkongresnih konferencah v Ormožu, Radgoni in Lena,rtu ter bo zastopal člane ZK iz omenjenih področij na VITI. kongresu ZKJ.
Lenart ob dnevu borca
Na predvečer dneva borca so člani ZB iz Lenarta zakurili taborni ogenj na Perka fari. Ob tej priliki so imeli kratek kulturni program.
Na sam praznik. 4. julija pa so člaini 7.B s področja KO ZB Lena rt priredili v Zavrhu piknik. Delovne organizacije in obrtniki so za omenjene prireditve prispevali okoli 80.000 din. Del teh sredstev pa bodo porabili za prireditve v -počastitev občinskega praznika.
Marljivo turistično društvo
Lansko leto so v Benediktu ustanovili turistično društvo. S sredstvi, -ki so jih zbrali od članarine. prostovoljnih prispevkov in -dotacij, so rlalli izdelati razglednice z motivi naselja. Prav tako pa so delali na olepšavam ju kraja. Nato so organizirali izlete in so sodelovali pri raznih prireditvah a' Benediktu.
V	perspektivi nameravajo urediti društvene prostore in turistično postojanko v Štajngrovi. Mislijo pa tudi na umetno jezero.
Nedavno je društvo organiziralo prireditev Pokaži, kaj znaš . 12 točk sporeda je bilo dokaj -kvalitetnih, najbolj pa sta se izkazala brata Pšajd. ki sta izvajala -svoje popevke. Najboljšim je bilo podeljenih 5 nagrad.
Društvo je vsekakor aktivno i.n mu je potrebno vsestransko pomagati. Največ zaslug za usipeh društva imata Leopold Belka in Mirko Ši junec.
Sš
Prvi delavski svet
V	Zavodu z.a duševno defektme Hrastove-c — Trate, so dne 20. junija izvolili svoj prvi DS. V zavodu je 130 zaposlenih -in so izvolili 15-članski samoupravni organ.
Volitve so bile od 15. do 14. ure na svečano ukrašenih voliščih v Hrastovcu in na Tratah. Volili so vsi razen enega, ki je bil odsoten.
Novoizvoljenemu organu, ki je realizacija določil njihovega sta. tu ta, želimo veliko delovnih uspehov.
Včasih vsi kritiziramo vse
DISKUSIJA GOSTA NA PREDKONGRESNI KONFERENCI ZK OBČINE
IVAN ROS, član CK ZKS: Smo v permanentnem procesu dela, v predkongresni aktivnosti, ki tudi po kongresu ne sme zamreti. Zdi se mi. da sta se referat in diskusija skoraj preveč skonkretizirala na lastne notranje probleme. Gledati pa moramo širšo skupnost. Izgradnja socialistične družbe je ena od osnovnih poen našega dela. Mi bi morali dati iniciativo za njen še hitrejši razvoj. Do kakšne stopnje je prišel naš sedanji razvoj? Kaj je še pred nami? Kakšni elementi so nas podpirali ali pa zavirali naš razvoj? Kaj moramo v bodoče hitreje razvijati? Ta razglabljanja nam morajo dati odgovore za naše vsekdanje konkretno delo.
Naš sestanek naj bo rezultat spoznanj. Potrebne so nam analize in plani dela. izogibajmo se sestankarstvu. V našem dosedanjem razvoju smo kljub raznim spodrsljajem precej naredili. Dosežke moramo primerjati s stanjem pred vojno in z leti po osvoboditvi ali z drugimi državami. Res pa še danes ni vse tako kot bi želeli. Temu pa so krivi objektivni in subjektivni zadržki. Na splošno govorimo o zadovoljivi situaciji in če upoštevamo, da so štartne osnove danes boljše, bi bilo potrebno ugotoviti, da se vsi nahajamo v nestrpnosti in nervozi. Postali smo kritiki marsikaterih vprašanj. Včasih vsi kritiziramo vse. Smo blizu tega, kakor da kritiziramo naš celoten sistem. Cesto opravičujemo sami sebe ali pa valimo krivdo navzgor. Pomisliti pa moramo, koliko je krivda na nas samih. Ce gre za kritiko sistema, često pozabljamo, da nam je ravno ta sistem, ki je včasih po naši krivdi zmaličen, pomagal, da smo marsikaj napravili. Odklonili smo zaostalost in si ustvarili pogoje za lepšo pot.
Poudarjam, da naš sistem razvoja stalno spremljajo negativni pojavi, pojavi lokaliz-ma v komuni, podjetjih ali drugje. So pa določene stvari, ki so poseben problem, to je zaostajanje nekaterih dejavnosti. šolstva, dravzstva itd.
Sedaj smo sredi intenzivnega dela za izboljšanje sistema gospodarjenja, nagrajevanja in samoupravljanja. O tem se razpravlja na vseh nivojih od zveze navzdol. Ne bom podrobneje govoril o tem. O tem je bilo mnogo pisanega. Vse omenjeno pa bomo rešili s konkretnim delom. Pri reševanju tega pa nas mora voditi osnovna poanta, ki je skrb za človeka in njegov standard.
Ko govorimo o standardu, ni treba govoriti samo o osebnih dohodkih. Vzporedno moramo rešiti vsa druga vprašanja. Čez čas pa bomo morali gledati, da ne bodo najnižji osebni dohodki 25.000, temveč 30.000 din in več.
Sedaj gre za drugačno delitev nacionalnega dohodka, da ostane več sredstev gospodarskim organizacijam, da se tudi kmetijski problemi čimprej rešijo, da gre več za šolstvo itd. Smo v planiranem letu, pa že rešujemo razne rebalanse. Ko gre za vse to. se mi zdi važno povedati, da od vsega tega, kar mislimo v bodočnosti vlagati, lahko veliko pričakujemo. Se pa vprašamo, ali je res vse to, od česar veliko pričakujemo novo ali pot v novih pogojih? Ne gre za nove stvari, ampak za izpopolnjevanje sistema. Gremo naprej ob ustvarjenih pogojih. Ali to. kar danes kritiziramo, delamo prvič? Ne! Na to nas je opozorilo pismo in plenumi CK ZKJ ter govor tovariša Tita.
Včasih se zelo hitro strinjamo s koncepti, kadar od tega kaj pričakujemo. Ko je pa treba kaj žrtvovati, nastane vprašanje, kaj moramo storiti. Po-Danes se v ZK postavlja vprašanje, kaj moramo storiti? Ponovno bomo morali nekatere komuniste na vodilnih mestih prepričevati, da bodo delali v praksi tako, kot se mi načelno strinjamo. Danes ZK ni dosleden realizator zaključkov, ki jih sprejmemo v samoupravnih organih, danes ni diktiran j a. Danes se del članstva ZK smatra poklicanim, da čestokrat kreira lastno politiko, ki jo morajo ostali člani osvojiti ali zagovarjati, pri tem pa ne gleda-
jo na našo ustavo in druga načela. To je večkrat vzrok, da samouprava ponekod visi v zraku.
Morda sem ugotovitve poenostavil, mislim pa, da sem blizu resnici. Naše osnovne organizacije dostikrat ne vodijo računa o konkretnem delu članstva. Vse preveč se gleda še na plačevanje članarine ipd.
Dotaknil se bom vprašanja, ali lahko v bodoče delamo na pamet ali moramo imeti programe? Dajati bi morali iniciativo za študijske analize. Od članov, ki so na vodilnih položajih, bi morali več zahtevati. Za analize so nam potrebni kadri. Ti pa naj bi bili iz delovnih organizacij, ker bi morali biti potem oni realizatorji planov. Ni rečeno, da so razne ugotovitve najtočnejše. Ce je nekaj na papirju, potem še to ii vse, to je treba izvesti. Potrebo kadrov si moramo predvideti za daljše obdobje.
O idejnem političnem delu na konferenci ni bilo veliko rečeno, ko govorimo o tem, hitro priznamo, da po tem vprašanju nismo veliko napravili. Cesto pa nam niti ni jasno, kaj je idejno politično delo. Brez dvoma tu ne gre za abstraktno marksistično razglabljanje. Ne forsiramo, da študiramo program ZKJ itd. od poglavja do poglavja. Gre za praktično uporabo načel. Skozi študij bi morali ugotavljati, če se uveljavlja delavsko samoupravljanje, sistem nagrajevanja, ali so v kooperacijskih odnosih dobili dominantno vlogo, ki pospešuje naš cilj ali se vzporedno rešujejo vsa vprašanja, o tem bi morali voditi študij. Prakso moramo usklajevati s programom ZKJ. Ob študiju bi morali ocenjcvati delo vsakega komunista, da bi bila vsakemu jasna orientacija dela subjektivnih sil in da bi krepili tudi odgovornost članov. Pri tem pa gre tudi za individualni študij. Ni mogoče zasledovati hitrega razvoja, če sami ne študiramo.
V vsakem sistemu so se pojavila protislovja. Nje je treba proučiti in analizirati v raznih oblikah, to pa nam bo omogočilo še hitrejši napredek v vsem družbenem življenju.
Intenzivna gradnja
Nekdanji zapori na dvorišču uprave Skupščine občine Lenart, so popolnoma spremenili svoj videz. Gradbeno podjetje Lenart intenzivno gradi dvonadstropni blok na temeljih omenjene stavbe. Dela bodo predvidoma končana do 51. decembra letos. V novi stavbi bodo samska stanovanja, pisarne za družbeno-politične organizacije in za naše uredništvo. O važnosti nove zgradbe za sam kraj, kakor tudi za sedež občinske skupščine, ni potrebna nika-ka razlaga.
Sklepi, razširitve in imenovanja
(Nadaljevanje s I. strani) Sprejet je bil odlok o določitvi pogojev za gojitev domačih živali v trgu Lenart. Odlok objavljamo na 7. strani.
Zaradi še vedno nerešenih nekaterih gospodarskih vprašan j se prisilna uprava v obrtnem i]wxl-jetju »Klemos« Lenart .podaljša do 31. 8. 1964.
Ker se podjetje ne more pripojiti k zavodu, preide Dimnika rstvo Lenart s 1.9. 1964 v redno likvidacijo. Nadalje bo delovalo v sklopu Komunalnega zavoda Lenart.
Družbenemu skladu za šolstvo jo bilo odobreno iz rezervnega sklada občine začasno posojilo v višini 7.900.000 din z rokom vračila do sprejetja rebalansa proračuna za leto 1964. Omenjena sredstva bodo porabljena za že omenjeno izravnavo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Omenjenemu skladu je bila o-dobrena tudi garancija za najetje kredita iz bančnih sredstev v višini 10.000.000 din.
»Agrokomfoinatu« KZ Lenart se daje soglasje za ustanovitev samostojnega obrata »Mizarska delavnica — žaga Brest«.
V svet zavoda za zaposlovanje delavcev Maribor je bil imenovan tov. Zoran Stiplošek. uslužbence KZ Lenart. V svet Zavoda za duševno defektne Hrastovec-Trate je ibil imenovan Pavle Lešnik. uslužbenec iz Lenarita. V svet Zavoda veterinarske postaje Lenart je bil imenovan Rudolf Rojko, kmetovalec iz Gradišča. V svet zavoda Lekarne Lenart je bila imenovana Angelca Kraner. medicinska sestra iz Lenarta. V svet zavoda Zdravstveni dom Lenart sta bila imenovana Anica Vajnhandl. ikmetovalka iz Dra-žen vrha iin Rado Mejovšek, učitelj iz Lenarta.
Razrešeni so bili dosedanji člani komisije za razpis mest direktorjev v gospodarskih organizacijah tov. Jože Čeh iz Seilc. Terezija Unbančič in Tone Štefanec iz Lenarta. Za nove člane te komisije iso bili imenovani: Tone Skrban, .predsednik lObči. sinidl sveta 1 .ena rt. Lojze Firbas, delavec iz Lenarta in mr. ph. Marija Antauer, direktor Lekarne Lenart. Razrešen je bil predsednik komisije za volitve in imenovanja itov. Tone Štefanec. za novega predsednika pa je bil imenovan tov. Tone Škrban, uslužbenec iz Lenarta.
Odborniki skupščine občine Lenart so potrdili ustanovitev medobčinskega gozdnega sklada in potrdili njegov statut. V dosedanjem upravnem odboru medL občinskega gozdnega sklada je bil Edo Zorko, skupščina ga je te dolžnosti razrešila in je bil za novega člana tega UO imenovan Franjo Muršec.
Za (dograditev bloka v Lenartu in stanovanj v Gradišču bodo potrebovali še dodatnih 6,963.000 din. Odborniki so potrdili najetje kredita iz občinskega stanovanjskega sklada. Sredstva se bodo koristila drugo leto.
KRVAVI ŠKORNJI Humano delo
Pripoveduje Jože Paluc iz Cerkvenjaka.
Septembra 1942 »o se pripeljali Nemci in iso zaustavili preti našo hišo. Vstopili iso in mi rekli: »Mi smo nemška policija in vi greste z nami! - Toliko so me še pustili, da sem si obletel suknjič, potem pa so me vk len i li in v isamili copatah odvlekli v avtomobil. Odpeljali so me v Ptuj mu gestapo.
Tam sem ostal šest mesecev. Prvo dni so me neznosno ,mučili im ■sem si želel, da me kar /ustrelijo. 'Ves sem bil pret-oloen. Ko sem padel v nezavest, so me polili z votlo. Ob vratih prostora, v katerem iso me mučili, je bila stara vreča, v katero so si Nemci brisali krvave škornje. Pri mučenju so uporabljali različne načine. Tako so mi roke zvezali križem, med nje porinili kol in ime obesili. Šest mesecev nisem ležal v postelji, ampak na samih deskah.
Ko sem si malo opomogel, so mi dali številko in me fotografirali. I o je bila priprava za streljanje. \ rudar sem imel srečo. Ene -so takoj odpeljali ,in jih ■ustrelilii. me,ne pa so pustili tam še pet mesecev, nato so me odpeljali v Maribor in sem pričakoval najhujšega.
strogo
zaupno
OPRAVIČILO
Dne 10. 1. 1964 smo prejeli dopis iz Voličine. katerega so nam poslali Bralci vašo knjige iz Voličine in v katerem sprašujejo, zakaj niso prejeli knjig iz redne knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1963/64. Na ta dopis smo poslali uredništvu - Domačih novic, pojasnilo, tla je bil /a kraj Veličina poverjenik tovariš Karo Janez lin ker ni imel poravnanih vseh obveznosti do Prešernove družbe, niti mi poslal nobenega naročila za knjige 1065/64. jih nismo poslali.
•Na upravi Prešernove družbe se je zglasil tov. Karo Janez in predložil dokaze, da mu člani Prešernove družbe še vedno dolgujejo za knjige iz leta I9>7 in dalje na naročnini, vsled česar tudi on sam ni mogel poravnati obveznosti, ki so nastale.
Prešernov a ti ružba I. j ubija na
w
Prosimo tiste, ki na področju Voličine dolgujejo nairočnino Prešernove družbe za nekaj let nazaj, da svoje obveznosti napram ,poverjeniku čimprej poravnajo. S tem bodo omogočili poravnavo naročnine upravi Prešernove družbe.
Uredništvo
Nekega dne me je obiskala žena s sinom. Otrok se mi je ovil okoli nog in meni hotel izpustiti. Omenjeni prizor je videl neki tamkajšnji zdravnik in mi je dejal. 'tla naj se ne odpovem transportu. ki je bil predviden. Mislim. da je bil ta zdravnik dokaj napredno usmerjen in me je s svojim predlogom rešil verjetne smrti. Zaradi izmučenosti bi jaz na vprašanje Nemcev sigurno odgovoril. 'tla raje ostanem v Mariboru. kot pa da grem na transport. s temi pa bi pokopal tudi samega sebe.
Neko jiut.ro so nas natovorili v posehne vagone, v katerih se ni dalo ne sedeti in ne stati. Odpeljali so nas na Dunaj in nato v Dacbam. 'l ami isein ostal od marca I'H3 do januarja 1944, potem pa so me premostili v Neckarelc. kjer smo gradili podzemeljsko tovarno. To je bilo tajno področje im nismo smeli svojcem pisati tega naslovu. Kmalu v začetku sem tu prestal tifus brez vsakih zid ra vil.
Nekoč, ko sem z dvema tovarišema delal v jami. je iz višine proti nam zdrvelo dvigalo. Takrat mi je v rami počila kast in sem dobil še druge posledice. Tovarišema ipa se ni nič zgodilo. Po tem dogodku sem ise precej časa zdravil v slabo urejeni ambulanti in ob skromni negi.
Ko siivo gradili tovarno, so mnogi tovariši omagali. Zvečer smo mrtve nosili v taborišče. Urana je bila zelo slaba. Največ smo jedli koprive in včasih repo ali kolerabo. Urana je bila v D-a. chau proti tej tu boljša. Tam simo največ jedili korenje iu včasih tudi makarone. Dobivali pa šimo lahko pakete, ki so nami bili prava poslastica. Ko ismo prišli v N-eckarele. je bilo tega konec.
Tako sem dočakal mir. Takrat pa je nastopila inova zmešnjava. Ljudje so se vračali domov. Proge so bile pokvarjene .in smo morali dolgo časa čakati na odhod domov. Prve dni po vojni je mnoge tovariše uničila obilnejša hrana. ki je prej niso bili navajeni.
Domov senu se vrnil 4. julija 194". Potovanje je bilo naporno. Nekaj časa smo se vozili z vlakom. po t eni z avtobusom, ali pa smo hodili peš. Vendar je bil to za mene najlepši čas v mojem življenju.
ŠPORTNIKI POZOR!
TVD Partizan Lenart priredi s sodelovanjem občinske zveze za telesno vzgojo dne 12. julija:
1.	TEKMOVALNI POHOD za člane športnih društev nad 18 let na 20 km dolgi progi:
2.	MNOŽIČNI PARTIZANSKI MARS za vse člane množičnih organizacij na 10 km;
3.	TEKMOVALNI POHOD za članice na 10 km dolgi progi.
Start bo ob 8. uri zjutraj pred kulturnim domom v Lenartu. Prijave se sprejemajo pol ure pred startom ali pismeno na TVD Par-tioan Lenart v Slov. goricah.
Napisano ob priliki praznovanja 100. obletnice ustanovitve prvega gasilskega društva v Jugoslaviji in ob 90-letnici lenarške-ga gasilstva.
Na razgovor v uredništvo smo povabili predsednika občinske gasilske zveze Alfreda Pirherja, tajnika Katka Valderja in predsednika gasilskega društva Lenart Ferda Firbasa. Tovariši so nam povedali:
Pred 90. leti. leta 1S74 v takratni stari Avstriji, je bil ustanovni občni zbor gasilskega društva Lenart. Na in jem se je sklepalo o potreb! gasilskega društva v naselju. Na tem zboru je bilo le nekaj takoimemovanih leiuirških purgarjev . ti so na temi zboru izvolili prvi upravni odbor, oziroma vodstvo društva. Cilj društva je že takrat bil pomagati bližnjemu. Takoj po ustanovitvi si je društvo nabavilo ročno gasilsko .brizgalko, ki jo imajo še danes v lenarškem gasilskem domu in nosi letnico ustanovitve društva. Na prostoru, kjer je danes hiša Ernesta 'Pola nea (lončarja), je bila postavljena prva šupa. v kateri je bil gasilski pribor. Potreba je bila za večjim .prostorom in so uredili začasni gasilski'dom na dvorišču sedanje gostilne Grozd: Postavili so tudi začasni leseni stolp. Leta 1902 pa so pričeli z izgradnjo doma, ki še danes stoji ,11 a Jurovski cesti. Finančna sredstva in material so prispevali itržani.
Na sliki od leve proti desni: Alfred Pirlier, Ferdo Firbas in Rat-ko Val de r
Po prvi svetovni vojnii leta 1918 so se v trg Lenart začeli v večji meri priseljevati Slovenci. Nastalo je nasprotje med neinšku-tarji in klerikalci. Nekaj let iso se vodile borbe in idejna nasprotja imed Slovenci in Nemci. Leta 1924 pa so Slovenci zaprosili oblast, da jim pomaga pri prevzemu društva v svoje roke. Oblast je izdala pismeni nalog o predaji vodstva gasilcev v roke Slovencev in jo bil prvi občni zbor S. decembra 1924. Zbor je sklical
dr. Milan Gorišek. Razvojno pot lenaršfcega gasilstva so spremljali najrazličnejši napori vso do danes.
Danes ima lenarško gasilsko društvo 50 aktivnih in od tega 25 operativnih članov. 12 pionirjev. 8 žensk. 42 podpornih članov in
častnih članov.
PRAZNOVANJE 90-LETNICE
Pri društvu iso ustanovili pripravljalni odbor za praznovanje 90-letnice .gasilskega društva. Prireditve bodo trajale od 15. do 16. avgusta. Izvedli so nabiralno akcijo im zbrali okoli 200.000 din. Sedaj obnavljajo dom in pripravljajo program praznovanja. V omenjenih dnevih bodo vsak dan gasilske akcije, akademija, parada in druge prireditve. Veliko pomoči bo ob dneh praznovanja dala okrajna gasilska zveza, ki bo preskrbela gotllbo in (prikazala moderne gasilske pripomočke.
Pri praznovanju 90-letnice gasilskega društva Lenart bo sodelovalo okoli 2.000 gasilcev.
STANJE GASILSTVA V OBČINI
V občini imamo 10 gasilskih društev in 11 gasilskih domov, članov je skupno 430 aktivnih. 120 operativnih, okoli 250 podpornih članov in okoli 30 častnih članov. Opaziti pa je. da se v gasilstvo vključu je premalo mladino in intelektualcev.
Društva so slabo opremljena in nima jo sredstev za osnovne požare. nimajo kemijskih gasilskih mask in slabo opremljen prevozil,i park. Avtomobile imajo v Lenartu. Cerkvenjaku in Gradišču. Ostali se poslužujejo traktorjev ali telo konjev. Potrebne so tudi cisterne in bi bilo prav. da bi bila vsa j ena v Lenartu. V Lenartu so največja skladišča bencina in drugih vnetljivih snovi, ki jih je .potrebno gasiti z raznimi kemikalijami. vendar teh kemikalij društvo nima. Cevi imajo 'društva po dolžini dovolj, vendar so preperele. Najsodobnejša mo-torka Sor.u je v Lenartu. Drugje pa so črpalko z -manjšo zmogljivostjo. Predvsem imajo nemške črpalke, za katere je t o/ko -dobiti nadomestne dele.
Društva so veliko skrbi posvetila preventivni dejavnosti in jo število požarov v zadnjem času v padem.
Največ truda za razvoj gasilstva v občini sta v zadnjem času vložila poveljnik Roman Mmršec in prod,sodu i.k Občinske gasilske zveze Alfred Pirlier.
Letos je bilo iz občinskega proračuna dano za gasilstvo v občini 1.600.000 -din. prejšnja leta pa 1.200.000 -din. To je vsekakor premalo in si društva pomagajo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov ali s prirejanjem veselic ali ku It urni h pred s ta v.
Skrb je bila posvečena tudi izobraževanju mladega gasilskega kadra. Preko zime so bili seminarji in strokovna predavanja ter tečaj za izprašane gasilce.
Ob priliki praznovanja sto-iet-nice gasilstva v Jugoslaviji, so naša društva okrasila -svoje domove. jih uredila in imela -gasilsko vaje.
Ing. Jože Čeh:
ZAŠČITA VINSKE TRTE
Izredno vlažno in toplo vreme pospešuje razvoj 'bolezni vinske trte. V vinogradništvu imamo malo fizičnih poškodb od škodljivcev. v večji meri nastopajo le grozdni zavijač in v zadnjih letih nov škodljivec, rdeči pajek. Torej nam je v vinogradništvu zaščita oziroma škropljenje proti škodljivcem le vzporedno s škodljivcem proti boleznim vinske trte.
Od glivičnih bolezni nam najbolj prizadejajo vinsko trto pero nospora in oidij. Obe ibolezni napadata 1 isto. poganjke (stebla), peci je in kaibernike ali grozdje. Omeniti moramo še sivo gnilobo, katera nastopa na dozoreva io-čem grozdju.
S predpostavko, da so vinogradnikom več ali manj bolezni poznane, so bomo v kratkem seznanili s potrebami zaščite.
A mesecu maju ob prvi ozelenitvi vinske trte. se pojavijo najbolj vidni znaki obolenja po trtni grinji (pršice) na razvijajočih mladih listih. Sporedno se zapažajo škodljive posledice nastopa rdečega pajka s tem, da trta zakriti v rasti in da začno odpadati prvotni lističi.
A tem primeru poškropimo vinsko trto. takoj s kairšnimikoli koloidno žveplenimi pripravki (Cosan. Thiovit Suimporol) proti trtni pršici in metasvstaks ali »■kalin proti rdečemu pajku.
/a nadaljnja škropljenja v svrho zaščite vinske trte pred peronosporo in siišieo kabrnikov šk ropirno:
0.3 0 o Dithane ali 0.3 « „ /.i neb ali 0.3 0 n Ortocid ali 0.2 Phalton ali 1-2",, bakrena galica (pravilno p ripravljan je).
Za istočasno zaščito proti oitii-ju na vinski trti dodamo kateremkoli zgoraj navedenem škropivu še. že prej imenovana koloidna žvepla (0.30 — 0,40kg na 100 ! škropiva).
Pri izvedbi škropljenja moramo paziti, da zadenemo s škropivom v<e zelene dele t. j. poganjke (stebla) pec.lje. kabrnike ali grozdje in liste. Posebno važno je. da škropimo spodnjo stran listov ter je škropljenje vrhnje plasti listov v borbi proti pero-nospori brez|>omemibno. ker se listi po klicah peronospore okužijo na spodnji strani listov skozi listne reže tako, da je škropljenje vrhnje plasti listov odveč za uspeh škropljenja.
Čas škropljenja: najbolje je. da ^e. ravnamo po nasvetih instituta za .kmetijstvo, ki jili Slišimo preko radia v obvestilih o protiperonos parni službi.
Rokoborci v Avstriji in Zagrebu
POMEMBEN USPEH FRANCA ČRNCECA
Rokoborci Lenarta so bili na gostovanju v Avstriji. Udeležili so se ga člani pod vodstvom trenerja Jožeta Šumana. 2". junija so tekmovali z moštvom Herku-les v Nettingsdorfiu pri Linzu. Rezultat tekme je bil 9:7 za Her-kules.
Ekipo za tekmovanje po Avstriji so ojaeali z Mlakarjem v perolahki ,in Verčičem v poltež-ki kategoriji. Omenjena tekmovalca sta iz mariborskega roko-borskega kluba.
Avstrijski rokoborci bodo vrnili obisk 18. julija. Pobudo za srečanje je dal Jože Šuman in je io realizacija lanskoletnega idogovoru s predstavniki avstrijskega kluba Herluilos ina spominskem turnirju Prvomajske v Zagrebu.
Ob času tekmovanja v Avstriji je šest .mlajših članov lenarške roko,bor,ske sekcije odšlo na odprto mladinsko tekmovanje v Zagreb. Franc Crivčec je tu dosegel 1. mesto v muha ikategori jii. Milan Graindovšek pa 3. mesto v srednji kategoriji.
11. julija bo v počastitev praz-niika občine Lenart srečanje med težfkoailetskim klubom ,iz Ljubljane in z rokoborci Lenarta.
TABORJENJE PRIPADNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE
Od L do 30. junija so v parku v Lenartu taborili pripadniki prod vojaške vzgoje. V dopoldanskih urah so imeli strokovna predavanja s področja predvojaške vzgoje. Ob popoldnevih pa predavanja ,iz družbeno političnega življenja komune in širše skupnosti. Precej časa je bilo odmerjen,aga šaliu. nogometu An drugim igram. Vsaka izmena je dvalkrat imela filmsko predstavo, gledali pa so tudi strokovne filme.
A času taborjenja so obiskali Cerkvenjak in se seznanili z dogodkom. po katerem bo občina Lenart imela v bodoče svoj praznik. Ob tej priložnosti jim je govoril član KO ZB.
Letos so se mladinci pokazali samostojnejše, kot prejšnja leta. Ni bilo toliko domotožja in za učenje so kazali več zanimanja. Najboljši so bili ob koncu taborjenja polival jeni.
BOGAT PROGRAM
Na nedavni seji predsedstva konference za družbeno aktivnost ženslk občine so izvolili za novo predsednico miagisitro Marijo Antauer in sprejeli program dela za drugo polletje.
Predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk si je zadalo nalogo, da bo največjo pozornost posvetilo skrbi za delovnega človeka. Skrbelo bo za izvajanje ,nekaterih členov statutov delovnih organizacij, ki govorijo o izobraževanju delavcev, o stanovanjski problematiki, o zdravstvenem varstvu otrok in družbeni prehrani.
Pri vseh novo ustanovljenih KS ima jo komisi je za družbene službe. Predsedstvo za družbeno aktivnost žensk bo pregledalo program dela teh komisij in bo pomagalo. d;t bi te komisije služile svojemu namenu. S tem v zvezi bo potrebno razpravljati o problematiki šolstva in zdravstvenega ter socialnega varstva.
Na področju naše občine je po-
Pionirjl nam pišejo
trebilo socialnemu varstvu in prehrani posvetiti še posebno skrb. Zaradi tega bodo posvetovanja s predsedniki DS gospodarskih organizacij in z njihovimi vodilnimi uslužbenci. Ta posvetovanja bo organiziralo predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk skupno z Občinskim sindikalnim svetom. Razprava o istih vprašanjih bo potekala tudi po vaseh skupno z organizacijo socialistične zveze.
Na terenu se pojavljajo problemi oskrbe starih ljudi, ki imajo pokojnine, vendar jih ne koristijo sami, temveč njihovi oskrbniki. V nekaterih družinah, kjer je oče alkohol i čar. nastaja problem vzgoje in oskrbe številnih otrok. Vsem tem vprašanjem ibo pr.edsedstvo konference posvetilo skrb v drugem polletju letošnjega leta. Uspeh dela pa se bo pokazal, če bodo vprašanja reševali prizadeti in odgovorni združeno.
IZLET V PMAT
Ob 100 letnici ustanovitve RK so nas izbrali za izlet v Pumut. \ Mariboru smo se zbrali pod-mlladkarji iz nekaterih ,krajev Slovenije, odkoder smo se z avtobusom odpeljali proti Reki. V Crikvenioi ismo imeli poluren odmor. Ogledali smo si mesto, podmladka rk-e iz Lenarta smo tudi odšle na pomol, kjer sni,o zabele. Kmalu je po nas pniplul trajekt. Po prijetni vožnji smo pristali v šilu in se takoj odpeljali proti Piinatu.
lani so nas pričakovali. Kljub pozni uri ,so nas lepo sprejeli iin nami odlkui/.ali prenočišče. Zjutraj smo si oglodali mostto in tamkajšnjo ladjedelnico, v kopališču pa smo se okopali. Ob dvanajstih so mami punatsiki pionirji pripravili sprejem. Razkaza-Ii so nami svojo šolo. kjer so nam bile najbolj všeč njihove risbe. Nazadnje so nami še zaigrali in
nas pogostili. Po kosilu smo se s čolni odpeljali na otok Košl jun. ki smo si ga ogledali. Obiskali smo tudi tamkajšn ji samostan in zelo zanimiv muzej.
Zvečer smo večerjali skupaj s punat.skimi pionirji, ki so nas obiskali. Skraja nam je fbiloma-lo nerodno, saj nismo vedeli kako začeti s pogovorom. Rešil nas je tovariš Božo. iki nas je spoznal s prijaznimi pionirji i/. Pu-n a ta. Pogovarjali smo se' o raznih rečeh, pripravili pa smo jim tudi skromen program. Zvečer smo se morali kmalu posloviti, kajti naslednje jutro nas je zgodaj čakala pot. Zjutraj smo si obljubili, da si bomo pisali, potem pa smo se odpravili na pot proti Mariboru.
Slava Skrban 7. razred osn. šole I .enart
lz naše preteklosti
•I Ifl «1
LEPO OBISKANI ZBOR OBČANOV
Na nedavnem zboru •občanov v naselju Lenart so proučili statut KS. Po nekaj .pripombah so sprejeli sklep, da se da statut v potrditev svetu KS.
Okoli 80 prisotnih občanov je najbolj diskutiralo takrat, ko so obravnavali odlok o določitvi pogojev za gojenje domačih živali. Opaziti je bilo. da se tržani težko
prilagajajo spremembam, ki jih zahteva urbanizem in sodobni čas.
Pri zadnji točki dnevnega reda je ostalo malo prej najbolj živih diskuitamtov. Talkrat. ko bi morali vsi razpravljati o tem, kako in za kaj porabiti krajevni samoprispevek. jih je le nekaj disku, tiralo.
PRVA GASILSKA BRIZGAL \ A V OBČINI
Takoj po ustanovitvi lenarškega gasilskega društva leta 1S_4 so kupili prvo ročno brizgal no. Na brizgal ni je letnica 1874 in je to edini uradni dokaz o ustanovitvi društva. Črpalko sta vlekla dva konja in je imela obli-
ko kočije. Društvo jo še danes skrbno čuva v gasilskem domu Lenart. Naš posnetek je iz. leta 1934. ko so praznovali 80-, letnico obstoja društva. Letos pa bo doživela ročna črpalka častitljivih 90 let.
Obvestilo o obvezni tuberkulinizaciji goveje živine za leto 1964
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
KRAJEVNI URAD GRADIŠČE
1". 7. 1964 — ponedeljek: ob 7.00 pfi FRAS Vinku za Gočovski vrli,
ob 9.00 pri PECO V M K. \ inku /.a Go-eo\ o,
ob 12.00 pri MAJŽIR Janezu za Z g. Sena rsko.
14.	7. 1964 — torek:
ob 6.00 pri LASBAIIER Francu za Sp.
ob 9.00' pri DRUŽOVEC Matiji za Sp. Senarsko in Verjane.
ob 10.00 pri PIHLER Francu za Vcr-jane,
ob 12.00 pri TAC I. Albertu za Zg. del Oseka,
ob 15.30 pri STRANJŠAK Francu -kovač — za sp. del Oseka in /g. Vcrjane.
i
15.	7. 1964 — sreda:
ob 7.00 pri hlevih KZ Lonka KOS — za Sp in Zg. Porčič,
ob 9.(K) pri BUDJA — kovač — za Gradišče in Porčič,
ob 11.00 pri GOLOB Konradu za Zg. Senarsko,
ob 15.00 pri DVOKRAK Feliksu za Zg. Porčič.
KRAJEVNI URAD LENART:
20 . 7. 1964 - ponedeljek: ob 7.00 ji ri DAJCMAN Ludviku za Močno
ob 9.00 pri KRAMBERGER Ani za Za-markovo,
ob 10.(1(1 pri KRANER Ivanu za Par-
tinjc.
ob 11.00 pri SEN V ETER Francu za Pai-1 in je,
ob 12.00 pri NERAT Maksu za Zamar-kovo,
ob 15.00 pri ŽIV KO Janezu za Partinje, ob 14.50 pri FEKONJA Francu za Vi-ničko vas,
ob 16.00 pri ROPOVI Puši Zli Zg. del Viničkc vasi.
21. 7. 1%4 — torek: ob 7.00 pri PlIRGAJ Andreju za Zg. Žerjavic,
ob 8.30 pri ŠUMAN Francu za Zg.^ Žerjavic,
ob 10.00 pri ŠUMAN Jožefu za Zg. Žcrjavce,
ob 11.5U pri ŽAMUT Ignacu za Sp. Žerjavic,
ob 15.00 pri ŽUPEC — za Sp. Žerjavic, ob 14.00 pri FEKONJA Ludviku za Sp. Porčič,
ob 15.00 pri JEŠOVNIK Marici zu Sp. Porčič.
Občinski veterinarski inšpektor Milan Vauda, dipl. vet.
TAKSE NA PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN PREDMETE V DRŽAVLJANSKI LASTNINI
V Ur. listu SRS št. 17 z dne 4/6-1964 je objavljen zakon o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski last-
nini. Taksna tarifa je določena po republiških proizvodnih okoliših in glasi:
Proizvodni okoliš 1. in 2	3.	4.
dinarjev
1.	za dvoosne traktorje 01! vsake KS	3.000	1.500	500
2.	/a traktorske prikolice nad 1. tono nosilnosti,	9.000	4.500	1.500
	od vsake tone nosilnosti			
3.	za kultivatorje, trosilnike umetnih gnojil in druge	3.000	1.500	
	priključne naprave dvoosnih traktorjev			500
4.	za buldožerje KS	7.000	7.000	7.000
5.	za kombajne od K S	7.000	7.000	7.000
6.	za bagre od KS	7.000	7.000	7.000
7.	za ležke pluge	10.000	10.000	10.000
8.	za mlatitnice na strojni pogon s kapaciteto:			
	nad 400 do 500 kg na uro	36.000	9.000	3.000
	nad 500 do 1.500 kg na uro	48.000	24.000	8.000
	nad 1.500 kg na ure-	60.000	30.000	10.000
9.	za mline na stojni - motorni pogon s kapaciteto:	10.000	7.000	5.000
	nad 0,5 tone do 1 tone v 24 urah			
	od vsake nadaljnje tone v 24 urah	10.000	10.000	10.000
10.	za vsako samorodno trto v vinogradih	5	5	5
Zasebni lastniki oziroma posestniki morajo naštete priprave oziroma predmete prijaviti občinskemu upravnemu organu za dohodke, najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, ta organ pa mora v roku nadaljnjih 30 dni izdati plačilne naloge.
S posebnimi razglasi na sedežih Krajevnih uradov, so bili taksni zavezanci pozvani, da taksi podvržene predmete, samorodno trto pa le v kolikor so nastale spremembe v številu trt od leta
1692 63, prijavijo dne 29 6-1964 na pristojnih krajevnih uradih. Zavezancem, ki taksi podvrženih predmetov ne bi prijavili, bo predpisana 100% povišana taksa. Morebitni zamudniki lahko podajo prijave do 12/7-1964 pri občinski upravi za dohodke v Lenartu.
Takse na vodne mline, žganjarske kotle, konje in vole, se za leto 1964 ne predpisujejo več.
SKUPŠČINA OBČINE LENART UPRAVA ZA DOHODKE
Prihranili 320.000 din
Na ©nem izmed delovnih sestankov sindikalne podružnice uslužbencev občinske skupščine .so se do,govorili, tla bodo s prostovoljnim delom porušili stare drvarnice, ki so stale na dvorišču poslopja OS v Lenartu. Priidino so poprijel i za delo in :s prostovoljno akcijo prihranili 320.000 din sredstev.
Namen rušenja je bil prihrani-
ti sredstva in is tem poceniti izgradnjo nove (kolesarnice in dveh garaž, ki ibodo stale na istem mestu. Za izgradnjo tega objekta bodo izkopali tudi temelje s prostovol jnim delom.
7. izgradnjo novega bloka nad bivšimi zapori in omenjenega objekta bo ceniter Lenarta idoibil precej lepši izgled.
Pomisli - ugani
Za uganko objavljeno v II. številki našega lista smo dobili vse točne odgovore. Žreib je določil nagrado tov. Ivanu Pavlasu iz Stanetinc 46. pošta Cerkve-njak. (Imenovani je star S4 let in je prišel sam povedat odgovor na uredništvo). Knjižno nagrado smo mu poslali po pošti. Točen odgovor je: Kapela / granato je v Kadrencih. Sezidati jo je dal leta 1919 podpolkovnik Alojz St rner. v spomin na I. svetovno vojno. Takrat je iz Maribora prinesel tudi granato.
Danes vam predstavljamo pomemben zgodovinski objekt. Uganite, kje so vrata, ki jih vidite na sliki?
Izmed pravilnih rešitev bo ena izžrebana in nagrajena. Odgovore pošljite na naslov: »Domače novice Lenart. Radgonska cesta 9. do 3. avigusta 19f>4.
Pedagoški in materialni normativi za osnovne šole
(3)	PRISPEVEK K RAZPRAVI O ZDRUŽEVANJU OSNOVNIH ŠOL
Tudi vprašanje prometne varnosti se ob tej priliki odpira in ji bo treba posvetiti posebno skrb. Posebno v lepem in sončnem vremenu bo šolsko mladino privabila cesta, po kateri teče nenehno tovorni in osebni promet, ki dnevno terja mnogo človeških žrtev zaradi najrazličnejših vzrokov. Tudi zdravstvena služba je s tem v tesni povezavi in bo nujno jo uvesti v vseh centrih, kjer še sedaj niso, da bi v danem trenutku lahko nudila prvo pomoč vsem, ki bi je bili potrebni. Vsi že našteti momenti kot so: slabo vreme, prevoz, zgodnje vstajanje in splošna utrujenost in podobno, znatno vplivajo na učno vzgojne uspehe. Važno je še vprašanje hrane za učence, ki se vozijo ali pa so zelo oddaljeni od centralne šole, ki jim bo treba nuditi tople obroke hrane v opoldanskem času.
2e teh nekaj momentov pokaže da bo treba tem učencem vozačem posvetiti posebno skrb.
Potrebna bo posebna skrb in po-
sebno delo s temi učenci, ki se iz centralne šole spet vračajo domov po končanem pouku. Vse to zahteva razširjeno pedagoško dejavnost s sodelovanjem staršev in celotne družbe, ki je zainteresirana za čim višji vzgojno izobrazbeni nivo naših najmlajših, da jih lahko čimprej vključi v proizvodni proces našega gospodarstva in mu kot upravljalcu istočasno poveri tudi že precej odgovorne naloge.
VARSTVO UČENCEV IN POMOČ DRUŽINI
Spričo naglega gospodarskega vzpona se pred našimi očmi dnevno spreminja podoba naselij in naseljenosti, spreminja se socialna sestava prebivalstva, prav tako pa se iz dneva v dan spreminja tudi življenje v naših družinah. Prebivalstvo se zgrinja v mesta, v industrijska središča in na rodna kmetijska področja, pač bliže delovnemu mestu zaslužka. Spričo velikih možnosti šolanja in zaposlitve tudi dekleta in žene vse bolj težijo k
poklicnemu delu in iščejo pomoči družbe pri varstvu svojih otrok. Prednosti, ki jih daje ženam in družinam obojestranska poklicna zaposlitev, pa pridejo do izraza samo v primeru, če je storjeno vse potrebno, kar razbremenjuje družino pri opravljanju raznih nalog skrbi in opravil.
V tem primeru velja še posebna skrb za varstvo šolskih otrok. Za uresničitev tega so na šoli potrebni varstveni oddelki in posebni vzgojitelji, ki bi po končanem pouku prevzeli varstvo učencev. Razen posebnih vzgojiteljev mora taka šola imeti še socialnega delavca in šolskega psihologa.
Učenci bi se naj zbirali v posebnih oddelkih ločeno po razredih, v katerih bi se učili in zbirali v interesnih krožkih. Tu bi se usposobili v različnih dejavnostih, se v prostem času ukvarjali s športom, igrali razne družbene igre, šahirali ipd. Ob lepih dnevih bi hodili na izlete, obiskali razstave in imeli razne prireditve. Pri tem bi se razvilo
kolektivno življenje, ki ga veže pravo tovarištvo in medsebojna odgovornost do skupnosti. V času varstva bi učenci dobili topel opoldanski obrok, predvsem socialno šibki. S tem v zvezi so seveda še potrebni prostori za jedilnico, šolsko kuhinjo in druge funkcionalne potrebe. S tem bi šola odvzela staršem vsaj del skrbi in jih rešila večnega strahu pred negotovostjo, kje so njihovi otroci, kadar so sami na delu. Pri tem se morajo srečati družinski in družbeni interesi ob oceni vrednosti dobro organiziranega varstva učencev.
Varstvo učencev naj ne pomeni podaljšanje šolskega pouka, ampak se morajo učenci v času samega varstva čutiti kot doma, sproščeni in v veselem razpoloženju. V času varstva pa bi bil tudi čas učenja pod vodstvom vzgojitelja in bi se v tem času pisale tudi domače naloge ali pa dajala celo dodatna pomoč od časa do časa iz raznih predmetov, kot so to matematika, fizika, kemija in tuj jezik.
Na podlagi 181. člena statuta občine Lenart (Ur. vestnik okraja Maribor, št. 21-287 64), 9. člena odloka o javnem redu in miru okraja Maribor (Ur. list LRS, št. 27-48/59) in 6. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 49-828/58) je skupščina občine Lenart na seji obeh zborov, dne 27. junija 1964 sprejeta
ODLOK
o predelih in pogojih ob katerih je dovoljeno gojiti domače živali v naselju Lenart.
1.	člen
Zaradi zaščite higiene in zdravja prebivalstva ni dovoljena reja goveda, konjev, prašičev, koz, ovac, kuncev in perutnine (v nadaljnjem besedilu »domače živali«) v strnjenem delu naselja Lenart razen ob pogojih tega odloka.
2.	člen
Kot strnjeno naselje Lenart se po tem odloku smatra območje, ki obsega zazidano jedro naselja Lenart v širini 100 m od zgradb, ki ga omejujejo zgradbe: Mariborska cesta 6. 13, Jurovska c. 21, Cmu-reška c. 10, Radgonska c. 12, Usnjarska c. 6 in Ptujska c. 32.
3.	člen
Izjemoma lahko redijo domače živali v strnjenem naselju Lenart le lastniki
Piše: Franc Šuman (2.3)
Nadaljujemo z obtožbami in razsodbami, ki jih najdemo v tozadevni knjigi, ki se začenja 7. letom 1719. ki se sedaj nahaja v arhivu občine Lenart. Zaradi prostora in časa se poslužujemo krajše oblike, pri tem pa navajam vise tisto, kar .bo bralcu potrebno za razumevanje vsake pasatmezine sodne obravnave na trški sodni j i v Lenartu.
Obtožnica - 22. julija 1719.
Andrej Golob, kolar, toži Jurija Traisnerja, čevljarja radi tepeža. Oba se poravnata, ker sta bila pijana. Napila sta se v kleti v Porčiču.
Obtožnica — januar 1720.
Hatis Ha rili me/nar toži svojega zeta Jožefa Donko, čevljarja. da ga je tepel.
Sodba:
Donko mora prositi odjiušča-nja. napraviti en par novih čevljev in biti naprej miren.
Obtožnica — 19. marec 1720.
Mežnar toži čevljarja, da m.u
hiš, ki jim je kmetijstvo edini poklic. Ti so dolžni v roku t leta po uveljavitvi tega odloka urediti vodotesna pokrita gnojišča, betonske gnojiščne jame in ograjena te-kališča.
V izjemnih primerih lahko svet za občo upravo in notranje zadeve podaljša ta rok največ za eno leto.
4.	člen
Vse provizorne in higiensko oporečne naprave za rejo domačih živali so prepovedane v območju določenem v drugem členu tega odloka, kakor tudi pri zgradbah ob cesti II. in III. reda.
5.	člen
Hišni sveti, upravitelji in lastniki stanovanjskih hiš lahko dovolijo v soglasju z občinskimi sanitarnimi oziroma veterinarskim inšpektorjem rejo domačih živali v omejenem številu tudi onim stanovalcem hiš, katerim kmetijstvo ni gtevni poklic, če so prostori (hlevi) za rejo domačih živali, gnojišča, gnojne jame, ograjena tekališča in ostale naprave urejene tako, da so v skladu s sanitarnimi in veterinarskimi predpisi in ne kvarijo estetskega izgleda naselja.
6.	člen
Rejci domačih živali, razen rejcev iz 3. člena, na območju določenem v drugem členu, morajo do konca leta 1964 uskladiti dosedanji način reje domačih živali z določili tega odloka.
delajo na njegovi njivi svinje škodo.
Sodba:
Čevljar mora mežnarju plačati za povzročeno škodo 4~> krajcarjev.
Obtožnica — 20. junija 1720.
Janez Hercotg, .tržan, toži Janeza Eberla, da imiu je odpeljal en voz smrekove skorje.
Sodba:
Eherl mora skorjo vrniti.
Obtožnica (brez točnega datu-jna) 1720.
Jakob F ras toži Matija Čepa, da je prigovarjal (njegove otroke. naj miu prinesejo razne stva-
1'Sodba:
Čep plača tri goldinarje kazni. Za vise drugo se pa morata sama pogoditi.
Obtožnica — 6. julija 1720. Milil Merlin toži Ludoviika Stotin,gerja, da ga je udaril. Šloti tiger dokaže, da ga je udaril v si-lobranu. Sodlba: Tožba z zahtev-
Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena morajo vsi rejci domačih živali v roku 30 dni od dneva, ko prične veljati ta odlok, urediti ograjena tekališča za domače živali.
7.	člen
Občinski sanitarni in veterinarski inšpektor sta pooblaščena, da nadzirata, kako se izvaja ta odlok.
Sanitarni ali veterinarski inšpektor izdaja po potrebi ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, odloča o odstranitvi provi-zorijev ter živali, proti kršilcem pa predlaga uvedbo upravno-kazenskega postopka.
8.	člen
Ce bi zdravstveni, estetski ali gradbeni interesi zahtevali odstranitev kurnikov, svinjakov, hlevov za konje, govedo ali kunce v katerem koli območju določenem s tem odlokom, bo o tem odločal pristojen svet v soglasju s pristojnim inšpektorjem.
9.	člen
7. denarno kaznijo do 10.000 din se kaznujejo:
a)	kdor goji domače živali brez dovoljenja organov po tem odloku, v območju kjer to ni dovoljeno;
b)	kdor v strnjenem naselju Lenart ne uredi hlevov in drugih naprav za rejo domačih živali v skladu s sanitarnimi in veterinarskimi predpisi.
1000-
kom .rta odškodnino se zavrne. Tožnik .nato pravi, da si bo škodo že nadomestil.
Obtožnica — oktobra 1720. Lirik Grelica toži usnjarja Janeza Eberla, da mu je zamenjal telečjo kožo, radi česar sta se s tepla. Priče so bile zaslišane. Sodba: Eberl mora pokazati Gre-licu tri telečje kože, če prave ni med njimi, mora plačati 4t krajcarjev. Nadaljnja sodba še pridržana.
Obtoižmdca — 24. oktober 1"20. Ferdinand Juršič .toži Andreja Novaka, da je prestavil mejaš. Sodba: Novak imora plačati za kazen 2 .goldinarja v 14 dneh.
Obtožnica — 10. marca 1722. Andrej Novak toži Franca Mei-liena in Jakoba Koprinovca za razžaljen j« časti. Sodba: Majhen in Koprinovec se kaznujeta vsak po tri dni zapora in plačila :po en goldinar in 30 krajcerjev in morata prositi odpuščanja.
Še ena .obtožnica istega dne. to
FILMSKI
KINO GRADIŠČE
12. 7. 1964 »Ti si strup«, francoski film
19. 7. 1964 »Ana iz Brooklvna«, italij.-francoski Cs.
KINO VOLICINA
12. 7. 1964 »David in Goljat«, italijanski SGP
19. 7. 1964 »Drevo življenja«, ameriški SCP
Upravo kina Lenart in Gradišče prosimo, da nam pošljejo naslednji spored.
10. člen
Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Maribor, štev.: 4/4 320-21,64 Datum: 27 6-1964
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko
je 10. .marca. Gospodar Švicarskega dvora (Markusch) toži neimenovanega trza na iz Lenarta, da je pred njim pljunil in ga psoval. Sodba: Tri dni zapora, plačati en goldinar 30 krajcarjev kazni in prositi odpuščanja. 'Iz tega se vidi, da >so že takrat imeli stroge mere za gibone jezike. Prip. pisca).
Za leto 1779 je trški sodnik nočnemu čuvaju (vahtarju) Janezu Juršiču odtegnil na plači — koliko pa ni povedano — ki je znašalo letno 11 goldinarjev, ker ni redno opravljal nočne službe. Grajski sodnik, ki je pregledoval to sodbo ni napravil nikake pripombe.
Leto 1786. 31. decembra je trški sodnik kaznoval nočnega čuvaja na 24 mr zapora na Rotovžu, ker ni obvestil vseh tržanov za volitve.
Obtožnica - leta 1787. Jožef Kluin toži Antona Gapmajerja, da ga je psoval. Sodba: Tri ure zapora. (Grajski sodnik graja, da je to premalo).
(Se nadaljuje)
— Haši hoji t* tetu
»Ali boš ostal na miru, ti smrkavi... kako smo te učili? Ali si pozabil, kaj se pravi ubogati?« Podobne očitke je Jakec že prej pogosto slišal, vendar še nikoli ni bil tako tepeu. Ne da bi hotel, so mu začele vreti solze iz oči. Po končanem pretepu je Jakec začel premišljevati o domu in bratih.
Jakec bi najraje pobegnil domov k bratom, morda ga tam ne bi nihče tepel.
Drugo jutro po dogodku je bil ves spremenjen, bal se je srečanja s stricem. Prediio je šel v šolo, mu je teta dala kos črnega kruha in jabolka. Ljubeče ga je pogledala in rekla: »Na Jakec in vse pojej v šoli.
Potem pa hitro pridi domov, saj veš kako je, pač ubogati moraš«. Morda je želela še kaj reči, vendar je utihnila. Vse njene besede so bile ljubeče.
V šoli je bi! Jakec ta dan otožen...
KijulOmnožici otrok okoli njega, se je počutil osamljenega. Med odmorom je obsedel v klopi in se ni zmenil za vrvež na dvorišču.
Stric sc je približal Jakcu s palico v roki. Jakec se je zdrznil in se sesedel v kotu kuhinje. Želel se je čimbolj umakniti stričevi palici. Vse umikanje pa ni nič pomagalo. Udarci so padali s kletvicami. V kuhinji je nastala prava zmešnjava, Jakec je tekal iz kota v kot, stric pa je vpil:
fi&cjGnGii
Smo v gostinisko-itiir.ii'itični sezo. ni in vam drag,i bralci posredujemo sestavke o teh vprašanjih, ki so jili prispevali: Milka Kristl, Franc Ploj, Irena Turin in Ivn Knu.pl ež.
.Milka Kristl: Gostinsko podjetje Lenart ima obrate v i .ena rtu, Gradišču. Cerkvenjaku in v Zavrhu. Realizacija se bistveno razlikuje v zimskih in letnih meseci h. V zimskem času je večja po-
Milka kristl
trošnja žganih pijač in vin. poleti pa piva in 'brezalkoholnih pijač. Predvidevamo 70.000.000 diin letnega prometa. Abonentom mudimo okusno hrano. Kosilo stane 250 din. Pri današnjih cenah mesa in zelenjave ta cena ne krije materialnih stroškov, to pa tudi zaradi tega. ker je v Lenartu malo aboneniov. Nekateri, ki so bil i včasih maši abonenti, se danes zadovoljujejo z malico v nienzi Agrokombinata Lenart. Tej menzi pa daje gospodarska organizacija dotacijo.
Gostinski obrat v Lenartu ima večinoma kvalificirani kader in štiri vajenke. ki bodo letos končale gostinsko šolo. to nam bo omogočilo, da bomo s kvalificiranim kadrom razpolagali tudi v zunanjih obratih. Gostom strežemo domače ispecialitete. na zalogi iimamo meso iz ki.ble. domače klobase, gibanice, skuto, hren s smetano in drugo.
Ob isobotah prirejamo zabave s plesom v gostilni Groz i. Prav tako najdejo turisti mnogo razvedrila v završki kleti. Tujskih sob iimamo premalo. Grozd ima 4 sobe s 6 ležišči.
V Lenartu se pojavlja problem točenja alkoholnih pijač v tistih obratih, ki naj bi nudili samo
VABILO
Osnovna organizacija ZM Gradišče organizira za Dan vstaje slovenskega naroda, 21. 7. zvečer proslavo na prostem z bogatim kulturnim programom. Udeležite se prireditve!
OO ZM Gradišče
OGLAS
Prodam zidno in strešno opeko. Vsa pojasnila dobite ^a spodnji naslov.
Krajnc Vlasta, Lenart, Mariborska cesta 13.
=□6%
malico in brezalkoholne pijače. Potrebno je najti rešitev, da naj bi se ukvarjale s točenjem alkoholnih pijač na drobno gostilne, ki so za to dejavnost registrirane. V adaptacijo Grozda je bilo vloženo mnogo sredstev. Vložene investicije pa svojega inamena ne bodo 'dosegle, dokler se bodo s prodajo alkoholnih .pijač bavili tisti, ki za to nimajo dovoljenja.
Franc Ploj: Ko govorim o turističnem objektu v Zavrhu, lahko trdim, da je vse v začetni fazi razvoja iturizima. Omenjeni objekt še ne odgovarja željam turistov. Bivši zadružni dom je sedaj prazen in čaka na adaptacijo
in preureditev v gostinski objekt.
Za začetek je promet na Zavrhu zadovoljiv. Turistično društvo je v pičlih 3 mesecih naredilo za i.300.000 din prometu. Gostinsko
Franc Ploj
podjetje Lenart, ki je	prevzelo omenjeni objekt, ipa od I. 5. 1964
do danes okoli milijon	dinarjev prometa.
Začetek je pokazal, da ima naš kraj s iprirodni.imj lepotami vse pogoje za hiter razvoj turizma. Posebno skrb bomo morali posvetiti izletniškemu turizmu, saj smo v neposredni bližini severne magistrate.
Potrebna so nam še precejšnja finančna sredstva za ureditev zadružnega doma in za impregnacijo razglednega stolpa.
OGLAS
Iščem pošteno gospodinjsko pomočnico, ljubiteljico otrok. Vprašajte pri Vrabl v Zgornjih Žer-javcih 12.
Ing. Markuš, Majeričeva 7 Maribor
PREKLIC
Alojz KRANER, posestnik, Osek št. 62 preklicujem kot neresničen očitek, katerega sem izrekel na škodo Kocbek Elizabete, posest-nice iz Oseka št.. 1.
Alojz Kraner
Mnogi prebivalci Zavrha so si uredili okolja svojih domačij in prepleskali hiše. Potrebno bo tudi boljše vzdrževanje ceste proti Zavrhu, ker je ta v slabem stanju. Predlagam, ida bi prebivalci Zavrha še v bodoče pomagali s prostovoljnim delom, da bi uredili cesto in parkirni prostor. Pričeti pa moraimo urejevati tudi Voličino in njeno okolico.
Urediti bo potrebno ttudi avtobusne zveze z Zavrhom. Avtobus naj ibi tja vozil iz Lenarta okoli 14. ure, v začetku vsaj ob nedeljah. To progo ibi lahko zajel avtobus. ki je neizkoriščeni v Voličini. Iz Zavrha naj bi ise avtobus vračal zvečer, da bi potem potniki imeli še zvezo z Mariborom.
Potreben je tudi vodovod in so prebivalci pripravljeni s prostovoljnim delom začeti z izgradnjo objekta.
Irena Turin: Zdi se mi. da sta gostinstvo in turizem v naši občini dokaj slabo razvita. V Lenartu sem sicer komaj 4 mesece, vendar poznam nekatere probleme iz tega področja. Lenart ima eno družbeno in eno privatno go. stilno. Včasih som gost gostilne Grozd in bi lahko rekla, da je tam lirama okusno pripravljena. Včasih pa se zgodi, da ni kaj dovolj kuhamo ali druga pomanjkljivost. Na te napake bi morali paziti in gledati, da bodo zadovoljni domači in tu ji igosti. Ce bo gost prvič zadovoljen, potem bo prišel še večkrat in se bo tudi drugim pohvalno izrazil v gostilni. Hrana pa niti ni edini pogoj za zadovoljitev gostov. Pazi-
Irena Turin
Pisma bralcev
Marjan Tratar iz Novega mesta nami je poslal sestavek v katerem govori o njegovem življenju in delu v Cerkven jaku, ko je bil taim kot prosvetni delavec. Želel je. da Ibi mu sestavek objavili pred praznovanjem v Cer. kvienjaku. Vendar pa tega ne moremo stoiriti zaradi pomanjkanja prostora. Za pišimo se lepo zahvaljujemo.
/
Uredništvo
ti moramo na ponašanje strežnega osebja, poznati moramo bon-ton. biti hitri in ustrežljivi. Nate stvari pa vse prevečkrat pozabljamo. Posebno nepravilno se mi zdi. da če kakšen gost zahteva kosilo in mu strežnica odgovori, da ga je zmanjkalo in da ga ni mogoče dobiti. Ob taki priliki je potrebno gostu ponuditi druga jedila.
Ivo knuplež: V Zgornji ščav-nioi niti ne moremo govoriti o gostinskih ali turističnih objektih. V kraju je privatna gostilna, vsled pogostih bolezni družinskih članov pa slabo posluje. Kljub omenjenemu problemu gostu tu postrežejo z mesom iz tunjke, ki je zelo okusno in ni predrago. Tuji turisti radi prihajajo v Zg. Ščavnico, ker smo blizu avstrijske meje. Prav zaradi tega bi moral biti gostinski objekt bolje vzdrževan in založen s primernimi jedili. Potrebna pa bi bila tudi reklama.
S prizadevnim delom bi lahko na našem področju sčasoma odprli druge turistične objekte. V
Ivo Knuplež
Dražen vrhu 1 >i lahko z manjšimi investicijami uredili ribnik, ki ibi služil kot kopališče, zraven njega pa bi morali napraviti manjši bife. Mogoče bi bilo preurediti grad na Tratah, kjer je bila do sedaj uprava EE Agrokombinata Maribor na Velki. Grad je ohranjen in ima lep park. Ce bi bil preurejen ta objekt za turistične namene, bi sem pogosto prihajali turisti iz Gmureka in od drugod.
Opomba uredništva: Dne 25. junija smo obiskali gostilno v Cerkven jaku in smo ugotovili naslednje: V stranski sobi je bila pri peči postavljena metla in smetišnica. na okrogli mizi v kotu sobe (ta miza je bila edina pogrnjena) je bilo polno drobcev razbitega stekla in tla so bila precej u mazaina. Prijazna strežnica nam je povedala, da imajo tu od 800.000 do 900.000 din prometa mesečno. Tujih gostov pride sem malo.
21. 6. 1964 smo zasledili v gostilni Grozd naslednji priimer. Ko so prišli v gostilno vplivnejši gostje. je strežnica takoj prinesla prt na njihovo mizo. ob istem času pa so prišli gostje tudi k drugim mizam, vendar nikjer dru?-je niso pogrnili. Kazalo bi. da bi v bodoče imela ta gos ril na prte stalno vsaj na nekaterih mizah. Gostilne so namenjene našemu delovnemu človeku, ki je enakovreden vplivnejšim uslužbencem.
Omenjene opombe so mišljene kot koristni nasvet. Tovarišem ki so sodelovali v naših današnjih ipogovorih. se zahvaljujemo za trud.
Gostinstvo in turizem