MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG LETNIK XVI • september 2010 • Številka: 6 str. 18 str. 23 Koliščarski dan je uspel! Začetek novega šolskega leta priloga Lokalne volitve 2010 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Drage bralci лП bralke! Po poletnem počitku se z jesenjo med vas vrača tudi Mostiščar. September je mesec, ki za šolarje pomeni začetek novega šolskega leta, z največjim pričakovanjem pa nanj čakajo prvošolci. Letos jih je bilo na Igu več kot 70. Kako ponosno in veselo so prvič pozirali s svojimi učiteljicami, si lahko ogledate v rubriki Aktualno. Ne spreglejte še prispevka o generaciji devetošolcev, ki so letos končali šolanje na Igu. Poleti so v organizaciji domačih društev potekale številne prireditve na prostem - od uspešno izvedene že tradicionalne dvodnevne konjeniške prireditve v Vrbljenah do koliščarskega dneva, ki je letos privabil več kot tisoč obiskovalcev. Žal je vreme zagodlo pri izvedbi težko pričakovanega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, ki smo ga letos gostili v občini Ig. —Da bo aktivna in zabavna tudi jesen, vas v svoje vrste vabijo naša športna društva. Živite zdravo in si izberite svoj šport, vabljeni pa tudi na dobrodelni rekreacijski tek in hojo ob ribnikih v dolini Drage, ki bo v soboto, 9. oktobra, dan pred lokalnimi volitvami. Štiri leta so minila in čas je tudi za vročo politično jesen, saj bodo 10. 10. potekale že 5. lokalne volitve. V posebni prilogi Mostiščarja se lahko informirate, kdo so kandidati za župana in občinske svetnike ter kaj nam obljubljajo. Hkrati bomo izbirali tudi svete vaških skupnosti, skupaj jih v naši občini deluje 23. Kdo vas je najbolj prepričal? Sporočite to s svojim glasom na volitvah, mi pa bomo o vaši odločitvi poročali v prihodnji številki. Prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 22. oktobra 2010. Rok za oddajo člankov je sreda, 6. oktober 2010. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig Občina Ig vas v sodelovanju s TD Iška vas vabi v četrtek, 30. septembra 2010, ob 19. uri v Gasilski dom Iška vas, kjer bomo podelili • • • ■ v priznanja za najlepšo hišo, kmetijo in vas v občini Ig. Odprli bomo etnološko obarvano razstavo buč in kmetijskih pridelkov, ki bo na ogled do 3. oktobra 2010. Prireditev bo hkrati zaključek Leader projekta: obnova fasade na gasilskem domu. Predstavili se bodo KUD Iška vas, učenci POŠ Iška vas, citrarki Lara in Zala ter Borovničke. Vabljeni! Vabljeni vsi, ki želite svoje kmetijske pridelke pokazati na razstavi TD Iška vas, da jih najpozneje do srede, 29. 9., do 12. ure dostavite k Mariji Zdravje (01 367 30 14). Koledar prireditev torek, 28. september, ob 18. uri, Knjižnica Ig Delavnica Napiši pismo četrtek, 30. september, ob 19. uri, Gasilski dom Iška vas Podelitev priznanj za najlepšo hišo, kmetijo in vas ter razstava buč sreda, 6. oktober, ob 19. uri, Dvorana Center Ig Potopisno predavanje Ekvador in Galapagos sobota, 9. oktober, ob 10. uri, Draga Dobrodelni rekreacijski tek in hoja sreda, 13. oktober, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predstavitev knjige in DVD-ja torek, 19. oktober, ob 17. uri, Knjižnica Ig Jesenska ustvarjalna delavnica MKL - Knjižnica Ig TD Iška vas, Občina Ig MKL - Knjižnica Ig Društvo POT, Center Dolfke Boštjančič MKL - Knjižnica Ig MKL - Knjižnica Ig mostiščar је uradno glasilo občine IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Andreja Zdravje Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Anton Tegelj Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Kaja Špruk Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. www.obcina-ig.si 2 Drage občanke, spoštovani občani, vsaka pot se nekje začne in tudi konča. Razmišljal sem, kaj naj pravzaprav napišem v zadnjem članku iztekajočega se mandata, kajnaj bo vsebina teh vrstic. Kaj pravzaprav naj stlačim na papir, da ne bo zvenelo kot samohvala, ki mi ni domača. Pa kljub temu je treba povedati, da je bilo tudi v tem mandatu realiziranih kar nekaj velikih in zahtevnih projektov ter veliko število manjših, ki v zaokroženi celoti pomembno vplivajo na kakovost bivanja v naši občini. Veliko pozornosti smo namenili področju sociale, otroškemu varstvu, osnovnemu šolstvu, kulturi, športu ter občankam in občanom v tretjem življenjskem obdobju. Menim, da projektov in dela, ki smo ga opravili v tem mandatu, ni treba naštevati in vsakega posebej predstavljati, saj ste pozorno spremljali, kaj počnemo izvoljenci ljudstva in katere predvolilne obljube izpolnjujemo. Pri delu pa smo se srečevali tudi z velikimi težavami in seveda ni šlo vse kot po maslu. Zato je nekajprojektov ostalo nerealiziranih (kulturna dvorana na Igu, nov centralni vrtec, dom starejših občanov), ki čakajo na naslednji mandat. Pri teh projektih je že kar nekajnarejenega. Pridobljeno je gradbeno dovoljenje za kulturno dvorano in pripravljene so idejne zasnove ter še nekaj druge dokumentacije za nov centralni vrtec, ki pa čaka že dolga leta kot dom starejših občanov potrditev lokacije s strani Ministrstva za okolje in prostor. Po vseh obljubah od tam zgoraj naj bi bil nov prostorski red občine Ig le potrjen še v letošnjem letu, težava pri gradnji teh dveh objektov pa odpravljena. V naslednjem mandatu bo treba intenzivno nadaljevati z novo gradnjo na področju komunalne in cestne infrastrukture ter obnovo starih, sajso nekateri odseki cest in komunalne infrastrukture povsem dotrajani. Tudi na drugih področjih čaka novoizvoljene funkcionarje veliko dela, saj so potrebe in zahteve občanov vedno večje, kar je povsem razumljivo in upravičeno. Na to pa kaže tudi demografski kazalec, saj se število občanov nenehno povečuje. Ob izteku mandata se vam, drage občanke, spoštovani občani, zahvaljujem za razumevanje in potrpljenje ob izvajanju posameznih projektov, ki so vam onemo- NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE gočali normalno bivanje v okolju ob izvajanju le-teh, in opravičujem za napake, ki so bile storjene, saj pregovor pravi: Kdor dela, tudi greši. Zahvaljujem se za korektno sodelovanje svetnicam in svetnikom občinskega sveta, predstavnikom vaških svetov ter sodelavkam in sodelavcem občinske uprave, ki so nosili največje breme pri realizaciji projektov. Spoštovani, glede na opravljeno delo v iztekajočem se mandatu sem se odločil, da ponovno kandidiram za župana Občine Ig z razlogom, da se razvoj občine nadaljuje na vseh področjih. Če ocenjujete, da je bilo moje vodenje občine uspešno, pričakujem vašo podporo za naslednji mandat. Janez Cimperman, župan ш ш лг ■ vb • • Vec v iski vasi Notranjščina Podružnične šole v Iški vasi je za novo šolsko leto 2010/11 dobila novo podobo. Nazadnje je bila podružnična šola adaptirana ob 95-letnici šole leta 1993, takrat še v nekdanji Občini Ljubljana Vič-Rudnik, zato so bila obnovitvena dela nujna. Izvedena je bila hidroizolacija, novi tlaki s finalnim PVC tlakom, vgrajena nova notranja vrata, radiatorji, prepleskane stene in ponekod vgrajene nove luči. Zaradi neustreznega odvodnjavanja je bilo na novo izvedeno odvodnjavanje in speljana kanalizacija na zunanji strani objekta. Krajani Iške vasi, Iške, Gornjega Iga in drugih okoliških vasi se bodo v kratkem lahko veselili tudi obnovljene fasade na večnamenskem objektu v Iški vasi. V zadnjih letih se je obnavljala notranjost objekta, zdaj pa potekajo izolacija stavbe, popravilo betonskih nadstreškov, finalna izvedba fasade in cokla. Občina Ig se je s projektom Več v Iški vasi prijavila tudi na LEADER LAS - EU sredstva za razvoj podeželja, kjer lahko pričakuje sredstva v višini do 45 % vrednosti investicije. Polona Skledar, Občinska uprava Foto: Polona Skledar www.obcina-ig.si 3 Režijski obrat sporoča: POSEBNO OBVESTILO Zbirni center Matena Občina Ig bo v sodelovanju z JP Snaga, d. o. o., predvidoma konec meseca septembra odprla Zbirni center po vzoru glavnega centra na širšem ljubljanskem območju, Zbirni center Barje. Lokacija bo v Mateni, na območju čistilne naprave. Storitve zbirnega centra bodo lahko uporabljale samo fizične osebe, uporabniki, ki so vključeni v sistem zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Ig. V Zbirnem centru Matena bo možno ločeno zbiranje odpadkov, in sicer kosovnih odpadkov, zelenega odreza, bioloških odpadkov, električne in elektronske opreme, kovine in kovinske embalaže, plastike, stiropora in folije iz kmetijske dejavnosti (folija za bale). Odlaganje vseh odpadkov bo brezplačno! Odpiralni čas centra bo predvidoma vsako soboto v dopoldanskem času. Več o zbirnem centru boste izvedeli v naslednji številki. Hvala, ker ločujete z glavo in živite z naravo! Uroš Čuden, Občinska uprava Ločeno zbiranje odpadkov Popis vodomerov V mesecu septembru poteka popis vodomerov. Popisana stanja bodo upoštevana v septembrskem obračunu. Ob morebitnih nejasnostih pokličite na tel.: 01 2802-314. Tina Škulj Režijski obrat Občina Ig nadaljuje z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naselju Ig (Čevljarska ulica). Foto: Katja Ivanuš Prenovljeni prehodi za pešce Občina Ig je za varnost udeležencev v prometu (pešcev) na novo obeležila prehode za pešce s pripadajočo prometno signalizacijo v naselju Zapotok, zaselek Mali Kurešček, v naselju Golo (Hrastje ter pri avtobusni postaji) in v naselju Škrilje pri odcepu za Mali Vrhek. Vse udeležence v prometu naprošamo za previdno vožnjo. U. Č. Obnova talnih oznak v središču Iga Foto: Uroš Čuden Novi prehod pri Zapotoku. Foto: Uroš Čuden 4 www.obcina-ig.si Novosti na pokopališčih Nov nadstrešek na pokopališču Tomišelj Na pokopališču Tomišelj je dokončan težko pričakovani nadstrešek tik pred vhodom v mrliško vežico. S tem smo izpolnili zahtevo oz. željo občanov Brest, Podkraj, Vrbljene, Strahomer in Tomišelj. Idejni in izvedbeni projekt za nadstrešek je pripravil arhitekt Andrej Bremec, sicer tudi avtor izvedbenega projekta mrliške vežice Tomišelj. Izvajalec nad- streška je bilo podjetje Žagar T, d. o. o. Hkrati z novim nadstreškom je na pokopališču tudi moderno ozvočenje, katerega izvajalec je bil Mitja Borko. Sanacija zidu na pokopališču Golo Zob časa je načel tudi že obzidje na pokopališču Golo, zato so bila v avgustu opravljena nujna vzdrževalna dela oz. sanacija zidu. Zaradi možnosti odpada ometa na bližnje nagrobnike je bila delna sanacija zidu nujna. Zabojniki za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč Občina Ig je skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami izpolnila zakonsko obveznost in na vsa pokopališča namestila zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Na vseh pokopališčih naše Občine na Igu, v Tomišlju, na Golem ter na Kureščku, je OBVEZNO ločevanje odpadnih nagrobnih sveč in obvezna uporaba zabojnikov za sveče, na katerih je napis: LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV - NAGROBNE SVEČE. Vse preostale odpadke z grobnega mesta odvrzite v navadni zabojnik. Druge smeti, ki niso s pokopališča, ne sodijo v te zabojnike. Andreja Zdravje Občinska uprava Vrtec Ig v novem šolskem letu 1. september ni samo poseben dan za šolarje, je tudi dan, ko nastopijo spremembe v vrtcu. Vrtec Ig je se je v preteklem šolskem letu precej razširil, saj smo pred enim letom pridobili dodatne prostore za približno 100 otrok. Tako smo lahko pred enim letom vključili vse otroke, stalne prebivalce naše občine, ki jih je obravnavala komisija za sprejem. Žal pa se čisto tako ni izteklo za to šolsko leto. Komisija je obravnavala 117 vlog, predvidenih prostih mest pa je bilo 61. Zavrnjenih je bilo 56 vlog, od tega 23 iz drugih občin. Vsi odklonjeni otroci so razvrščeni na čakalne liste za posamezni letnik rojstva in se jih bo sprejemalo ob morebitni sprostitvi prostega mesta med letom. Med odklonjenimi iz naše občine so predvsem mlajši, ki s 1. 9. 2010 še niso izpolnili starostnega pogoja za vključitev. Obseg dejavnosti s 1. 9. 2010 oz. v šolskem letu 2010/2011 je: 18 oddelkov, od tega osem oddelkov I. starostne skupine, osem oddelkov II. starostne skupine in dva kombinirana oddelka (v njih so otroci I. in II. starostne skupine). Vrtec tako od 1. 9. 2010 dalje obiskujejo 303 otroci. Ker pa se otroci ne rojevajo samo drugim, ampak tudi zaposlenim v našem vrtcu, je novih tudi nekaj strokovnih delavk, ki bodo poskrbele, da bo delo potekalo nemoteno. Mojci, Nadji, Urši, Andreji in Marijani želimo, da bi jim bilo delo z otroki lepo in bi se med nami dobro počutile. Smo se pa konec avgusta poslovili še od zadnjih bodočih prvošolčkov. Teh je bilo letos 54. Dragi MEDVEDKI, ŽABICE in JEŽKI! DOLGO V VRTCU STE BILI, ZDAJ PA V ŠOLO STE ODŠLI. TAM VAS MNOGO ZNANJA ČAKA, ZANIMIVA URA VSAKA. LEPO SE IMEJTE, VELIKO SE SMEJTE, ČE VAM BO KDAJ DOLGČAS, SE PA SPOMNITE NA NAS. Jožica Kovačič ravnateljica www.obcina-ig.si 5 OBČINA IG št. 4/2010 september 2010 Uradne objave Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 2/2000, 68/2001, 3/2003) in Pravilnikom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Ig (Uradni list RS, št. 77/2001) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS za dodeljevanje socialnih pomoči v letu 2010 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ig za socialne pomoči v letu 2010. 2. Občinska socialna pomoč je denarna pomoč. 3. Do socialne pomoči so upravičeni občani s stalnim bivališčem v občini Ig. 4. V letu 2010 bo Občina sofinancirala naslednje: - sredstva, namenjena regresiranju prehrane učencev v skupni višini 1.100,00 eur; - denarna pomoč, namenjena nakupu ozimnice in kurjave v skupni višini 4.500,00 eur. 5. Občani vlagajo zahtevke za dodelitev socialne pomoči na Centru za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, Tržaška 2, Ljubljana. 6. Vlogi je potrebno priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev v skladu z zakonom o socialnem varstvu in s Pravilnikom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Ig. 7. Rok za oddajo vlog je 30. 11. 2010. Datum: 1. 9. 2010 Župan Občine Ig Janez Cimperman Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za perspektivne posameznike na področju športa in kulture (Mostiščar, UO 2/04) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS o dodeljevanju sredstev za perspektivne posameznike na področju športa in kulture v Občini Ig v letu 2010 1. Predmet javnega razpisa so sredstva namenjena perspektivnim posameznikom na področju športa in kulture v Občini Ig v letu 2010. 2. S Proračunom Občine Ig za leto 2010 je za program sofinanciranja perspektivnih posameznikov na področju športa in kulture namenjenih 2.512,00 eur. 3. Upravičenci do finančnih sredstev so občani s stalnim bivališčem v Občini Ig, ki so dejavni na področju kulture ali športa in so na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih dosegli pomembne rezultate ter tako predstavljajo Občino Ig v širšem prostoru. 4. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. 5. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom Javni razpis - uspešni posamezniki 2010. 6. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 3 - članska komisija, ki jo bo imenoval župan in bo upoštevala rezultate zadnjega leta oz. zaključene sezone. 7. Rok za oddajo vlog je 5. oktober 2010. Vloge, ki ne bodo oddane v roku in na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Prepozno prispele in nepopolne vloge ne bodo obravnavane. 8. Predlagatelji bodo najkasneje do 15. novembra 2010 obveščeni o izidu razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na tel.: 01/2802324. Datum: 31. 8. 2010 Številka: 67101/ 004 /2010 Župan Občine Ig Janez Cimperman Pestra politična jesen Kotje bilo pričakovati, smo takoj po dopustih tudi v Državnem zboru zakorakali v pester jesenski čas. Vlada je napovedala kar nekaj reform, o katerih se je v počitniškem času, kolikor je ocenila, da je pač potrebno, usklajevala s sindikati. Tako smo na mize dobili predlog sprememb zakona o Plačah javnih uslužbencev, ki prinaša spremembo potrebnega kvoruma za to, da se zamrznejo plače, oz. usklajevanje plačnih nesorazmerij. Nekateri sindikati -6 od 29 - so namreč na to pristali. Do zdaj je bil potreben kvorum polovice sindikatov, torej 15, od zdaj pa jih bo zadoščalo 6 oz. 40 % zaposlenih. Odprava nesoraz-merijse tako prelaga v nedoločeno prihodnost, ko sredstev kaj bistveno več ne bo. Kriza bi bila sicer čas, ko bi se tudi v javnem sektorju dalo kajreorganizirati tako, da bi kje prihranili. Pri plačah pa so pač vsi občutljivi, predvsem če vlada povozi dogovore, ki so že bili doseženi, na drugi strani pa veliko denarja namenja za nepotrebne najemnine, materialne stroške uprave ipd. Razpravljamo tudi o zakonu o urejanju trga dela, ki mu težko kajočitamo in bo zagotovo sprejet. Nekoliko slabše kaže zakonu o malem delu, ki prinaša ukinitev znanega študentskega dela, ki bo poslej malo delo, boljobdavčeno in se bo štelo v pokojninsko osnovo. Težava, ki jo pri tem vidimo, je, da bodo tako lahko delali tudi brezposelni in upokojenci, kar ne bi bil problem, vendar pa je težko napisati dober zakon za tako različne interesne skupine. Poleg tega uvaja več administracije in otežuje postop- ke pridobitve napotnic ter vse skupajpreusmerja na Zavode za zaposlovanje, ki že zdajniso najboljučinkoviti, kako bo šele, ko bodo morali poleg sto tisoč brezposelnih obdelati še 250 tisoč upokojencev ter 150 tisoč dijakov in študentov. Nadaljevali smo tudi z obravnavo Družinskega zakonika, vendar dlje od 3. člena nismo prišli. Ta člen govori o zakonski zvezi ter zakaj je posebejvarovana s strani države in v čem je njen pomen. Tu se močno razlikujemo, saj menimo, da je pomen v zasno-vanju družine, koalicijski poslanci pa menijo, da pomena ni treba zapisati. Koaliciji se sicer s tem zakonom očitno preveč ne mudi, saj je ob odzivih javnosti jasno, da velika večina državljank in državljanov ne podpira možnosti posvojitve otrok tudi v istospolne skupnosti, kar bi zakonik, tak, kot je predlagan, prinesel. Vlada prihaja v Državni zbor s pokojninsko reformo, o kateri pa več v prihodnji številki. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. IZ ŽIVLJENJA STRANK DELOVANJE OO DeSUS IG Pozdravljeni, spoštovani krajanke in krajani naše občine Ig! Po krajšem premoru je letos stranka DeSUS, občinska organizacija Ig, ponovno zaživela. Pridobila je kar nekaj novih članov in članic ter izvolila novo predsednico stranke DeSUS občinske organizacije Ig Jelko Zimic. Dejstvo je, da imajo problemi, ki tarejo prebivalce občine Ig, tudi širši skupni imenovalec, in zato je prav, da se tudi naša občinska organizacija DeSUS Ig vključi v spremljanje problematike in predstavljanje naših stališč. Program stranke DeSUS opredeljuje dosledna prizadevanja glede spoštovanja in zagotavljanja že pridobljenih pravic iz minulega dela ter glede pokojninske reforme, kjer stranka DeSUS pričakuje kompromis z vlado, saj v nasprotnem primeru predloga reforme ne bo podprla. Prav tako stranka DeSUS vztraja pri doslednem spoštovanju načel socialnega partnerstva in dialoga ter socialne in pravične družbe. Zavzemamo se tudi za spoštovanje medgenera-cijskega sporazuma med aktivno generacijo ter upokojenci in invalidi. Na lokalni ravni si bo občinska organizacija stranke DeSUS Ig prizadevala za učinkovit sistem javnega zdravstva, posebno glede oskrbe zdravstvene nege starejših, invalidov in mladine. Zavzemamo se tudi za vključevanje starejših v družbene aktivnosti, za bolj organizirano mrežo pomoči starejšim na domu in pospešitev gradnje varovanih stanovanj. Prav tako bomo okrepili sodelovanje z organizacijami civilne družbe, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko realizirali cilje, ki bodo v korist vsem krajankam in krajanom občine Ig. Omeniti moramo še dejstvo, da se je občinski organizaciji DeSUS Ig že pridružilo kar nekaj simpa-tizerjev, ki so izrazili pripravljenost sodelovanja pri našem operativnemu delu. Tu gre zasluga predvsem koordinatorki stranke DeSUS občinske organizacije Ig gospe Branki Srebotnjak, ki uspešno organizira in usmerja naša pri- zadevanja in delo. Ob tej priliki vabim vse krajanke in krajane občine Ig, da nam posredujejo konkretna stališča in predloge, kaj bi bilo treba v naši občini še urediti, tako da bomo lahko njihove potrebe vključili v naš občinski program stranke DeSUS. Veseli bomo, če se nam boste, spoštovane krajanke in krajani, pridružili pri naših prizadevanjih za kakovostnejše bivanje v naši občini Ig. Občinska organizacija DeSUS Ig predsednica Jelka Zimic Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 7 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Velika dvodnevna konjeniška prireditev na hipodromu Vrbljene V soboto, 17. julija 2010, smo se na hipodromu Vrbljene že tretje leto zapored zbrali ljubitelji spretnostne ježe in bar-rela. Najprej se je 16 jahačev soočilo s progo spretnostne ježe. Progo je sestavljalo 18 ovir, pri katerih so tekmovalci in njihovi štirinožni prijatelji pokazali svoje spretnosti, predvsem pa medsebojno zaupanje. Ena izmed težjih preprekje bila ovira, pri kateri so morali z dežnikom v rokah odjahati pod tušem, ki pa jo je večina konj uspešno premagala. V tej disciplini je prvo mestno osvojil 16-letni Nejc Hlebš iz KD Sostro, ki je tekmoval s svojo večini že dobro poznano kobilo Odo. Drugo mesto je zasedel tekmovalec iz Velikih Lašč Domen Indihar s kobilo Julo, tretje mesto pa je pripadlo jahaču, ki je letos tudi prvič tekmoval pod Krimom, in sicer Miro Uhan s Strelo iz KD Gombišče. Po spretnostni ježi je sledilo tekmovanje v zelo priljubljeni vestern disciplini barrel, na katero se je prijavilo deset jahačev. Zaradi neustreznega števila tekmovalcev smo najprejizvedli predtekmo-vanje, kjer so se pomerili štirje jahači, dva izmed njih pa sta si priborila mesti v tekmovanju. Bilo je zelo razburljivo od samega začetka pa vse do finalnega galopske-ga koraka skozi ciljno črto. Zmago je slavil Domen Indihar, sledila pa sta mu še Miro Uhan in Roman Stare iz KD Krvavec. Vsem zmagovalcem, prav tako tudi tekmovalcem iskrene čestitke. Naslednji dan, v nedeljo, 18. julija 2010, so hipodrom Vrbljene najprej zasedli kasači, pozneje pa še dvovprege hladnokrvnih konj. Izpeljanih je bilo pet kasaških dirk pod pokroviteljstvom različnih sponzorjev. V prvi dirki si je prvo mesto priboril Dušan Krhač s konjem Patrikom (KD Krim), drugo mesto je zasedel Stane Lipar s kobilo Vanillo Star (KK Šentjernej), tretje pa Marjan Prebil s Chito (KD Krim). Zmago pri drugi dirki je slavil Matej Osolnik s konjem Super Pleasure (KD Slovenske Gorice), sledila sta mu Tina Gordon z Mistro (KD Krim) in Milan Prašnikar s Falconom MP (KK Ljubljana). V tretji dirki je zmagal Uroš Predan s Kigo KP (KK Ljutomer), drugo mesto je zasedel Mirko Gregorc s Piasinom OM (KK Ljubljana), tretje pa Jože Judež z Vitko (KK Šentjernej). V četrti dirki je prvo mesto osvojil Mirko Gregorc z A Mystery (KD Krim), sledil mu je Marko Krštinc z Angelino (KK Šentjernej), njemu pa Jože Boc z Denito BJ (KD Krim). V zadnji, peti dirki, je zmaga pripadla Mateju Osolniku s Sončnim Žarkom (KD Slovenske Gorice), drugo mesto je zasedel Roman Jerovšek s konjem Jonom GL (KK Komenda), tretje pa Slavko Makovec z Laryjem Kingom (KK Ljutomer). Ob petih popoldne so na svoj račun prišli tudi ljubitelji hladnokrvnih konj. V dirki dvovpreg so se pomerili štirje tekmovalci. Prvo mesto si je pridirkal Miro Hlebš (KD Sostro), drugo domačin Boštjan Škulj (KD Krim), tretje pa Valentin Zupan (KK Stol Žirovnica). Anja Glavan, KD Krim Foto: Kaja Špruk društva ^tr GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Pobratenje društev upokojencev z Iga in Suhorja iz Bele Krajine Zadnja junijska nedelja je bila za ižanske upokojence in upokojence iz Suhorja poseben dan. Na tradicionalnem poletnem med-generacijskem srečanju v Vrbljenu sta se namreč pobratili ižansko društvo upokojencev in društvo upokojencev iz Suhorja. Listino o pobratenju sta slovesno podpisala predsednika DU Ig in DU Suhor Alojz Kobal in Janez Videtič. IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Pomemben dogodek so s svojo prisotnostjo počastili predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, županja Občine Metlika in poslanka Renata Brunskole, župan Občine Ig Janez Cimperman in predsednik Pokrajinske zveze DU Dolenjske in Bele Krajine Jože Jazbec, pa tudi naša poslanka Alenka Jeraj in predstavniki domačih društev ob prisotnosti številnih ižanskih in suhorskih upokojencev. Znanstvo med posameznimi člani obeh društev izhaja še iz skupnega službovanja pred več kot 50 leti in poznejšega občasnega srečevanja. Beseda je dala besedo in pobratenje je bila logična posledica. Društvi imata sorodne programe in podobne poglede na reševanje problemov starejših ljudi. Pobratenje bo sodelovanje samo še okrepilo. Seveda gostov iz Suhorja ob obisku nismo prepustili samih sebi! Program njihovega obiska je pričel naš znani in neutrudni planinec Jože Krašovec, ki se jim je priključil že na Škofljici v avtobusu in jih spremljal, o zanimivostih ob poti sproti informiral in vodil vse do popoldanskega srečanja v Vrbljenu. Ustavili so se v Medgeneracijskem centru na Igu, kjer jih je sprejel predsednik DU Ig Alojz Kobal in jim predstavil objekt ter naše dejavnosti. Nato jim je pokazal Kurešček, kjer jih je sprejel župnik profesor Anton Košir in jim vsestransko predstavil cerkev Marije Kraljice miru ter pomen tega romarskega kraja od nekdaj in danes. Pot jih je vodila naprej na Mokrc, v Petelinje doline, kjer so razstavljeni nekateri dokumenti in predmeti iz bojev, ki so potekali na tem območju med drugo svetovno vojno. Podrobneje je gostom vojna dogajanja na tem terenu predstavil Jože Vozny. Poseben doživljaj je bilo tudi pričanje neposrednih udeležencev tukajšnjih bojev -prvoborca in domačina Ludvika Stisk rok ob pobratenju (predsednik DU Suhor, županja Metlike, župan Iga in predsednik DU Ig) Goloba ter Belokranjca Antona, Zupančiča. Pri tem velja poudariti, da se je Anton Zupančič vrnil na Mokrc prvič po 68 letih! Skupna rdeča nit vseh nagovorov, ki so jih imeli na srečanju v Vrbljenu oba predsednika društev, županja in župan, predsednica ZDUS in preostali gostje, so bile dobre želje za nadaljnje delo društev in za izboljšanje položaja starejših ter medgeneracijsko sodelovanje. Dalo se je videti, da v obeh sredinah občine in društva odlično sodelujejo. Jasno, da se je bilo ob srečanju treba tudi 'izprsiti', in to smo prepustili ženskim in moškim balinarskim ter pikado ekipam obeh društev. Nastopi so bili predvsem prijateljski, a kljub temu na določeni ravni, zmage pa na obeh straneh. Dan nam je s svojimi nastopi še dodatno popestril ansambel Fantje iz Tomišlja, ki je znal izbrati glasbo za vsakogar in je prijetno presenetil. Prizadevni prireditelji DU Ig so celotno prireditev pripravili v zelo lepem in prijaznem okolju ter imeli pri tem izdatno pomoč domačinov iz Vrbljena. Vse dogajanje je s fotoaparatom vestno spremljal in oveko-večil Janez Vrhovec. Nekatere od posnetkov je objavil tudi na spletni strani DU Ig, http://du-ig. zdus-zveza.si/, kjer si jih lahko ogledate. Anton Žagar, DU Ig Foto: Janez Vrhovec Nastop skupine Afrohtarji na ČeSkem Ko smo Afrohtarji pred dvema letoma igrali na prireditvi Praznik jagod na Jančah nad Ljubljano, smo tam spoznali tudi pevke podobnega društva iz Republike Češke, ki so prav tako imele svoj nastop. Omenjeno društvo je namreč pobrateno s Turističnim društvom Janče, prihaja pa iz kraja Vilemov, ki je bilo leta 2003 izbrano za Evropsko vas leta. Ko smo letos dobili povabilo, najse udeležimo in popestrimo s svojim nastopom njihovo prireditev Srečanje med avtohtonimi prebivalci in prijatelji okrožja Vilemov ali krajše Babsky veneček, smo se odločili, da ga sprejmemo in tako predstavimo naše društvo in po dogovoru z županom tudi Občino Ig. Kot predstavnik Občine Ig se nam je pridružil predsednik odbora za turizem Anton Tegelj, povabilu pa se je odzval tudi bivši predsednik TD Janče Zvonko Perec, ki je bil obenem tudi naš vodič. Pridružil se nam je tudi dobršen del preostalih članov društva (za vse zainteresirane ni bilo prostora), saj smo imeli v načrtu tudi ogled nekaj znamenitosti in smo izlet izkoristili še kot strokovno ekskurzijo. Na pot smo krenili v petek, 18. junija, ob 23. uri. Pot nas je vodila prek Šentilja, Dunaja in mejnega prehoda Znojmo do kraja Litohof, kjer smo ob 7. uri zjutraj zajtrko-vali v motelu U Novaku. Nato smo se odpeljali dalje proti Vilemovu, saj se je program začel že ob 9. uri s slavnostno mašo, razstavo slik slikarja Jaroslava Kreibicha ter odprtjem osnovne šole in vrtca. Ob 11. uri smo pripravili pravo navijaško vzdušje ob ogledu zabavne nogometne tekme med domačimi nogometaši in članicami društva (starost od 60 do 80 let), ki nas je povabilo. Po končani tekmi smo se preselili pred občinsko stavbo, kjer se je nadaljeval kulturni program. Ženske, ki so pred tem igrale nogomet, so ob spremljavi godbe na pihala v sprevodu prinesle iz spomladanskih rož spletene venčke, otroci pa so se predstavili s pesmijo in plesom. Po kratkem nagovoru in pozdravu županje Jaroslave Dvorakove se je nadaljeval program. Nastopili so še pihalna godba Mas Bojkovska in skupina mladih, ki je odigrala nekaj skečev. Nato smo se predstavili še Afrohtarji s štirimi skladbami, med katerimi smo zapeli tudi venček narodnih, manjkala pa ni niti nepogrešljiva Golica. Zanimivo, med celotno prireditvijo je bilo zbranih okrog 200 gledalcev, ko pa se je oglasila harmonika, se je občinstvo povečalo za tri- do štirikrat. Nato smo se preselili v bližnji dom kulture, kjer je do večerje sledil ples. Za dobro razpoloženje sta skrbela domača godba in predvsem naši Podkrimski falotje. Pred odhodom v turistično naselje Seč, kjer smo prenočili, smo se poslovili od naše gostiteljice županje Jaroslave Dvorakove ter ji v imenu TD Krim in Občine Ig izročili spominke. Naslednje jutro smo se odpravili najprej na ogled gradu Žleby. Pot nas je vodila mimo mesta Kutna hora, ki je pod zaščito Unesca in skozi njega ni dovoljen promet. Mesto je bilo v srednjem veku najpomembnejše na Češkem, sajso bili tu rudniki srebra, iz katerega so kovali denar za celotno Češko. Posledica tega je, da je celotno mesto prepredeno z rudniškimi rovi. s ti- 1 V frj^rs Skupna slika članov TD Krim pred gradom Žleby Potem je sledil ogled gradu Žleby, ki ga je v 13. stoletju postavil rimsko-nemški cesar Karel IV. in je pozneje prišel v last tudi nam znanim Auerspergom, stranski veji Turjaških grofov. To ni kakšen zapuščen grad, ampak razkošen dvorec v romantičnem slogu. Najbolj fascinantna pa je ogromna zbirka starega orožja iz različnih stoletij - od navadnega bodala, mečev, sulic, samostrelov pa vse do pištole in pušk. Nato smo se odpeljali še v bližnje mesto Sedlec, kjer smo si ogledali znamenito kostnico. Je ena izmed najbolj nenavadnih kapelic, ki smo jih kdaj videli. To je majhna kapela, po velikosti podobna našim podružničnim cerkvicam. Na zunaj nič posebnega, zato pa je njena notranjost toliko bolj neverjetna in edinstvena na svetu, saj je umetniško okrašena z več kot 40 tisoč človeškimi okostji. Kako so vse te kosti prišle v to kapelo? Zgodovina sega v leto 1278, ko je kralj Češke poslal opata cisterijanskega samostana v Jeruzalem. Ko se je opat vrnil, je iz Svete dežele z Golgote s seboj prinesel pest 'svete zemlje' in jo raztrosil po pokopališču. Kmalu so se hoteli vsi meščani in tudi prebivalci drugih krajev pokopati na 'sveti zemlji, svoje pa je naredila tudi kuga, ko je pomrlo ogromno ljudi, zato ga je bilo treba razširiti. V 15. stoletju so v bližini poko-pališ-ča sezidali kapelo in v kleti uredili kostnico, kjer so zbirali kosti pokojnikov vse do leta 1870, ko je grof Schwarzenberg imenoval rezbarja Františka Rinta, da je kosti uredil. Uporabil je umetniški pristop, tako da je eno izmed najbolj fascinantnih del velik lestenec iz kosti, ki je v središču cerkve in za izdelavo katerega je uporabil popolnoma vsako človeško kost. Prav tako je impresiven grb družine Schwarzenberg, ki je prav tako v celoti narejen iz kosti. Iz preostalih kosti, ki jih ni uporabil za okrasitev cerkve, je zložil oziroma postavil dve veliki piramidi. Češka slovi po tem, da je zelo ravna dežela in da nimajo težav z obdelovanjem zemlje. Ko smo se peljali skozi podeželje, je bila vožnja videti približno takole: ravnica - polje, posejano z žitom, nekje v daljavi majhna vas, spet par kilometrov polja žita, ovinek, spet enako... nobenega hriba in doline, kakor da bi bila 'polikana' pokrajina. Sama valovita polja. S čudovitega delovnega izleta in ekskurzije smo se ob 3. uri zjutraj vrnili domov v zgodnje ponedeljkovo jutro. Ob tej priložnosti se zahvaljujem prevozniku podjetju Petrič, d. o. o., ki nam je sponzoriral del prevoznih stroškov, Občini IG in županu Cimpermanu, ki nam je prav tako poleg propagandnega materiala, ki smo ga razdelili na Češkem, prispeval del prevoznih stroškov, ter vsem sodelujočim, da je naše potepanje potekalo v prijetnem razpoloženju in brez težav. Janez Modic, TD Krim Foto: Darja Modic 10 www.obcina-ig.si Otroške poletne delavnice TD Iška vas Likovna delavnica Nova ekipa TD Iška vas je polna novih idej po druženju, še posebno za najmlajše. V mesecu juniju je bila likovna delavnica za otroke. Čeprav nam je malce ponagajalo slabo vreme, sajse je delavnica izvajala na prostem, smo se zbrali na rezervni datum ter pod drevesi skupaj z otroki in starši ustvarjali najrazličnejše umetnine. Mentorici delavnice Karmen in Milena sva pripravili barve in materia- Koruzni piknik je odlično uspel. Foto: Gorica Vrhovšek le, kot so semena, star časopisni papir, lepilo, barve, barvni pesek, deske in kamenje, ki smo ga nabrali v naši reki Iški. Mladi umetniki so pokazali veliko ustvarjalnosti pri nastajanju slik iz različnih semen in barvnega peska. Iz pod njihovih ročic so kamni postajali pikapolonice, polžki, srčki, iz papirmašeja pa so nastajale žel-vice, metuljčki, mravlje ter rožice. Nastalo je veliko lepih izdelkov, ki jih bomo razstavili na razstavi v gasilskem domu Iška vas, ko bo razstava kmetijskih izdelkov v mesecu oktobru. Peka koruze Peka koruze je bila na deželi vedno privlačna dejavnost ne samo za otroke, ampak tudi za starše. Danes se le redkokdo pripravi zakurit ogenj in speč koruzo, zato smo se v TD Iška vas odločili pripraviti koruzni piknik. Več kot sto se nas je zbralo v torek, 23. avgusta, na Produ v Iški vasi ob velikem ognjišču. Čeprav se žerjavica še ni povsem razplamtela in se je še malo kadilo ter nas zadimljalo, smo vsi komaj čakali prvo pečeno koruzo. Vsak udeleženec piknika je moral s seboj prinesti ošiljeno palico za koruzo, koruzo pa nam je podarila kmetija Janežič iz Iške. Kakšno veselje je bilo v otroških očeh, ko so opazovali, ali je njihova koruza že pečena! Potrebna je le dobra volja in otroški živžav je zapolnil Prod v Iški vasi. Otrokom smo postregli s sokom in vodo, mamice in očetje pa so bili prav tako postreženi, da so na koncu vsi zadovoljni odšli domov. Želja vseh je bila, da se podobna srečanja nadaljujejo tudi v prihodnje. Milena Hvalič Arhar Poletni karneval mask v Beli Krajini KUD Kučar je letos že drugič organiziral Poletni karneval mask na vodi, ki je potekal 7. avgusta 2010 v Podzemlju. Karnevala se je udeležilo 19 ekip iz vse Slovenije, sodelovalo pa je kar 260 mask. Tudi tokrat so prevladovali splavi, ki so jih člani skupin naredili z veliko domišljije. Z veseljem vam lahko povemo, da se je tega karnevala na reki Kolpi udeležilo tudi društvo KD Mokrc s svojo masko Podmokrške mušnice. Z dvema čolnoma ter z osemčlansko ekipo in eno psičko smo se spustili po prečudoviti in nepredvidljivi reki Kolpi, na njeni zeleni gladini pa so zasijali rdeči klobuki. Tokrat nismo prišli z namenom, da delimo naš proračunski strup. Prišli smo z miroljubnimi nameni, v želji, da predstavimo našo občino tudi Beli krajini in njihovim krajem. Upamo, da nam je uspelo. S seboj smo peljali košaro mokrških jurčkov, ki jih je prinesel pravi gobar, spremljala pa ga je psička. Novinarji so poročali o karnevalu, kjer je sodelovalo 259 mask in eno 'prase', mi pa popravljamo ta slogan: po Kolpi se je spustilo 258 mask, pujs in ena psička, zamaskirana v gobarskega črva. Neizmerno smo se zabavali in vam obljubljamo, da vam bomo prihodnje leto poročali o tretjem karnevalu na Kolpi ter našem sodelovanju. Lilijana Mavec, KD Mokrc Na Golem raste goba nam taprava, nam hribe okrašava, se rdeče bogati in bele pike kaže ti. Ker vedno radi smo delili, bi tudi vam poklonili gobe rdeče, polne sreče. Naj z vami zdaj živijo, vaše kraje krasijo, naj ob Kolpi se bohotijo in ljubezen trosijo. www.obcina-ig.si 11 Ohranimo čebele! V zadnjih letih sem v spomladanskem času večkrat dobil vprašanja, kajse dogaja s čebelami, zakaj jih skorajda ni videti, zakaj ne letajo po cvetočih drevesih. Krive so nesorazmerne izgube čebeljih družin v zadnjih letih. Na območju občine Ig, kjer čebelari-mo z nekaj več kot tisoč čebeljimi družinami, smo imeli posebej velike izgube pred dvema letoma in letos - vsakič več kot 40 odstotkov izgub, kar je bilo tudi opazno več od slovenskega povprečja. V zadnjih letih je bilo mnogo dela vloženega v ozaveščanje glede (pravilne) uporabe fitofar-macevtskih sredstev ter v učinkovitejši nadzor nad uporabo FFS. Tudi zato je bilo v zadnjih mesecih komajda zaznati kakšno novico o zastrupitvi oziroma pomoru čebel. Še vedno pa najhujšo težavo povzroča izginjanje čebel, glede katerega še nimamo povsem jasne slike o vzrokih. Vsekakor pa do postopnega izginjanja čebel prihaja zaradi uporabe številnih pesticidov, podnebnih sprememb, onesnaženosti okolja, slabše paše in s tem slabše prehranjenosti čebel. Vse to se nalaga in skupaj povzroča slabšo odpornost čebel proti boleznim, zajedavcem in virusom. Poleg tega sanacija škode zahteva določen čas, saj čebelar vsaj tisto leto ostane brez velikega dela čebeljih pridelkov in denarja, saj je treba čebelarstvo obnoviti, ne obstaja pa državni mehanizem pomoči za te primere. Na tem mestu lahko kot svetlo izjemo izpostavimo občino Ig z županom na čelu, ki je pomagala omiliti posledice škode izpred dveh let. Za to smo še danes hvaležni. Zaradi zgoraj omenjenih izgub čebeljih družin po vsejSloveniji smo čebelarji v teh mesecih v okviru Čebelarske zveze Slovenije izvajali kampanjo Ohranimo čebele!. Cilj kampanje je razglasitev čebele za ogroženo živalsko vrsto, pospešitev sajenja medovi-tih rastlin, povečati ozaveščenost o pomenu čebele kot opraševalke in proizvajalke kakovostnih proizvodov, spodbujati 'zeleno eko- nomijo' in omejiti uporabo fitofar-macevtskih sredstev na najnižjo možno stopnjo. Nagovarjamo pa vsakega, tudi tebe, spoštovani bralec, saj prav vsak lahko nekaj prispeva k temu, predvsem z dobro voljo ter nekoliko drugačnim načinom mišljenja in dela. Razglasitev čebele za ogroženo živalsko vrsto ter uvedba ustreznih spremljajočih ukrepov sta nalogi pristojnega ministrstva in vlade. K temu ju lahko državljani spodbudimo, če jim damo vedeti, da ta korak podpiramo. Glede uporabe fitofarmacevts-kih sredstev nagovarjamo tako večje pridelovalce, ki naj jih v najmanjši možni meri uporabljajo zgolj registrirana sredstva, pri uporabi pa najse držijo navodil proizvajalca predvsem glede doziranja. Nagovarjamo tudi manjše pridelovalce, vrtičkarje, naj se v največji možni meri izogibajo uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Glede sajenja medovitih rastlin bi morali prisluhniti domala vsi. Rastlinski svet v naši domovini je sicer bogat, vendar pa je na naših travnikih vse premalo medovite-ga cvetja, kot so spominčica, travniška kadulja, različne vrste gra-bljišč, nokota in glavinci. Izrinjeni so zaradi premočnega gnojenja z dušičnimi gnojili in zgodnje košnje, ki ne dopušča razcveta in ploditve medovitih travniških rastlin. Čebelarji priporočamo, da bi v kolobarju na njivah kmetje sejali tudi medovite detelje, kot so inkarnatka, švedska detelja in navadna turška detelja (esparze-ta), ki niso samo izredno hranilne za živino, ampak s svojimi dušič-natimi bakterijami na koreninah izboljšujejo zemljo. Čeprav je v zadnjih letih na ižanskem videti vedno več polj ajde, bi si jih želeli še več. Pri tem je treba paziti tako na izbiro semena kot tudi na tehnologijo pridelave. Oljna repica je bila na tem območju pred desetletji pogosto zasajena, danes pa je žal skorajda izginila. Za zeleno gnojenje je prava izbira facelija, ki obilno medi. Medovitih rastlin za čebeljo pašo pa ne smemo sejati na njive, kjer so ostanki neoniko-tinoidov, uporabljenih za tretiran- je semena koruze. Tudi na vrtovih lahko storimo kajdobrega, če sejemo več zdravilnih dišav-nic, kot so različne mete, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica in podobno, še veliko večja izbira pa je med okrasnimi rastlinami, vendar moramo paziti, da ne sejemo rastlin, ki rade podivjajo in lahko izpodrinejo domače rastline. Mnogo medonosnih drevesnih vrst najdemo tudi v gozdovih, žal pa umirajo zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb. Stanje lahko popravimo s sajenjem odpornejših vrst, kot so vrbe, beli javor, ostrolistni javor, maklen, jesen, jerebika, brek, divja češnja, lipa, lipovec in pravi kostanj. Ker je večina teh drevesnih vrst že prisotna v mladju, bi bilo dovolj, da jih samo poiščemo v gozdu, rešimo pred močnejšimi in manj vrednimi konkurenti ter jih ustrezno zavarujemo pred divjadjo. Čebelarji že nekaj let obiskujemo šole in vrtce ter otrokom in šolarjem razlagamo pomen čebel v našem ekosistemu in jim skušamo na zanimiv način približati naravo, jim posredovali ljubezen do našega okolja. To pa je zagotovo tudi naloga staršev, babic in dedkov, stricev in tet, botrov in botric, sosedov ... V okviru akcije Ohranimo čebele! bomo zbirali tudi podpise pod peticijo, s katero želimo vsem odgovornim v državi pokazati, da tako čebelarjem kot širši javnosti ni vseeno, kaj se dogaja s čebelami, in da mora država sprejeti vse ukrepe za ohranitev kranjske čebele. Naj medi! Rok Janez Šteblaj Čebelarsko i ^ društvo i o Društvo žena in deklet na podeželju Ig vabi vse, ki jih zanimajo klekljanje, nordijska hoja, kuhanje, peka in ročna dela, da se prijavijo k sodelovanju tajnici društva Ireni Uršič -gsm: 040/831-481 (zvečer) Material za klekljanje priskrbimo v društvu po ugodnih cenah, imamo tudi že zelo zanimivo zbirko papircev za vse potrebe in stopnje znanja! Z delavnicami začnemo v oktobru! Z veseljem vas pričakujemo! 12 www.obcina-ig.si Na Golem je bilo slovesno 23. junij je bil letos na Golem poseben in dolgo pričakovan dan. Kulturno društvo Mokerc je v sodelovanju z domačimi društvi in Občino Ig organiziralo tradicionalno kresovanje, ki pa je imelo letos malo širše dimenzije. Tako smo v tem okviru počastili našo domovino ob državnem prazniku in s slavnostnim koncertom praznovali desetletnico delovanja ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi. Dan je bil lep in pevke smo nestrpno pričakovale večer. Lepo je bilo videti, kako se naša dvorana na Golem polni s poslušalci. Prišli so naši domači, naši povabljeni gostje, ljudje od blizu in daleč, da praznujejo z nami. Praznovale smo s pesmijo, ki se je kmalu razlegala po celi dvorani. To nam je bila največja nagrada za delo, s katerim smo se pripravljale na naš jubilej. Na samostojni koncert smo se pripravljale vso sezono. Naša predsednica in duša zbora Nataša ni ničesar prepustila naključju. Že februarja nam je vsem razdelila naloge, ki so bile potrebne za izvedbo takšnega dogodka. Naj povemo, da smo vse potrebno za izvedbo slavnostnega koncerta naredile same. Tako smo izdale zbornik, pripravile oder, pogostitev, uredile dvorano, pripravile povezovalno besedilo in še vse drugo, kar sodi k takemu dogodku... Dela ni bilo malo. Ob vsem tem smo imele tudi intenzivne in redne vaje. Koncert je bil sestavljen iz več delov. Prikazal je prerez našega desetletnega dela. Na začetku smo slavljenke zapele himno. Sledil je županov govor ob državnem praz- niku. Koncert smo začele v zaodrju kot spomin na naše daljne začetke. S pesmijo Petje združuje ljudi smo prišle na oder. Sledil je sklop slovenskih ljudskih pesmi, katerih besedila so posvečena materam, dekletom, ženam. V drugem delu smo s pesmijo prepotovale Slovenijo. Marsikomu se je zalesketala solza v očeh, ko je zaslišal značilni melos svoje rojstne pokrajine. Začele smo doma, ponosne na svoj kraj, a odprtega srca za koroške stezice, prekmurske ravnice, rezijanske gore, belokranjske zgodbe ... Naš nastop so obogatili še domači Sosedje, ki so nas s skladbami domačih avtorjev popeljali v vokalno-instrumen-talne vode. Zadnjo pesem Lastovke smo zapeli skupaj in pridružila se nam je tudi publika. V zadnji del koncerta nas je popeljala pesem iz filma o Krištofu Kolumbu. Kot je on pogumno odplul v novo in neznano ter s tem spremenil svet, smo tudi me zaplule v novo desetletje delovanja z novim pevskim repertoarjem. Tako smo slišali nekajzimzelenih melodij, med katerimi je gotovo izstopala pesem Moje orglice, kjer je s svojim prečudovitim glasom solirala naša najmlajša članica Eva Mavec. V tem - zadnjem - delu se nam je pridružila naša znana korepetitorka in sovaščanka Polona Černe, ki je s svojimi spremljavami prispevala k uspehu koncerta. Po prečudovitih Zlatih večerih smo se spomnili vseh, ki so bili zaslužni, za delovanje zbora in izvedbo koncerta. Za konec sta se nam na odru pridružila še domača glasbenika Roman Povše s klarinetom in Jože Železnik s harmoniko. Skupaj je zazvenela Slovenija, od kod lepote tvoje. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, in vsem, ki ste nas počastili s svojo prisotnostjo. In krog je bil sklenjen. Začeli in končali smo z domovino. Ponosne smo bile na naš koncert, na naše delo, ki je tokrat prepričalo poslušalce. Ta nastop nam je pokazal, da smo na pravi poti, da delamo dobro, da je slovenska pesem v naših krajih še kako potrebna in na srečo še živa. Obvezujemo se, da bomo tudi v prihodnje njene ambasadorke, da jo bomo še bolj skrbno in rahločutno negovale ter se ji posvečale. Ob tej priložnosti vabimo žene in dekleta, ki bi se nam želele pridružiti, in sporočamo, da ste dobrodošle na naših ponedeljkovih vajah. In me? Pogumno stopamo v novo desetletje z nasmehom na obrazu, mirom v srcu in pesmijo na ustih. Ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi ZLAT! VEČERI i t • ^ _kf _ Zbor Žena in deklet dveh vasi je praznoval deset let delovanja. Srečanje pevskih zborov Krim 2010 Na hladen deževen dan 19. junija 2010 je potekalo 8. srečanje pevskih zborov Krim 2010. Dež in veter sta pevce pregnala s Krima v dvorano v Podpeči. Nekateri se niso ustrašili niti slabega vremena in so se podali na vrh Krima. Slabo vreme ni pokvarilo radoživosti in veselega razpoloženja sodelujočih pevcev, ki so se zbrali iz različnih koncev Slovenije in zamejstva ter do zadnjega kotička napolnili dvorano. Kaj je lahko lepšega kot pesem, ki zadoni v veselje in radost. Začeli smo kar vsi skupaj s slovensko himno, ki je v polni dvorani zadonela iz 200 grl. Ta dan ni manjkalo ne veselja ne radosti ob snidenju prijateljev. Povabilu se je prijazno odzval tudi Metod Ropret, župan občine Brezovica. Župan občine Ig Janez Cimperman se je zaradi delovnih obveznosti opravičil. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki prijateljskih društev in skupin. Najprej je pesem zadonela iz ust domačinov, Moškega pevskega zbora Ig, organizatorjev vsakoletnega srečanja. Oder so si pevci kar podajali, in že so ga predali mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Ig. Stare znanke srečanja so tudi pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke iz Grosuplja. Pevke organizirajo dobrodelne koncerte ter tako s svojim petjem in različnimi dejavnostmi prispevajo za najšibkejše. Dvorano so napolnili tudi glasovi vokalne skupine Viva Vox. Lepo doni narodna pesem v izvedbi kvarteta Zvon. Kvartet neguje in ohranja predvsem slovensko ljudsko pesem. Pevci združenega pevskega zbora Repentabor, združeni iz obeh strani slovensko-italijanske meje, prepevajo ljudske, domoljubne in sakralne pesmi. Tokrat niso bili prvič z nami. Polni lepih vtisov in z obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo, so nam predstavili svoj kraj in življenje ob meji skozi slovensko in italijansko pesem. to) ^ DRUŠTVO v _ FRAN GOVEKAR IG Ob prisrčnem petju je čas druženja hitro minil. Janez Medvešček je zapisal: »Sreča ni sreča, če je nimaš s kom deliti.« Naši pevci so srečni, ko pojejo, in to srečo delijo z nami. Zato z vsakega srečanja odhajajo srečnejši, še bolj povezani in z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo na Krimu. Društvo Fran Govekar Ig se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k izvedbi 8. srečanja pevskih zborov, tokrat prvič po sedmih letih v dvorani: Občini Ig, Občini Brezovica za finančno pomoč in brezplačno uporabo dvorane v Podpeči ter podjetju Kožag, d. o. o. Božena Števančec www.obcina-ig.si 13 Š L kultura MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Slikarsko ustvarjanje v botaničnem vrtu Likovno društvo 2002 je organiziralo likovno kolonijo v Botaničnem vrtu Ljubljana in k sodelovanju povabilo likovnike z Iga in Mengša. V soboto, 5. junija 2010, smo se likovniki z našega društva s slikarskimi stojali, barvami in čopiči odpravili v ljubljanski Botanični vrt. Organizirali smo likovno kolonijo med sencami krošenj, ob vodnih motivih ter med gredicami zelišč in cvetlic. Prvič smo pripravili tovrstno celodnevno kolonijo ter k sodelovanju povabili tudi umetnike z Iga in Mengša. Veseli smo bili, da so se sosedje odzvali povabilu. Skupajnas je bilo 23. Povezovanje in širjenje prijateljstva je pomembno za delo in prepoznavnost tako našega društva kot občine Škofljica. Kolonijo smo začeli v vrtu z jutranjo kavo in slaščicami, ki so jih spekle naše članice. Pridružil se nam je tudi Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Ljubljana, in nas lepo pozdravil, navdušen je bil nad našo pobudo, da organiziramo kolonijo v njihovem vrtu in s tem popestrimo dogajanje, nastala dela pa namenimo prodaji. Po kavici smo se razkropili po vrtu, postavili razstavo slik s preteklih delavnic na temo vrta in poiskali primerne motive. Skozi ves dan je nastalo več kot 30 likovnih del. Iz Občine Ig so sodelovali Anita Indihar Dimic, Jožica Serafin in Tone Habula. V tednu po delavnici smo v steklenem paviljonu v parku Tivoli postavili dobrodelno prodajo slik, nastalih v koloniji. Izkupiček smo namenili delovanju vrta. Na koncu se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam omogo- KOTIČEK ZA MLADE S čopičem v botaničnem vrtu čili tako prijetno delavnico. To so Občina Škofljica, BZ & Co., reklamni napisi Lavrica, Pekarna Pečjak Škofljica, Promes, d. o. o., Lavrica in Železnikar control, d. o. o. Maja Novak, Likovno društvo 2002 Letovanje v Pacugu Mi šli smo pa na morje, v Pacug letovat, si ritke namočili, zaužili morski zrak. Se z ladjico vozili, si čarodeja prislužili, za nagrado pa v Piran, kjer sladoled nam osvežil je dan. Otroci iz skupin Žabice, Medvedki in Ježki kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Še ena generacija učencev je končala osnovnošolsko obveznost 14. junij 2010 je bil za generacijo devetih razredov OŠ Ig posebno prazničen večer. Ob zvokih koračnice in v spremstvu razrednikov Ide Zgonc, Aleša Holca in Janeza Kovača so prikorakali v športno dvorano osnovne šole. Oder, tokrat posebej lepo okrašen, jih je vabil na sklepno dejanje - praznični zaključek osemletnega šolanja z valeto. Dekleta in fantje veselih in nasmejanih obrazov, za ta večer še posebno skrbno urejeni, niso skrivali tihega nemira in velikega pričakovanja. Vse je kazalo, da bo to nepozaben večer. Tudi starši, bratje in sestre, drugi sorodniki ter seveda prijatelji in učiteljski zbor šole so s svojo prisotnostjo dali večeru posebej slovesen pečat. Predstavniki razredov Petra, Ana in Jure so nas spretno vodili od točke do točke, vse skupaj pa se je začelo s himno in plesi, ki so se jih mladi naučili med letom. Ravnateljica šole Stanka Rebolj in župan občine Janez Cimperman sta z izbrano besedo nagovorila odhajajoče učence, jim ob slovesnem trenutku zaželela srečo in pokončno držo na novih življenjskih poteh. Sledila je predstavitev vsakega razreda posebej, nagovor razrednikov, podelitev spričeval in zahvala učencev svojim razrednikom. 9. c je skupajz gospodom Holcem posebej za valeto pripravil glasbeno točko. Napisali so besedilo z aktualno šolsko tematiko na znano Slakovo skladbo Čebelar in jo ob spremljavi razrednikove kitare tudi zapeli. 9. a se je predstavil s točko 24 ur, kot jo poznamo s komercialne televizije. V simpatičnem mimohodu so se predstavili učenci kot glasbeniki, športniki, računalničarji... Zadnji so se predstavili učenci 9. b. V obliki rimic so opisovali značaj in najbolj značilne lastnosti drug drugega, take, kot so jih spoznavali v letih druženja. Tudi učenci te generacije so dosegli nekaj vidnih uvrstitev na različnih tekmovanjih. Priznanja so jim podelili njihovi mentorji. Srebrno priznanje za znanje o sladkorni bolezni sta prejeli Daša Gros in Anja Nikolič. Srebrno Cankarjevo priznanje je prejela Maruša Mazej, srebrno Vegovo priznanje pa Aljaž Švigelj. Priznanje za delo na kulturnem področju so prejele Maruša Mazej, Jerca Podržaj, Manca Hribar in Petra Stražišar. Priznanje in knjižno nagrado za osemletno sodelovanje v pevskem zboru so si prislužile Maruša Mazej, Zala Janželj in Špela Žagar. Priznanja za odličnost v znanju in nagrade (prispevek občine) so sedmim učencem podelili ravnateljica, župan in razredniki. Maruša Mazej, Aljaž Švigelj, Sebastjan Rupert, Domen Turk, Leon Pirc, Gašper Purkat in Filip Jure Vuzem so se nato vpisali tudi v knjigo odličnosti. Priznanje z nagrado vzorni športnik sta prejela Blaž Župančič (za dosežke na rokometnem, nogo- metnem in atletskem področju) ter Kristian Gruenfeld (za dosežke na atletskem in nogometnem področju), priznanje z nagrado perspektivni šahist pa je prejel Domen Hiti. Za popestritev med posameznimi točkami so poskrbele flavtistke skupine Zvezdice in mladi harmonikarji Lovro, Andrej in Gašper. Večer se je nagnil v noč in mladi so se ob koncu prireditve zahvalili s cvetom rdeče vrtnice vsem učiteljem in staršem za njihov trud in skrb na tej osemletni poti. Skupna pesem Vsi za enega je končala uradni del valete. Drugi del večera je potekal v prijetnem druženju, klepetu, obujanju spominov, nastavljanju fotografskim aparatom. Za kulinarični del je uspešno poskrbel gospod Zelko s svojo ekipo. Seveda se je večini učencev mudilo na t. i. party v Iški Vintgar, kjer so se ob glasni glasbi sproščeno in po svoje zabavali še pozno v noč. Janez Kovač Sedem učecev je dobilo priznanja za odličnost v znanju. Kreativne delavnice v OŠ Ig med poletnimi počitnicami V OŠ Ig so med 28. junijem in 9. julijem vsak dan potekale kreativne delavnice. Vsako jutro smo se z zanimivimi vajami prebujali na trati pred šolo. Ker nas je zjutraj sonce še nežno božalo, smo druženje nadaljevali kar pod njim. Igrali smo se veliko iger, plašil nas je zmaj pred votlino, da smo morali steči skozi vrtečo se vrv, lovil nas je buldog, zmedla nas je govoreča žoga, angelčke je vodil Čarli, iskali smo skrivni zaklad (žogice), lovil nas je morski pes, odigrali smo turnir balinanja iz žogic, ki smo jih naredili sami, seveda pa v času svetovnega prvenstva v nogometu najpopularnejši šport ni smel manjkati na naših zelenicah in na našem igrišču. Da pa smo se naučili še kakšnega novega športa, nas je v sredo obiskal igralec kriketa. Zanimiva igra s kijem in žogicami je od nas zahtevala veliko mero zbranosti, eksplozivnosti, hitrega odločanja in natančnosti. Po malici, ki se je po igranju, tekanju in tekmovanju prav prilegla, so nas vsak dan čakale še ustvarjalne delavnice. Kako sami narediti igro activity, da jo bomo lahko dobro igrali? Toplo sonce spodbuja našo naravo, da nam ponudi zdravilna zelišča. Pojdimo in naberimo jih, za to pa potrebujemo posodico za shranjevanje. Pobarvajmo torej stekleni lonček in odrežimo bombažni pokrovček. Zelišča bi bila lahko lepo darilo, zato ustvarimo še zeliščni priročnik in ga privežimo k polnemu lončku listov pljučnika ali jagodovih listov, ki sta okusna, osvežujoča in zdrava čaja. Igrali smo kriket - kaj če bi sami naredili žogice? Nepredena volna je naravnost idealen material za izdelovanje otroških žogic, in sicer po postopku, imenovanem pol-stenje. Vendar nepredena volna ne ponuja le izdelovanja žogic, temveč je iz očiščenega ovčjega oblačila mogoče ustvariti zelo estetski nakit. Je težko, a lepo. Zato je vredno poskusiti. Ker imamo počitnice in bomo veliko časa preživeli doma, ustvarimo nekaj za naše lepo stanovanje ali hišo. Oblikujmo svečnike in jih pobarvajmo ... Pred odhodom domov pa nas je vsak dan obiskala Ronja iz knjige Ronja, razbojniška hči znane švedske mladinske pisateljice Astrid Lindgren. Počinice so šolarji preživeli ustvarjalno. Vedno smo pripravili pravljični kotiček, legli na odeje in prisluhnili zanimivi zgodbi. Nekega dne nas je med branjem obiskala tudi lutka Ronja. Naslednji dan smo vsi izdelali svojo lutko Ronjo ali Birka (Ronjin literarni prijatelj). Veliko smo se naučili, bili vse dopoldne na svežem zraku, postali zelo dobri prijatelji ter po dveh tednih odnesli poln nahrbtnik lepih in praktičnih izdelkov. Urška Mlakar in Teuta Imeri Foto: Teuta Imeri Na delavnicah smo se igrali različne igre (zmaj, skakanje čez kolebnico, buldog, nogomet, kriket ...) in izdelovali izdelke (kozarčke, svečnike, kitke, lutke, žogice in nakit). Rad sem ustvarjal vse izdelke, ker je bilo zelo zabavno in smo se imeli prečudovito. Igre so bile vse zelo zabavne, zato so bile vse enako dobre in se ne morem odločiti, katera mi je najljubša. V spominu mi bodo ostali vsi dnevi, ker imam zlato knjigo. Slaven Na delavnicah smo nabirali rastline, se igrali activity, skakali čez kolebnico, poslušali zgodbo Ronja, razbojniška hči, izdelovali nakit, žogico, lutko Ronjo in svečnike. Najraje sem delala nakit, ker mi je zelo všeč, ker je mehek in ker je iz prave volne. Od iger sem najraje preskakovala kolebnico, ker bi se rada naučila skakati še bolje. V spominu mi bo ostalo to, da smo se veliko družili, nakit in zlata knjižica. Maruša Na teh delavnicah mi je bilo zelo všeč. Igrali smo nogomet, delali izdelke, jedli, tekali in se zabavali. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se igrali nogomet, Čarlija in njegove angelčke, in ko smo izdelovali žogice iz nepredene volne, ker mi je zelo dobro uspela. Na koncu dneva pa smo brali pravljico Ronja, razbojniška hči avtorice Astrid Lindgren in tudi ta mi je bila zelo všeč. Nikoli ne bom pozabila učiteljic Urške in Teute, ker sta bili obe zelo prijazni in Urška je bila zelo smešna ter zabavna. Teuta pa je delala zelo lepe izdelke. Upam, da bodo drugo leto tudi te delavnice, ker so mi bile res zelo všeč. Urška 16 www.obcina-ig.si kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Pogasimo Mavrico! V torek, 18. maja 2010, sta nas obiskala gasilca Boštjan in Roman iz prostovoljnega gasilskega društva Ig. Skozi glavna dvoriščna vrata sta se zapeljala kar z gasilskim tovornjakom in nam ga zelo sli- kovito razkazala. Spoznali smo se z bogato dodatno gasilsko opremo, ki jo vsebuje tovornjak, nadeli smo si čelado in tudi pogasili 'požar'. Na koncu sta svoj uspešen obisk gasilca naznanila s sireno, ki je pritegnila še radovedne učence iz osnovne šole. Na ta dan se jih je mnogo izmed naših malčkov odločilo, da bodo tudi oni nekoč gasilci. Vsi otroci in strokovne delavke iz enote Mavrice se še enkrat iskreno zahvaljujemo za prijaznost obeh gasilcev, sajsta nam projekt o vozilih v mesecu maju dodatno obogatila s praktično izkušnjo. Enota Mavrica Гј mestna knjižnica Ijubljana Ž ,„ KNJIŽNICA IG VABI OTROKE NA jesensko ustvarjalno delavnico V TOREK, 19. OKTOBRA, OB 17. URI KNJIŽNICA IG VABI NA DELAVNICO Pred dobo vsesplošne uporabe elektronskih medijev za komuniciranje smo si sporočila, želje in novice pošiljali prek pisem. Kaj pismo sploh je? In kaj dopisnica? Kaj je to aerogram in kaj je rdeči poštni žig? In kdo je to filatelist? Odgovore na vsa ta vprašanja in še več boš dobil V TOREK, 28. SEPTEMBRA, OB 18. URI. Delavnico izvaja Filatelistična zveza Slovenije in je primerna za otroke od 2. razreda osnovne šole dalje. Šola v naravi v Kranjski Gori V ponedeljek, 14. 6. 2010, smo se odpravili na štiridnevno šolo v naravi, ki je bila v Kranjski Gori. Zjutraj nas je avtobus odpeljal v Škofjo Loko, kjer smo se odpravili v muzej, ki je v gradu. Po ogledu smo se odpeljali v Kranjsko Goro. Tam nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo se namestili v sobe. Popoldne smo se peš odpravili v Kranjsko Goro. Zvečer smo poslušali predavanje s slikami o gozdu, ki nam ga je predstavil gozdar. Drugi dan smo pojedli zajtrk in se z gozdarjem odpravili na sprehod po gozdu do Krnice. Nato je sledilo kosilo, potem smo si ogledali Liznjakovo hišo. Zvečer pa nas je obiskal gorski reševalec. Tretji dan smo se po zajtrku odpravili v Tamar, tam smo videli izvir Nadiže. V Planici smo videli največjo skakalnico. Zvečer smo imeli modno revijo. Četrti dan smo si ogledali Zelence, nato smo nakupovali spominke v Kranjski Gori. Potem smo se odpravili do slapa Peričnik, od tam pa do Aljaževega doma v Vratih, kjer smo si ogledali severno triglavsko steno. Na koncu smo se odpravili proti Igu, kjer so nas že čakali starši. Bilo je lepo, poučno in zanimivo. Spoznali smo veliko novega, predvsem pa smo se naučili veliko za življenje. Klara Mazi Sprehod v Tamar Obisk gorskega reševalca V torek, 15. 6. 2010, nas je obiskal gorski reševalec. Povedal nam je skoraj vse o svoji službi, pokazal nam je slike reševalne akcije, reševalno opremo in obleko. Povedal nam je, da ko plezamo, ne nosimo teniških copat, kratkih hlač, kratke majice in kratkih nogavic. Primerno moramo biti oblečeni v plezalno opremo. Imeti moramo nož, smučarska očala in čelado. Izvedeli smo nekajpodatkov o helikopterju, ki je velika pomoč reševalcem. Delo gorskega reševalca je zelo naporno in odgovorno. Pogosto tvegajo svoja življenja, da rešijo druge, zato nikar v gore neustrezno opremljeni in telesno nepripravljeni. Žak Jankovič Pohod v Krnico V torek, 15. 6. 2010, smo se odpravili v Krnico. Že zgodaj zjutraj smo se zbudili in ob osmi uri odšli na zajtrk. Ob devetih smo se odpravili na pot. Z nami je šel gozdar, ki nas je vodil skozi gozd. Na prvi postaji nam je razložil značilnosti in razlike med smreko in macesnom. Po dolgi hoji smo bili utrujeni in prepoteni. Ko smo prišli do koče, smo se tam ustavili. Pogovorili smo se o spomeniku, ki je stal tam. Spomenik je postavljen v spomin ponesrečencem v gorah. Nato smo bili nekaj časa tiho v spomin ponesrečenim. Odpravili smo se proti vili, čakala nas je ura hoje. Vsi smo bili utrujeni od dolge hoje. Počitek po izletu se nam je zelo prilegel. Domen Cimperman Ko smo začeli hoditi, nisem imel nobenih problemov, kajti imel sem veliko moči in bil sem zelo dobre volje. Bil sem zelo prepoten. S seboj sem imel brisačo, robčke in vodo. Hodili smo eno uro, potem smo šli v dom, kjer smo si kupili sladoled in sok. Jure Jankovič Vila v Kranjski Gori pripoveduje Živijo! Sem Vila v Kranjski Gori, v kateri so bivali učenci petih razredov z Iga. Povedala vam bom, kako so se Ižanci obnašali do mene. Morali bomo biti kratki in jedrnati, ker imam danes zvečer aerobiko. Imam jedilnico, več stranišč, kuhinjo, sobe, predsobo in hodnik. Za zabavo poskrbijo igrala na dvorišču. V pritličju je jedilnica, ki je obložena z lesom. Okrašena sem z baloni in starejšimi lučmi. Imam tudi televizijo, klavir, DVD-predvajalnik, računalnik, tablo, mize in stole. Od jedilnice do predsobe vodijo hodniki in stopnice. V predsobi imam kamin, mize in klopce. V pritličju so sobe od A do C. V drugem nadstropju so sobe od D do E. Od tam vodijo še ene stopnice v podstrešne prostore. Sobe so si zelo podobne, imajo stranišče in pograde z nočnimi omaricami. V vsaki sobi visi slika. Zdaj pa še nekaj o učencih z Iga. Nekateri so bili prijazni, nekateri pa so me uničevali in žalili. Ko so skakali s postelj, sem se tresla, kot bi bil potres. Zdaj spet samevam. Mogoče mi je malo dolgčas po otroškem živžavu. Pa kaj, kmalu pridejo spet drugi otroci, spet bo zanimivo. Mateja Debeljak Kranjska Gora Kranjske Gore smo se veselili, komaj ponedeljka pričakali, ko smo v Kranjsko Goro se odpravili. Seveda pa se nismo naravnost tja odpeljali, še prej smo se v muzeju v Škofji Loki ustavili, si ga ogledali, se odpočili ter si lepo vreme naročili. Vsak dan smo na sprehod šli ter se tam veliko naučili, seveda pa nismo na sladoled pozabili. Četrtka pa se spet vsi veselimo, da v objeme staršev veseli prihitimo. Neža Rupert TURIZEM Koliščarski dan je uspel! ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG V soboto, 21. avgusta 2010, se je skozi jutranje meglice pokazalo sonce in napovedalo lep sončen dan, ki je bil obenem tudi 3. KOLIŠČARSKI DAN! Letos je bilo sonce tisto pravo poletno - žgoče in vroče! Že od pozne pomladi so se vrstile priprave na 3. koliščarski dan. Organizacijska ekipa se je pridno sestajala in snovala prireditev, ki bi na primeren način predstavila življenje nekdanjih prebivalcev Ljubljanskega barja. Po analizi lanskoletnega dogodka so se porodili dopolnitve, popravki in kopica novih idej. Želeli smo čim boljsistematično, strokovno in zabavno ljudem približati ta del zgodovine njihovega kraja, saj je Ljubljansko barje eno najpo- membnejših arheoloških nahajališč. Nekaj minut pred napovedanim začetkom prireditve so se obiskovalci od vsepovsod začeli množično zgrinjali na Mah ob Ižici in Resnikovem prekopu, na območje, kjer so pred več kot šest tisoč leti zares živeli koliščarji in kjer je bilo odkrito najstarejše kolišče. Obiskovalce so pričakale številne delavnice, na katerih so lahko sodelovali in začutili utrip življenja koliščarjev, ki jih tako slikovito prikazujejo Jalnovi Bobri. Zelo zanimivo je bilo delo z glino in spoznavanje starih načinov žganja gline. Aniti Indihar, vodji delavnice, je na pomoč priskočila Jožica Korenjak iz Nove Gorice, ki se ukvarja z barjansko keramiko. Postavili smo tudi dve peči v naravi in v njima žgali glino. Moški so uživali v izdelovanju 18 www.obcina-ig.si drevaka. Pod vodstvom Dejana Veraniča, absolventa arheologije, ki je vodil to delavnico, so tako vneto sekali, da je razpadla sekira. Ob koncu smo videli, kako so žgali drevak. Na delavnici za izdelavo orožja in orodja so naredili veliko lokov, vsekakor nad pričakovanji, tako da je Marjanu Cibru, ki je vodil delavnico, zmanjkalo materiala. Pa so se hitro znašli - otroci so namreč loke potrebovali pri igri lov na Belega bobra, ki jo je pripravila Simona Šivec. Beli bober je bil, po Jalnovi povesti Bobri, namreč tisti, ki je Ostrorogemu jelenu dal moč in ga varoval pred sovražniki. Najboljše ekipe so za nagrado obiskale depo Mestnega muzeja, kjer hranijo najdbe z nedavno raziskanega kolišča na Špici v Ljubljani. Prijazne študentke arheologije so nam najdbe tudi predstavile in otroci so uživali. Ene je zanimala izdelava koliš- čarskega bivališča, to delavnico je vodil Mohor Demšar, drugi pa so uživali v koliščarski kuhinji, kjer so pekli podpepelnjake, kuhali zeliščne čaje in zelenjavno juho. Za dober ogenj in odlične recepte sta poskrbeli Meta Petrič in Maja Zupančič s pomočnicami. Za najbolj lačne ni manjkal odličen koliščarski golaž, ki sta ga v kotlu skuhala Frenk in Marta Pucihar. Marsikoga je zamikala vožnja s kanujem - glavna krmarja sta bila Klemen Pavlič in Miha Jelenc, na pomoč pa so jima priskočili prostovoljci, ki so se odzvali našemu povabilu. Tudi jahanje konj, kjer sta se izkazala Tone in Mateja Krnc, je pritegnilo veliko obiskovalcev in ves dan je bila na obeh lokacijah vrsta, tako da smo z vožnjo s kanujem končali dobro uro po koncu prireditve, da so lahko vsi, ki so si to želeli, prišli na vrsto. Članice in člani lutkovne ter odrasle in mladinske gledališke skupine so navdušili z gledališko predstavo Koliščarji z Velikega jezera (ob 12h in 15h). Scenarij je po prizorih iz Jalnovih Bobrov zapisala Alenka Jeraj, ki je predstavo tudi režirala. Koliščarji so se letos predstavili v lepih novih lanenih oblekah, ki jih je kar veliko ur pridno šivala Lojzka Švigelj iz Iške Loke, poslikale pa so jih po predlogah Tamare Korošec Mateja Jere Grmek, Anita Indihar in Meta Petrič. V hladni senci je bilo za tiste bolj radovedne zanimivo in poučno predavanje arheologa dr. Antona Veluščka o življenju koliščarjev, ki je bilo zelo dobro obiskano (ob 11h in 14h). Življenje koliščarjev je še dodatno približala predstavitev postopkov pridelave, predelave in tkanja lanu, ki je bil dokazano del njihovega življenja. S tem se intenzivno ukvarjata Janez in Ivanka Skubic iz sosednje občine Škofljica, natančneje iz Lanišč, ki Ekipa koliščarskega dneva Foto: Nina Žnideršič Г П Hvala vsem! Seveda prireditve ne bi bilo mogoče izvesti brez članic in članov Društva Fran Govekar Ig, najprej organizacijske ekipe (Dejan Veranič, Mateja Jere Grmek, Meta Petrič, Anita Indihar, dr. Anton Velušček, Janez Tavželj, Jožica Amadea Demšar in Maja Zupančič) ter drugih članov društva. Na pomoč pa so nam priskočili tudi: člani PGD Ig (posodili klopi in pomagali pri parkiranju), člani turističnega društva Kurešček s predsednikom Bracem Vukosavljevičem, RD Smuč Ig s predsednikom Slavkom Drobničem, prostovoljci Voluntariata, Društvo rečnih kapitanov in Tomo Zupančič, Joško Kraljič, podjetje Kožag iz Iške vasi, ABC tour, Marko Jerač, Studio Pungart, Janez Mencej, Tone in Mateja Krnc, Nina Žnideršič ter mnogo drugih občank in občanov ter prostovoljcev, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Za ureditev lokacije Koliščarske dne se zahvaljujemo Marku Šteblaju, obiskovalci pa ste lahko parkirali na travnikih družine Šteblaj in Matije Bolha ter jezdili na parceli Ane Toni, za kar gre zahvala tudi njim. Da ste se lahko peljali z vprego, se zahvaljujemo Tinetu Bolha z družino. Kože, s katerimi smo okrasili prizorišče, pa sta prispevala Frančiška in Janez Zdravje. Del sredstev za organizacijo koliščarskega dne smo pridobili s strani Turistične zveze Slovenije, evropskih sredstev v okviru programa Leader - razvoj podeželja, del pa je prispevala tudi Občina Ig. Vsem, tudi tistim, ki vas nismo poimensko omenili, hvala za pomoč in sodelovanje, vsem obiskovalcem pa hvala za tako velik obisk ter vse pohvale, ki ste nam jih izrekli. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig se nam vedno rada pridružita. Zanimiva je bila tudi predstavitev starih ljudskih glasbil v glasbeni delavnici. To delavnico je vodil Darko Korošec, ki se s tem profesionalno ukvarja. Navdušili so predvsem inštrumenti, ki oponašajo živalske glasove, udeleženci pa so si lahko izdelali ropotuljice. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne in žejne, za kar je skrb prevzel Boris Farkaš. Redarsko službo je s pomočjo ižanskih gasilcev vodil Janez Tavželj, za prevoz materialov je poskrbel Marko Jerač, za prevoz obiskovalcev od Barja do prireditve pa Ciril Frlan iz ABC tour. Za spomin na ta lep dogodek bodo ostale fotografije Nine Žnideršič, spominske žlice z vžga-nim napisom koliščarski dan, za kar je poskrbel Mohor Demšar, ki je izdelal tudi lične table z vžga-nimi poimenovanji delavnic pa tudi slike članov likovne skupine društva in drugih, ki so se odzvali našemu povabilu ter sodelovali na likovni koloniji z naslovom Ljubljansko barje nekoč in danes. Razstavo slik si lahko ogledate v knjižnici Ig. Dogodke so zabeležile tudi kamere in upam, da bodo posnetki našli pot do mnogo navdušenih obiskovalcev in ustvarjalcev. Koliščarski dan je uspel in prerasel svojlokalni okvir. Obiskalo ga je več kot tisoč ljudi, za katere je skrbelo več kot 60 prostovoljcev - ne le domačinov, ampak tudi obiskovalcev z različnih koncev Slovenije in celo tujine. K temu je še dodatno pripomoglo širše povezovanje z mediji, pred dogodkom in na njem, za kar sem poskrbela Jožica Amadea Demšar. Lepo je bilo videti pri poročilih tako na RTV Slovenija kot na INFO TV posnetke s koliščarskega dne pa tudi objave v različnih časopisih, na spletnih portalih pred dogodkom in po njem. Tako jih je mnogo zvedelo zanjin se bodo naslednje leto morda znašli med obiskovalci. Vodja prireditve in organizacijske ekipe je bila Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig, ki je bedela nad vsem dogajanjem in skrbela, da smo se organizatorji redno sestajali, da nismo na kaj pozabili, in nas spodbujala. Upamo, da ste z nami preživeli prijeten dan, in vas že zdaj vabimo na 4. koliščarski dan v soboto, 20. avgusta 2011. Jožica Amadea Demšar www.obcina-ig.si 19 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Strategija razvoja KP Ljubljansko barje q kot turistične destinacije 2011-2015 Ljubljansko barje ■- KRAJINSKI PARK-• sobota, 28. avgust 2010, Vrbljene pri Igu Okrogla miza, ki je bila organizirana v sklopu (zaradi dežja sicer odpadle) prireditve 5. Medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, je imela namen parkovnim lokalnim skupnostim, predvsem županom, predstavnikom naravovarstvene in okoljevarstvene stroke, turističnim strokovnjakom ter nevladnim organizacijam, predvsem turističnim društvom, predstaviti analizo obstoječe turistične ponudbe in povpraševanja na Ljubljanskem barju ter iz tega izhajajočih izzivov in predlaganih odgovorov nanje. Na okrogli mizi so sodelovali: župan občine Ig Janez Cimperman, župan občine Brezovica Metod Ropret, župan občine LogDragomer Mladen Sumina, župan občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, podžupan Mestne občine Ljubljana Jani Möderndorfer, župan občine Škofljica Boštjan Rigler, Jelena Hladnik, predsednica Sveta javnega zavoda KP Ljubljansko barje ter Barbara Zupanc, direktorica KP Ljubljansko barje. Strategijo je predstavljala avtorica Miša Novak iz podjetja Alohas. Uvodoma je Barbara Zupanc predstavila razloge za pripravo analize in strategije razvoja ponudbe za obiskovalce v okviru KP Ljubljansko barje. Analiza je pokazala, da ima Ljubljansko barje na področju ponudbe edinstvene naravne in kulturne značilnosti, vendar pa te niso ustrezno povezane v integralne turistične proizvode, ampak so predstavljene ločeno, bolj kot nabor možnosti. Sedem občin Ljubljanskega barja te znamenitosti predstavlja kot znamenitosti posamezne občine, ne pa v kontekstu Ljubljanskega barja. Na Ljubljanskem barju ni močnih ponudnikov, ki bi posamezne atrakcije vzdrževali pa tudi razvijali naprej, jih ustrezno interpretirali in tržili. Čeprav je na območju KP Ljubljansko barje na voljo 270 turističnih postelj, so te v večinoma obmestnih hotelih, ki so usmerjeni v tranzitne in poslovne goste, medtem ko ponudbe v manjših namestitvenih obratih, kot so manjši penzioni, turistične kmetije in podobno, praktično ni. Gostinske ponudbe je malo, manjka kakovostna, na lokalnih posebnostih in avtentičnosti območja zgrajena gostinska in druga lokalna ponudba (neprepoznavni lokalni izdelki, brez blagovne znamke). Na območju je sicer kar nekaj širše sicer slabo prepoznavnih muzejskih zbirk, učnih poti, ponuja se ogromno možnosti, nekajsicer oblikovanih turističnih produktov ne prinaša ekonomskega vpliva na območje. Tudi povpraševanje po ponudbi je relativno skromno in ne prinaša finančnega učinka, podoba Ljubljanskega barja kot turistične destinacije ni prepoznavna, obisk ni ne načrtovan ne spremljan. Je pa izdelana ustrezna vizualna identiteta, prav tako nekajosnovnih promocijskih materialov ter spletni portal, kar je osnova za nadaljnji razvoj. V smislu organiziranosti na Ljubljanskem barju ni krovne organizacije, ki bi ponudbo in njeno trženje dvignila nad občinske meje; turizem lokalno ni prepoznan kot resen potencial. Vse ugotovljene pomanjkljivosti so izziv, na katerega skuša odgovoriti strategija razvoja turizma v KP Ljubljansko barje. Ti izzivi so torej: • pozicionirati Ljubljansko barje kot visoko kakovostno in edinstveno zavarovano območje ter ozavestiti tako domačine kot obiskovalce o bogastvu njegovih vrednot; • učinkovito, celostno in kreativno uveljaviti koncept trajnostnega razvoja, v katerem se tudi skozi turizem nadgrajuje funkcija varstva narave; • uveljaviti Ljubljansko barje kot prostor za rekreacijo in učenje; • izkoristiti Ljubljanico; • izboljšati dostopnost do izhodiščnih točk; • oblikovanje prepoznavnih turističnih proizvodov na ravni celotnega Ljubljanskega barja; • razviti nosilca razvoja in trženja turizma; • razviti dobre zelene prakse (lokalni ekološki izdelki, trajnostni transport, interpretacija.); • prepoznavanje Ljubljanskega barja kot skupnega razvojnega in tržnega imenovalca; • trajnostna valorizacija Ljubljanskega barja. Avtorica strateških usmeritev Miša Novak je nato predstavila trajnostni razvojni koncept turizma na Ljubljanskem barju, ki je takšen, da prinaša maksimalno ekonomsko, socialno in okoljsko vrednost za obiskovalce (avtentična, kakovostna, pristna, poglobljena izkušnja), podjetja (spodbudno okolje za nove podjetniške priložnosti v turizmu in povezanih dejavnostih), okolje (naravna in krajinska pestrost) ter lokalne skupnosti in ljudi, ki v parku živijo (nove priložnosti v kakovostnem okolju). Prioritete pri tem so razvoj trajnostnega turizma, ki temelji na edinstvenosti narave in kulture, razvoj privlačne ponudbe, proizvodov in programov, ki komunicirajo skozi zgodbe Ljubljanskega barja, izboljšanje podobe in prepoznavnosti destinacije ter oblikovanje aktivnih in inovativnih partnerstev. Osnovni motivi prihoda obiskovalcev na Ljubljansko barje najpostanejo rekreacija in sprostitev, izleti in učenje, iz česar se oblikujejo proizvodi, namenjeni posamezni ciljni skupini. Obenem pa se ponudba za obiskovalce na Ljubljanskem barju tudi geografsko razdeli na več tematskih sklopov (mostiščarji, narava, Ljubljanica, etnologija, kulturna zgodovina), s čimer posamezna območja postanejo prepoznavna in na razvijajo vsi vsega. Strategija ponuja tudi nekaj odgovorov glede pozicioniranja in trženja parka kot destinacije za obiskovalce ter definira ključne ciljne skupine obiskovalcev ter trge, s katerih prihajajo. Ob koncu predstavitev so predstavniki občin ter drugih organizacij predstavili svoja mnenja o strategiji razvoja turizma na Ljubljanskem barju, na podlagi katerih je mogoče strniti naslednje sklepe: 1. Predstavljena Strategija je ustrezna in kakovostna osnova, na podlagi katere se pripravi konkretnejši program aktivnosti na področju razvoja turizma v KP Ljubljansko barje. Oba dokumenta postaneta del Načrta upravljanja KP Ljubljansko barje. 2. Lokalne skupnosti, ki nimajo sprejete strategije razvoja turizma v občini, sprejemajo Strategijo kot osnovo, na kateri te lokalne skupnosti snujejo razvoj turizma. Občine s sprejetimi strategijami razvoja turizma pa bodo predstavljeno Strategijo razvoja turizma v KP Ljubljansko barje smiselno vključile v svoje dokumente. 3. Lokalne skupnosti na Ljubljanskem barju podpirajo oblikovanje skupne organizacije, ki bo izvajala strateške usmeritve in program aktivnosti. 4. Razvojturizma ne za lokalne skupnosti ne za krajinski park ni prioritetna naloga, saj je treba najprej uresničiti ključne razvojne in infrastrukturne cilje (ureditev kanalizacije), lahko pa pripomore k izboljšanju kakovosti okolja in bivanja v parku. 5. Za parkovne lokalne skupnosti zavoljo lokacije v parku veljajo določene omejitve v razvoju in poseganju v prostor, zato pričakujejo vsajenakopraven odnos države in njenih institucij do ključnih projektov in izzivov, pred katerimi so. Barbara Zupanc, KP Ljubljansko barje 7. pohod po mejah Občine Ig Društvo Fran Govekar je ob prazniku državnosti letos že sedmič, tokrat v sodelovanju s Planinskim društvom Krim, organiziralo pohod po mejah občine Ig. V oblačnem prazničnem jutru 25. junija 2010 smo se zbrali pri domu na Kureščku. Pobrali smo startnino, razdelili spominske majice, v spremljevalni avto oddali prtljago in se odpravili na pot. ^DRUŠTVO r FRAN GOVEKAR IG Spustili smo se do ceste Golo— Rob, jo prečkali in se podali v mogočne mokrške gozdove. Malo večja strmina pred Logarnico je prestrašila enega od 15 pohodni-kov, da se je raje vrnil domov, vsi drugi pa smo uspešno nadaljevali pot. Pri Petelinovih dolinah smo se srečali z našim oskrbnikom, ki nam je pripeljal hrano in pijačo. Po malici smo se spustili mimo Kobiljeka do Vrbice. Tam smo malo počivali ter seveda namočili noge pred vzponom na Ustje in naprejna Krim. S Krima smo se tokrat napotili proti Tomišlju in se pri mostu blizu Bresta spet sešli z našim oskrbnikom, ki nas je počakal z malico in pijačo. Hriboviti del poti je bil za nami, zato smo se skoraj vsi preobuli v lažjo obutev in zakorakali na Ljubljansko barje. Obiskali smo opazovalnico ptic, mimo Kozlarjeve Gošče, Hauptmanc in Grmeza smo proti večeru prispeli do betonskega mosta, kjer nas je spremljevalna ekipa počakala z večerjo. Po večerji so se nekateri poslovili, ker so imeli naslednji dan druge obveznosti, nekateri so odpotovali na morje. Obetala se je nevihta, zato sem izkoristila priložnost in s predsednico društva, ki nas je obiskala po napornem dnevu, odšla prenočit domov. Ostali so si pripravili šotore. Zjutraj sem se jim ponovno pridružila in jih našla vse premočene, saj so bili med nevihto na veselici v Brestu, šotore pa jim je zalila voda. Kljub temu smo se po zajtrku pogumno odpravili naprej, saj smo že prvi dan prehodili zahtevnejši in večji del poti. Prečkali smo preostanek Barja, cesto Ig—Škofljica in se ob Dremavščici napotili proti Želimljem, kjer smo se ustavili na kavi. Po grebenu Strmca smo šli mimo Selnika in Rogatca, kjer smo si za vasjo že prislužili počitek in malico. Ob prečkanju potočka Mrzli Bršljanovec si nismo mogli kaj, da se ne bi spomnili taborjenja na drugem pohodu. Malo navzdol ter strm Na startu ... GREMO! Foto: Marjan Ciber vzpon in že smo bili na Visokem. Naš cilj na Kureščku je bil na dosegu roke. Tam sta nas že pričakala spremljevalna ekipa in kosilo. Tudi letos smo podelili eno bronasto priznanje za petkratno udeležbo. Dobil ga je Stane Babič. Vidimo se ob letu osorejna osmem pohodu. Zahvaljujemo se Občini Ig, Društvu Fran Govekar Ig in Planinskemu društvu Krim za vzorno organizacijo ter Marjanu in Pavlu za vodenje. Zahvaljujemo se tudi Gostilni Ulčar in Gostišču Iški vintgar za pijačo in prijazno postrežbo v domu na Krimu in na Kureščku. Najtoplejša zahvala pa gre oskrbovalni ekipi Francu, Bojanu in Radi, ki so poskrbeli, da nismo bili ne lačni ne žejni. Udeleženci 7. pohoda po mejah občine Ig: Marjan Ciber, Pavel Cimperman, Boštjan Gačnik, Alenka Križman Černič, Tončka Jeraj, Tončka Strle, Andrej Bolha, Nejc Cimperman, Igor Klobasa, Stane Babič, Dušan Bivic, Ludvik Pišek, Anže Možek ... Tončka Jeraj Izlet v Gardaland Tudi letos smo člani Društva Fran Govekar Ig, ki sodelujemo v lutkovni in gledališki skupini, obiskali Gardaland. Ob štirih zjutraj smo se zbrali na Dolgem mostu in 15 minut pozneje krenili proti Veroni. Okoli devetih smo prispeli pred Gardaland. Ob desetih smo s preostalo množico vstopili v svet sanj. Po parih ali v skupinicah je vsak odšel, kamor je želel. Na voljo smo imeli 13 ur zabaviščnega parka. Videli in doživeli smo veliko stvari: gusarsko ladjo, obiskali potopljeno deželo Atlantido, se tresli v hiši strahov, streljali v Ramzesu, prosto pada- li, drveli čez blue tornado in na vlakcu smrti, gledali predstave in risanke v 3D-tehniki ... Obiskali smo tudi Sealife, kjer smo opazovali ribe vseh vrst, morske leve in morske pse. Ob 23h smo se spet zbrali pri avtobusu in utrujeni, a polni lepih vtisov krenili proti domu. Anka Grmek ßvfo DRUSTVO Is FRAN GOVEKAR IG Lutkarji in gledališčniki v Gardalandu www.obcina-ig.si 21 Spomin na stare čase in pristno slovenskost Slovenski kozolec Manjka še slovenski nagelj, pa domača goveja juhca in pri srcu nam postane toplo. Spomin kot pri Proustovih magdalenicah seže v mladost in obudi prijetne spomine na nekajlepega, nekaj domačega in varnega. Morda niste vedeli, da so kozolci tudi malce italijanski, pa tudi avstrijski in švicarski. Seveda ne v takšnem obsegu, kot so pri nas. Poznajo pa jih tudi na Finskem, Švedskem, Belorusiji in celo na daljnem Kitajskem in Japonskem. Toda nikjer drugje se kozolec ni razvil v tako raznovrstne oblike kot prav pri nas. Kdaj natančno so postavili prvi kozolec, nihče ne ve. Je pa to bilo po 10. stoletju. Takrat je bil namenjen sušenju, pozneje pa tudi shrambi. Kozolci so tudi poskrbeli - malce za šalo, malce zares -, da naš narod ni izumrl, sajso na senu ljudje zelo radi spali, se zabavali, ljubili in rojevali. Zagotovo se spomnite prelepih prizorov iz obširne slovenske literature, na primer Presečnikove Mete in Janeza iz znamenitega Tavčarjevega romana Cvetje v jeseni. V povojnem času se je pomen kozolcev zmanjševal in velikokrat so bili namenjeni le še za skladišče, v katerem se kopiči najrazličnejša navlaka. Marsikaterega so žal tudi podrli, prodali ali preuredili v prostor, ki le še v obrisih spominja na kozolec. Veseli me, da se v zadnjih letih vedno več slovenskih vasi odloči in na pobudo vaščanov ponovno obudi ta prastari simbol našega naroda. Zelo prijetno je, ko se pripeljemo v vas in nas pozdravi lepo urejen in s cvetjem okrašen kozolec, na katerem je pritrjena turistična karta kraja. Tako približamo kraj tudi popotnikom, ki so nas počastili s svojim obiskom. Tudi naše turistično društvo Kurešček se je odločilo ter s prostovoljnim delom članov olepšalo kar nekaj kozolcev v našem kraju. Tjaša Vuzem, TD Kurešček Podgorsko rajanje - vsak je del celote 26. junija je potekalo tretje PODGORSKO RAJANJE, tradicionalni projekt Turističnega društva Podgora, ki je namenjen vsem generacijam, ki si želijo medgeneracijskega povezovanja. Naši koliščarji so gostovali v Podgori. Namen projekta je stik različnih generacij, kultur, umetnosti, gibalnih in športnih iger, eko in etno dejavnosti ter zabavnih znanosti. Umetniki, mentorji in prostovoljci poskrbijo, da obiskovalci prireditve prek delavnic ustvarjajo, se učijo, delijo znanje, spretnosti, obujajo običaje, spoznajo delovanja društev in se sprostijo v naravi. Vse brezplačne ustvarjalne delavnice in aktivnosti so potekale v prijetnem naravnem okolju v naravovarstvenem rekreacijskem centru pri Koritu v Podgori (NVRC). Med številnimi sodelujočimi društvi je na prireditvi letos sodelovalo tudi ižansko društvo Fran Govekar z mentorico Alenko. Predstavili so delovanje društva, glavni poudarek pa namenili koliščarjem z Ljubljanskega barja. Janez Skubic je prikazal obdelavo lanu na stari način, Anita pa je dogajanje popestrila s pravimi poslikavami na telesu. Podgorsko rajanje ostaja dobronamerna prireditev in v prihodnjem letu 18. 6. 2011 tudi Festival za otroke, mladino in medgeneracijsko povezovanje. Zato se zahvaljujem vsem podpornikom prireditve, članom in vaščanom Podgore ter vsem snovalcem, mentorjem, animatorjem in skupinam, ki ste sodelovali pri uresničitvi PODGORSKEGA RAJANJA ter omogočili vsem otrokom in mladini dan ustvarjalnosti, radosti in sprostitve. Otroci so tega vredni. Saša Strnad TD Podgora 22 www.obcina-ig.si aktualno GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Naši prvošolci Pozdravljena, šola! 1. september, dan velikih pričakovanj za otroke, starše in učitelje. Pravijo, da se vsaka pot, še tako dolga, začne s prvim korakom. In 1. september pomeni prvi korak za skorajda vse nas. Najprejza tiste malčke, ki so letos prvič stopili v svet šole, in za njihove starše, ki jih čaka izziv, kako urediti vsakdan, da bi potekal čim bolj gladko, tekoče, harmonično. Učitelji prav tako polni pričakovanja sprejemamo prvošolčke in njihove starše. Vsako leto znova se podajamo na novo, lepo, težavno, a tudi negotovo pot. Letos je pogumno zakorakalo v ižanski hram modrosti 72 prvošol-cev - 49 na centralni šoli, 8 v Iški vasi, 3 v Tomišlju in 12 na Golem. Novo šolsko leto bo spet leto novih preizkušenj, novih ovir in novih napredkov. Prvošolcem v centralni šoli se je pridružila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport gospa Alenka Kovšca. Pa srečno v novem šolskem letu! Učiteljice 1. razredov Prvošolci na Golem Prvošolci iz Tomišlja Foto: Slavi Hiti Naša ljuba šola v novi obleki (in mi v njej) Šolarji v Iški vasi veselo v novo šolsko leto Foto: Tarin Šenk Ste veseli, kadar dobite kaj novega? Nove čevlje, hlače ali novo frizuro? Ali pa nov svinčnik, nove barvice, nove zvezke, povsem novo torbico? Se še spomnite, kako skrivnostno diši - čeprav nekoliko tesnobno - pričakovanje neznanega začetka? V naši ljubki šoli v Iški vasi smo ta september začeli zelo na novo: nova tla, nova vrata, novi radiatorji, nove barve zidov, nove police, nove cevi v zemlji... Pa novi prvo-šolčki, seveda! Kar osem nas je, ki smo zakorakali v novo življenjsko obdobje in postali šolarji! Pa še sedem nas je drugošolcev in tretješolcev, ki mlajšim prijazno utiramo pot v srečno novo šols-ko leto. Toliko novega nas čaka, toliko zanimivega, zabavnega, veselega, toliko življenja, ki ga je treba odkriti, povonjati, narisati, potež-kati, prebrati, razvozlati... Znate izračunati, koliko nas je vseh skupaj? Pa ste prišteli tudi vse tri učiteljice in novo gospo čistilko? Najbo tudi vam, ki že veliko znate in veste že skoraj vse, vsak novi dan tako svež in poln kot košara sočnih jesenskih plodov, tako svetel in lep kakor naša ljuba šola v novi obleki! Učenci in učiteljice podružnične šole Iška vas aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Septembrske poplave na Ižanskem Obilne padavine in posledično narasli vodotoki so povzročili kar nekaj težav tudi v naši občini. Največ škode je bilo v vaseh Brest, Matena, Iška vas, Iška, Strahomer, Tomišelj, Vrbljene ter na delu Iga (Rastuke). Občina Ig že zbira podatke o nastali škodi - navodila o prijavi škode, najdete na spletni strani: www.obcina-ig.si Maja Zupančič OBVESTILO Vse občane, ki ste v poplavah utrpeli škodo na objektih ali kmetijskih pridelkih, pozivamo k prijavi škode. Obrazci za prijavo škode so dosegljivi na spletni strani Občine Ig ali na sedežu Občine Ig (Govekarjeva cesta 6). Obrazce bomo zbirali na Občini Ig, do srede, 6. oktobra. Več informacij na tel. 01 2802 300. Občinska uprava Matena Matenka Brest Foto: Matjaž Zupan, Andreja Zdravje, Luka Zupančič www.obcina-ig.si 24 OBČINA IG Lokalne volitve 2010 Javna objava seznamov kandidatov in list kandidatov v Občini Ig za lokalne volitve 2010 Občinska volilna komisija obvešča volivce občine Ig, da bodo lokalne volitve v nedeljo, 10. oktobra, od 7.00 do 19.00 ure. Volili bomo: 1. Župana občine po večinskem sistemu 2. Liste kandidatov in kandidatk za občinski svet po proporcionalnem sistemu 3. Člane svetov vaških skupnosti po večinskem sistemu. Volivci bomo glasovali na voliščih: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. volišče 3701004 (001): Športna dvorana Mokrc, Troštova ulica 15, - del Iga volišče 3701005 (002): Novi gasilski dom Ig, Gasilska ulica 39 - del Iga ter naselja Dobravica, Draga, Kremenica, Podgozd in Sarsko volišče 3701009 (003): Gasilski dom Kot - naselji Kot in Staje volišče 3701003 (004): Gasilski dom Iška Loka - naselje Iška Loka volišče 3701002 (005): Gasilski dom Matena - naselje Matena volišče 3701007 (006): Gasilski dom Golo, Golo 5a - naselja Golo, Rogatec nad Želimljami, Selnik, Suša, Visoko in Zapotok volišče 3701006 (007): Gasilski dom Škrilje - naselje Škrilje volišče 3701001 (008): Gasilski dom Brest - naselje Brest volišče 3701011 (009): Gasilski dom Tomišelj - naselji Tomišelj in Podkraj volišče 3701010 (010): Gasilski dom Vrbljene - naselji Strahomer in Vrbljene volišče 3701008 (011): Dom krajanov Iška vas, Iška vas 31 - naselja Gornji Ig, Iška in Iška vas volišče 950: Športna dvorana Mokrc, Troštova ulica 15 - posebno volišče za invalide volišče 901: soba direktorja občinske uprave, Govekarjeva cesta 6 - predčasno glasovanje volišče 997: soba direktorja občinske uprave, Govekarjeva cesta 6 - volišče namenjeno ugotavljanju volilnega izida glasovanja po pošti. Volivci, ki ne boste mogli glasovati v nedeljo, 10. oktobra 2010, boste lahko glasovali predčasno v torek, 5. oktobra, v sredo, 6. oktobra in v četrtek, 7. oktobra 2010, na volišču št. 901 - soba direktorja občinske uprave, Govekarjeva cesta 6, od 9. do 17. ure. Volivci, ki želite glasovati po pošti, morate najpozneje do 7. oktobra 2010 vložiti zahteve za glasovanje po pošti pri občinski volilni komisiji. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morete zglasiti na volišču, vložite pri občinski volilni komisiji zahtevo, da želite glasovati na domu, do 8. oktobra 2010. Volivci, ki želite glasovati na posebnem volišču, ki je dostopno invalidom, morate to svojo namero sporočiti občinski volilni komisiji do 8. oktobra 2010. Vsi volivci boste prejeli osebna vabila za lokalne volitve 2010 na dom. Občinska volilna komisija objavlja sezname kandidatov in liste kandidatov za volitve 2010: Seznam kandidatov za župana Občine Ig: 1. Pavel Remec, 02.07.1949, Podgozd 52, strojni tehnik, upokojenec Predlagatelj: Lista za čisto pitno vodo 2. Janez Cimperman, 01.06.1951, Kot 35, TT mehanik, župan Predlagatelj: Slovenska ljudska stranka Seznam list kandidatk in kandidatov za občinski svet Občine Ig: Zaporedne številke list: 1. NEODVISNA LISTA »ZA PODPORO PROJEKTOM OBČINE IG« 2. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 3. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA 4. NEODVISNA LISTA »21. MAREC« 5. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 6. NEODVISNA LISTA »NADALJUJMO SKUPAJ« 7. LISTA ZA ČISTO PITNO VODO 8. NEODVISNA LISTA »IZZIV 2010« 9. SOCIALNI DEMOKRATI 10. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Izvolili bomo 14 kandidatov za občinski svet Občine Ig, po proporcionalnem sistemu. Pomembno je, da lahko volivec na glasovnici pri listi kandidatov, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi (preferenčni glas). Seveda se lahko da preferenčni glas samo enemu kandidatu z liste. 1. Neodvisna lista »Za podporo projektom občine Ig« 1. Anton Modic 2. Stanislav Ostanek 3. Erika Janželj 4. Ivan Demšar 5. Ivan Žagar 24.03.1963 04.07.1964 23.03.1969 11.04.1953 19.03.1947 Kot 8 Ig, Kalinova ulica 15 Iška vas 22 Matena 45A Iška vas 92 Lesni tehnik Zdravnik Ekonomski tehnik Gradbeni tehnik Ekonomist Direktor Zdravnik Komercialistka Direktor komerciale Upokojenec 6. Marija Poredoš 7. Bojan Janežič 8. Primož Kristan 9. Nadja Janežič 10. Robi Selan 08.12.1950 01.07.1977 25.04.1977 26.10.1978 01.06.1978 Golo 127 Ig, Banija 89 Ig, Govekarjeva cesta 1 Ig, Banija 89 Staje 19 Računovodja Dipl. ing. elektrotehnike Dipl. ing. strojništva Prof. glasbene vzgoje Elektrotehnik Upokojenka Projektant Samostojni projektant Učiteljica telekomunikacij Tehnik specialist 11. Jure Ciber 08.04.1987 Dobravica 1 Študent Študent 12. Matic Modic 08.03.1984 Vrbljene 44 Gimnazijski maturant Nabavni referent 13. Jože Vozny 27.08.1941 Visoko 107 Režiser Upokojenec 14. Natalija Modic 10.10.1988 Kot 8 Študentka Študentka 2. Demokratična stranka upokojencev Slovenije 1. Jelka Zimic 24.06.1952 Iška 129 Dipl. upravni organizator Upokojenka 2. Mišo Šapec 29.01.1950 Škrilje 133 Elektrotehnik Sekretar 3. Branka Srebotnjak 03.08.1952 Ig, Vodomčeva 8 Univ. dipl. sociologinja Upokojenka 3. Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka 1. Mateja Jere Grmek 2. Marjan Novak 10.04.1972 31.05.1966 Iška vas 104 Podkraj 65 Prof. razrednega pouka Dipl. organizator dela Učiteljica Vodja komercialnega oddelka 4. Neodvisna lista »21. marec« 1. Franc Toni 2. Matjaž Zupan 3. Marija Uršič 4. Boštjan Gačnik 5. Marko Hvale 17.09.1954 22.03.1954 08.12.1953 14.09.1970 29.07.1965 Ig, Ljubljanska cesta 45 Ig, Kalinova ulica 2 Ig, Banija 50 Iška vas 3 Ig, Vodomčeva ulica 5 Lesni tehnik Univ. dipl. inž. fizike Gostinka Strojni tehnik Inž. strojništva Svetovalec - trgovec Tehnični direktor Upokojenka Direktor podjetja Vodja vzdrževanja 6. Melita Švigelj 7. Jože Glavan 8. Katja Zdravje 9. Darko Uršič 10. Tone Strelec 28.05.1983 27.08.1966 22.05.1980 02.10.1981 12.01.1958 Brest 31 Ig, Čolnarska ulica 4 Ig, Banija 30 Ig, Banija 50 Ig, Čolnarska ulica 31 Org. poslovanja v turizmu Strojni tehnik Dipl. babica Mag. farmacije Ključavničar Prodajni referent Upravnik zgradbe Medicinska sestra Mladi raziskovalec Samostojni podjetnik 11. Danica Nebec 12. Franci Nered 13. Franc Virant 14. Jože Pintar 28.05.1954 09.09.1954 12.03.1959 01.09.1951 Brest 1A Brest 36 Dobravica 4 Ig, Vodomčeva ulica 2 Strojepiska Voznik Inž. lesarstva Ključavničar Upokojenka Samostojni podjetnik Učitelj Ključavničar 5. Slovenska ljudska stranka 1. Jože Virant 28.10.1959 Golo 2 Komercialni tehnik Direktor podjetja 6. Simonca Stražišar Zupančič 25.07.1972 Matena 25 Zdravstveni tehnik Medicinska sestra 2. Klemen Glavan 11.11.1983 Vrbljene 53A Elektrikar - energetik Delavec v proizvodnji 7. Anton Debevec 01.08.1958 Rogatec nad Želimljami 2 Rezkalec Varnostnik 3. Marija Župec 15.08.1958 Ig, Ljubljanska 58 Poslovni tajnik Poslovni tajnik 8. Tone Pečjak 11.11.1981 Staje 19 Lesarski tehnik Mizar 4. Anton Maček 17.06.1970 Iška vas 40A Oblikovalec kovin Samostojni podjetnik 9. Klavdija Lenarčič 24.07.1988 Brest 19 Študentka Študentka 5. Aleš Ciber 26.06.1981 Podkraj 34 Inženir telekomunikacij Inženir specialist 10. Martin Čuden 13.10.1957 Iška Loka 18 Strojni ključavničar Poklicni voznik 11. Mihael Jankovič 27.12.1981 Ig, Banija 35 Strojni tehnik Razvijalec - tehnolog 12. Silva Dolinšek 30.10.1941 Ig, Banija 72 Trgovka Upokojenka 13. Franc Platnar 08.06.1954 Kot 12A Električar Kmetovalec 14. Mirko Prek 19.04.1934 Brest 55 Strojni ključavničar Upokojenec 6. Neodvisna lista »Nadaljujmo skupaj« I. Anton Tegelj 03.01.1960 Matena 27 Strojni tehnik Pooblaščenec za varstvo pri delu 6. Jožica Drobnič II.02.1965 Brest 48A Administrator Negovalka 2. Marjan Žagar 19.08.1948 Vrbljene 56 Avtoelektrikar Upokojenec 7. Srečko Mavec 31.05.1947 Golo 3 Strojni tehnik Upokojenec 3. Jelka Minatti 19.03.1955 Ig, Banija 20 Živinorejski veterinarski tehnik Finančno - računovodski referent 8. Marjan Pavlič 24.02.1959 Vrbljene 1 Avtotapetnik Avtotapetnik 4. Andrej Ambrož 16.08.1971 Brest 34 Inž. strojništva Tehnolog 9. Sonja Nuška Galanti 14.01.1947 Ig, Banija 64 Administrator Upokojenka 5. Janez Šivc 12.02.1965 Iška vas 41 Policist Uslužbenec MNZ 10. Stjepan Bunič 15.12.1948 Brest 35A Inž. elektrotehnike Upokojenec 11. Ivan Oblak 31.05.1962 Strahomer 20 Orodjar Vzdrževalec 12. Martin Strle 23.10.1952 Matena 78 Voznik Voznik 13. Gregor Škulj 11.12.1978 Iška vas 4 Avtoličar Voznik 14. Špela Žagar Indihar 31.10.1979 Vrbljene 56 Dipl. sanitarna inženirka Organizatorka prehrane 7. Lista za čisto pitno vodo 1. Pavel Remec 02.07.1949 Podgozd 52 Strojni tehnik Upokojenec 2. Milojka Dobovšek 12.07.1949 Visoko 228 Komercialist Upokojenka 3. Jan Jošt 11.02.1976 Dobravica 43 Zlatarski mojster Zlatar 4. Zemira Bašič 31.12.1975 Podgozd 52 Ekonomist Računovodja 5. Andrej Pacher 22.11.1955 Ig, Ljubljanska cesta 1 Grafični tehnik Upokojenec 6. Štefan Bekanovič 09.11.1966 Ig, Zabrv 87 Avtomehanik Avtomehanik 8. Neodvisna lista »Izziv 2010« 1. Zlatko Usenik 07.10.1971 Zapotok 10B Dipl. varstvoslovec Policijski inšpektor specialist 2. Katarina Zupančič 06.09.1968 Ig, Pri mostiščarjih 16 Administratorka Tajnica 3. Zdravko Grmek 16.12.1968 Iška vas 4A Strojni tehnik Vodja oddelka 4. Jože Ciber 22.11.1972 Golo 50A Lesni tehnik Direktor podjetja 5. Marija Kučič 28.07.1965 Iška 144 Upravni tehnik Tajnica 6. Franc Brancelj 22.05.1958 Barjanska ulica 32 Mesarski mojster Upravnik 11. Dobrica Grgič 08.07.1959 Zapotok 31A Ekonomistka Direktorica podjetja 7. Janez Rupert 15.09.1975 Iška vas 102A Elektro tehnik Direktor podjetja 12. Janez Piškur 21.02.1973 Ig, Zabrv 43 Strojni tehnik Samostojni podjetnik 8. Ksenija Švigelj 16.02.1979 Brest 20 Kemijski farmacevt Farmacevt 13. Senad Hevešević 09.02.1961 Ig, Zagorica 7 Pek Vodja izmene 9. Robert Glavan 13.01.1978 Škrilje 37 Strojni tehnik Direktor podjetja 14. Vitomir Čehovin 29.04.1950 Visoko 101 Laborant Upokojenec 10. Franc Smole 08.08.1951 Brest 10 Žerjavist Kmetovalec 9. Socialni demokrati 1. Rado Simić 23.06.1957 Zapotok 153 Policist Trezorec - blagajnik 2. Suzana Rakić 06.09.1980 Zapotok 153 Univ. dipl. sociolog Nezaposlena 3. Martin Nedelko 21.10.1953 Ig, Zagorica 11 Strojni tehnik Vzdrževalec 4. Aleksandra Vrhovec 11.11.1967 Zapotok 57 Oblikovalka Oblikovalka nakita 5. Jan Simić 04.09.1988 Zapotok 153 Kuhar Kuhar 6. Ljiljana Nedelko Rus 05.11.1978 Ig, Zagorica 11 Univ. dipl. sociologinja Uslužbenka 10. Slovenska demokratska stranka I. Tone Krnc 09.09.1965 Sarsko 1A Kvalificiran elektromehanik Privijalec elektro naprav 6. Mirko Merzel 04.09.1971 Ig, Zagorica 10 Sistemski inženir - matematik Mednarodna podpora za Unix II. Sonja Dolinšek 09.12.1965 Ig, Banija 72 Farmacevtski tehnik Analitik - specialist 2. Alenka Jeraj 23.02.1973 Ig, Na Pungart 11 Gimnazijska maturantka Poslanka DZ RS 7. Franc Bukovec 05.04.1952 Ig, Kramarjeva ulica 21 Ključavničar Upokojenec 12. Veronika Trdan 24.10.1953 Ig, Barjanska ulica 22 Dr. znanosti Upokojenka 3. Slavko Pavlič 05.09.1946 Brest 4 Komercialist Direktor podjetja 8. Jožica Amadea Demšar 21.04.1959 Visoko 103 Prof. pedagogike in sociologije Samostojni podjetnik 13. Anton Balant 29.11.1954 Ig, Zabrv 93 Gasilski tehnik Upokojenec 4. Pavla Meglič 16.09.1958 Iška 15C Filozofinja, etnologinja Višja knjižničarka 9. Boris Farkaš 17.02.1971 Sarsko 5G Mesar Samostojni podjetnik 14. Boris Platovšek 14.03.1946 Ig, Kalinova ulica 1 Ekonomist Upokojenec 5. Janez Modic 12.06.1958 Vrbljene 44 Ekonomski tehnik Varnostnik 10. Jože Kraševec 26.09.1955 Tomišelj 1B Avtomehanik Vzdrževalec Seznam list kandidatov za svete vaških skupnosti: Volilna enota št. 02: SVET VAŠKE SKUPNOSTI BREST (volijo se 4 člani) 1. Slavko Pavlič 05.09.1946 Brest 4 Komercialist Direktor podjetja Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Danica Nebec 28.05.1954 Brest 1A Strojepiska Upokojenka Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 3. Melita Svigelj 28.05.1983 Brest 31 Org. poslovanja v turizmu Prodajni referent Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 4. Andrej Modic 16.06.1980 Brest 32 Ključavničar Ključavničar Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Franci Nered 09.09.1954 Brest 36 Voznik Samostojni podjetnik Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec Volilna enota št. 03: SVET VAŠKE SKUPNOSTI DOBRAVICA (volijo se 3 člani) 1. Robert Mavec 13.01.1976 Dobravica 6 Elektrotehnik Projektant el. instalacij Predlagatelj: Brane Ciber in skupina volivcev 2. Franc Virant 12.03.1959 Dobravica 4 Inž. lesarstva Učitelj praktičnega pouka Predlagatelj: Brane Ciber in skupina volivcev 3. Boštjan Piškur 06.07.1971 Dobravica 10 Elektrotehnik - elektronik Direktor družbe Predlagatelj: Brane Ciber in skupina volivcev Volilna enota št. 05: SVET VAŠKE SKUPNOSTI GOLO-SELNIK (volijo se 4 člani) 1. Monika Benkovič Kraševec 04.07.1974 Golo 105 Dr. geografskih znanosti Državna nadzornica Predlagatelj: 2. Sebastjan Grunfeld 24.02.1975 Selnik 13 Elektromonter Monter Predlagatelj: 3. Lea Sever 28.05.1943 Golo 108 Blagajnik Upokojenka Predlagatelj: 4. Andreja Car Marijan 19.05.1978 Golo 123 Univ. dipl. soc. Vodja skupine Predlagatelj: Nastja Dvoršek in skupina volivcev Nastja Dvoršek in skupina volivcev Nastja Dvoršek in skupina volivcev Nastja Dvoršek in skupina volivcev Volilna enota št. 07: SVET VAŠKE SKUPNOSTI IG (voli se 7 članov) 1. Katja Zdravje 22.05.1980 Ig, Banija 30 Dipl. babica Medicinska sestra Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 2. Boris Platovšek 14.03.1946 Ig, Kalinova ulica 1 Ekonomist Upokojenec Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Marko Hvale 29.07.1965 Ig, Vodomčeva ulica 5 Inž. strojništva Vodja vzdrževanja Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 4. Franc Bukovec 05.04.1952 Ig, Kramarjeva ulica 21 Ključavničar Upokojenec Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Darko Uršič 02.10.1981 Ig, Banija 50 Mag. farmacije Mladi raziskovalec Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 6. Marija Uršič 08.12.1953 Ig, Banija 50 Gostinka Upokojenka Predlagatelj: Neodvisna lista 21. 7. Jože Glavan 27.08.1966 Ig, Čolnarska ulica 4 Strojni tehnik Upravnik stavbe Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 8. Mirko Merzel 04.09.1971 Ig, Zagorica 10 Sistemski inženir - matematik Mednarodna podpora za unix Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 9. Veronika Trdan 24.10.1953 Ig, Barjanska ulica 22 Dr. znanosti Upokojenka Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 10. Jože Pintar 01.09.1951 Ig, Vodomčeva ulica 2 Ključavničar Ključavničar Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 11. Sonja Dolinšek 09.12.1965 Ig, Banija 72 Farm. tehnik Tehnik - specialist Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 12. Tone Strelec 12.01.1958 Ig, Čolnarska ulica 31 Ključavničar Ključavničar Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec Volilna enota št. 08: 1. Martin Uršič 06.11.1985 Iška Loka 38 Avtoličar Vzdrževalec Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA VAŠKE SKUPNOSTI IŠKA 2. Jure Pajek 02.03.1986 Iška Loka 43 Grafični tehnik Grafik Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA LOKA (volijo se 4 člani) 3. Edvard Kumše 01.07.1981 Iška Loka 21 Ekonomsko - komercialni tehnik Komercialist Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. Mateja Uršič 10.03.1981 Iška Loka 68 Univ. dipl. ing. agronomije Specialni pedagog - koordinator VDC Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Volilna enota št. 09: SVET VAŠKE SKUPNOSTI IŠKA VAS (volijo se 4 člani) 1. Anton Maček 17.06.1970 Iška vas 40A Oblikovalec kovin Samostojni podjetnik Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Boštjan Gačnik 14.09.1970 Iška vas 3 Strojni tehnik Direktor podjetja Predlagatelj: Neodvisna lista 21. marec 3. Boris Selan 25.11.1969 Iška vas 21 Univ. dipl. pedagog Svetovalni delavec Predlagatelj: Franc Škulj in skupina volivcev 4. Ivan Žagar 19.03.1947 Iška vas 92 Ekonomist Upokojenec Predlagatelj: Franc Škulj in skupina volivcev 5. Janez Rupert 16.02.1948 Iška vas 26A Elektrotehnik Upokojenec Predlagatelj: Franc Škulj in skupina volivcev 6. Toni Žagar 28.05.1970 Iška vas 28 Gradbeni tehnik Podjetnik Predlagatelj: Franc Škulj in skupina volivcev Volilna enota št. 11: SVET VAŠKE SKUPNOSTI KOT (volijo se 3 člani) 1. Peter Cimperman 13.05.1968 Kot 4 Tesar Komercialist Predlagatelj: Neodvisna lista Za podporo projektom občine Ig 2. Anton Modic 24.03.1963 Kot 8 Lesni tehnik Direktor Predlagatelj: Neodvisna lista Za podporo projektom občine Ig 3. Žan Wostner 17.12.1972 Kot 12E Univ. dipl. ekonomist Član uprave Predlagatelj: Neodvisna lista Za podporo projektom občine Ig Volilna enota št. 13: SVET 1. Matjaž Kramar 16.01.1980 Matena 76 Avtoklepar Strojnik gradbene mehanizacije Predlagatelj: Bojana Lenaršič in skupina volivcev 4. Matej Rupert 26.09.1990 Matena 43 Študent Študent Predlagatelj: Bojana Lenaršič In skupina volivcev SKUPNOSTI MATENA (volijo se 2. Simonca Stražišar Zupančič 25.07.1972 Matena 25 Zdravstveni tehnik Medicinska sestra Predlagatelj: Bojana Lenaršič in skupina volivcev 5. Vesna Demšar 16.01.1980 Matena 45A Dipl. ing. gradbeništva Vodja gradbišča Predlagatelj: Bojana Lenaršič in skupina volivcev 4 člani) 3. Martin Strle 23.10.1952 Matena 78 Voznik Voznik Predlagatelj: Neodvisna lista Nadaljujmo skupaj 6. Anton Tegelj 03.01.1960 Matena 27 Strojni tehnik Pooblaščenec za varstvo pri delu Predlagatelj: Neodvisna lista Nadaljujmo skupaj Volilna enota št. 16: SVET VAŠKE SKUPNOST SARSKO (volijo se 3 člani) 1. Tone Krnc 09.09.1965 Sarsko 1A KV elektromehanik Privijalec elektro naprav Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Milena Murgelj 23.07.1956 Sarsko 4 Ekonomistka Ekonomistka Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Dejan Zarnec 05.09.1979 Sarsko 5B Policist Policist Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Volilna enota št. 18: SVET VAŠKE SKUPNOSTI STRAHOMER (volijo se 3 člani) 1. Jan Glavan 2. Gašper Šivic 3. Jože Meglič 10.03.1991 19.04.1990 04.02.1986 Strahomer 16 Strahomer 35 Strahomer 11 Strojni tehnik Strojni tehnik Strojnik Študent Študent Strojnik težke gradbene mehanizacije Predlagatelj: Predlagatelj: Predlagatelj: Rajko Glavan in skupina volivcev Rajko Glavan in skupina volivcev Rajko Glavan in skupina volivcev Volilna enota št. 24: SVET VAŠKE SKUPNOST SUŠA (volijo se 3 člani) 1. Jože Intihar 21.01.1966 Suša 9 KV avtoelektrikar Avtoelektrikar Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Jožef Krnc 02.03.1969 Suša 6 Trgovec Trgovec Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3. Jože Pečar 11.04.1978 Suša 1 Ekonomski tehnik Gostinec Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Volilna enota št. 21: SVET VAŠKE SKUPNOSTI VISOKO - ROGATEC (volijo se 4 člani) 1. Jožica Amadea Demšar 21.04.1959 Visoko 103 Prof. pedagogike in sociologije Samostojna podjetnica Predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 2. Zvonimir Poznik 04.01.1955 Visoko 8 Orodjar Zavarovalni zastopnik Predlagatelj: Marjan Debevec in skupina volivcev 3. Martin Gregorič 09.07.1977 Rogatec nad Želimljami 22 Mizar Monter Predlagatelj: Marjan Debevec in skupina volivcev 4. Robert Potočnik 09.04.1970 Visoko 124C Dipl. ekonomist Svetovalec Predlagatelj: Marjan Debevec in skupina volivcev Volilna enota št. 22: SVET VAŠKE SKUPNOSTI VRBLJENE (volijo se 3 člani) 1. Franc Ošlaj 2. Martin Strelec 3. Anže Kumše 22.04.1982 25.10.1961 07.09.1989 Vrbljene 51 Vrbljene 16 Vrbljene 29 Mizar Strojni tehnik Študent Trgovec - svetovalec Skupinovodja Študent Predlagatelj: Predlagatelj: Predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Volilna enota št. 23: SVET VAŠKE SKUPNOSTI ZAPOTOK (volijo se 3 člani) 1. Matjaž Brišnik 13.09.1944 Zapotok 155 Trgovec Upokojenec Predlagatelj: Rado Simić in skupina volivcev 2. Tomaž Kenda 05.03.1964 Zapotok 166 Kemijski tehnolog Tehnolog Predlagatelj: Ivanka Časl in skupina volivcev 3. Zlatko Usenik 07.10.1971 Zapotok 10B Dipl. varstvoslovec Inšpektor policijski specialist Predlagatelj: Ivanka Časl in skupina volivcev 4. Janez Pozderec 27.10.1949 Zapotok 155 Komercialist Upokojenec Predlagatelj: Rado Simić in skupina volivcev 5. Marko Petric 28.12.1952 Zapotok 35 Prometni tehnik Prometnik Predlagatelj: Ivanka Časl in skupina volivcev Kandidati, ki bodo prejeli največ glasov, bodo izvoljeni za predsednike svetov vaških skupnosti. Občinska volilna komisija obvešča, da se volitve v svete vaških skupnosti Tomišelj, Iška in Podgozd ne bodo izvedle, ker ni zadostnega števila kandidatur. Prav tako občinska volilna komisija ugotavlja, da se volitve v svete vaških skupnosti Gornji Ig, Draga, Kremenica, Podgozd, Škrilje in Staje ne bodo izvedle, ker za te svete ni prejela kandidatur. Predstavniki kandidatur oz. list kandidatov lahko do 5. oktobra 2010 predložijo občinski volilni komisiji seznam zaupnikov. Janez Miklič l. r. Franci Molan l. r. Tajnik ObVK Predsednik ObVK Kandidat za župana Slovenska ljudska stranka GREMO NAPREJ! LISTA ZA PODPORO PROJEKTOM OBČINE IG Ker nismo našli svojega prostora v političnih strankah in obstoječih listah v občini Ig, smo se združili v Listi za podporo projektom občine IG. Naš skupni cilj je, razvoj občine na komunalnem, turističnem, kulturnem, gasilskem in socialnem področju. Prostora za politiko na lokalnem področju po našem prepričanju ni. Podpiramo dosedanje projekte v občini, kot tudi projekte, ki so planirani za naprej. Za te projekte se bomo tudi mi zavzemali, da se dokončajo. Hkrati pa podpiramo tudi dosedanje delo župana g. Janeza CIMPERMANA, kakor tudi njegovo kandidaturo za župana OBČINE IG na lokalnih volitvah 2010. 1 1. Anton MODIC 2. Stanislav OSTANEK 3. Erika JANŽELJ 4. Ivan DEMŠAR 5. Ivan ŽAGAR 6. Marija POREDOŠ 7. Bojan JANEŽIČ 8. Primož KRISTAN 9. Nadja JANEŽIČ 10. Robi SELAN 11. Jure CIBER 12. Matic MODIC 13. Jože VOZNY 14. Natalija MODIC MLADOST, ENERGIJA, IZKUŠENOST - TO SMO MI Predstavitev »Liste za čisto pitno vodo« , ki s svojim kandidatom za župana in listo za občinski svet prvič kandidira v občini Ig. USTA ZA CISTO PITNO VODO Voda, ki stoji in nima dotoka sveže vode se prej ali slej usmradi in ni za nobeno rabo. Prav tako je z političnimi združbami, ki jih dalj časa sestavljajo eni in isti ljudje. Vzpostavijo se takšne in drugačne povezave, kupčkanja po načelu roka, roko umije takšna združba pa vse manj kot pooblaščenka volivcev zastopa interese pooblastiteljev volivcev. Vse več ljudi se čuti odrinjenih od vzvodov odločanja in vse večja je apatija občanov, razočaranje nad strankokracijo in upad volilne udeležbe. Ne trdimo da sedanja sestava občinskega sveta na Igu z županom na čelu ni postorila veliko v tem in prejšnjih mandatih. Vendar pa po srečevanju in pogovori z ljudmi iz raznih krajev občine Ig ugotavljamo da so se v občinski svet glede na dolgoletne povezave istih obrazov pa čeprav tudi iz civilnih list vzpostavile nekatere povezave ki omogočajo klientelizem in odrinjanje oz. dajanje prednosti ljudem ki podpirajo politične in civilne zastopnike v občinskem svetu. Ko človek bere zapisnike sej občinskega sveta se ne more znebiti občutka, da je preveč odločitev ki so problematične sprejetih z nenavadno večino skoraj brez glasu ugovora. Lista za čisto pitno vodo prihaja kot sveža ponudba kot izziv volivcem občine Ig za dotok novih pobud in idej, ki bi dvignile kvaliteto življenja in razgibala vodo ki že predolgo stoji in je v nevarnosti da se usmradi. Ker je prostora za predstavitev malo naj navedemo le en kričeč primer, sicer povezan z vodooskrbo. Voda, ki stoji se usmradi! Občinski svet je z neznosno lahkoto glasoval za prodajo občinskega poslovni delež v družbi Javni Holding Ljubljana, prevzel vso vodovodno infrastukturo in prepustil občino nadaljni oskrbi z oporečno vodo iz vodarne Brest. Po podatkih Oddelka za varstvo okolja MOL objavljenem v glasilu »Ljubljana« je voda iz vodarne Brest aprila vsebovala 0,25 mikrograma pesticida desetilatrazina, v juniju pa celo 0,45 mikrograma, mejna vrednost za to substanco pa znaša 0,1 mikrograma na liter vode, čeprav strokovnjaki pravijo da za te substance ni varnih doz. Da o pojavih nitratov v vodarni Brest ne govorimo, zato se voda tudi klorira. Kaj pomenijo ostanki fitofarmacevtskih sredstev v pitni vodi za zdravje ljudi je osveščenim znano, pojave tipičnih rakavih obolenj (motilci žlez z notranjim izločanjem) ter motnje v razvoju, kastriranje moških zarodkov v sedmem in osmem tednu nosečnosti. Občani Iga, ki uporabljate vodo iz vodarne Brest ste pravzaprav poizkusni zajci, zanimivo bi bilo narediti statistike o obolevnosti in vzrokih smrti, a kaj ko vam nihče ne bi dal podatkov. Zakaj smo izpostavili ta problem, ne zato ker se imenujemo »Lista za čisto pitno vodo« ampak zato ker je najbolj pereč a je tako zahrbten da ga ne vidite. Ali ni bila idealna prilika ob pogajanjih o odsvojitvi-prodaji občinskega poslovnega deleža da se postavi pogoj Javnemu Holdingu da zagotovi Igu neoporečen nadomestni vir ali pa ceno deleža bistveno dvigniti in s ta sredstva investirati v neoporečen vir pitne vode. Če pa se tega občinski možje z županom na čelu niso spomnili ali ne zavedali ali ni bilo nespametno 5,5 miljona Eur za prodani delež v Holdingu porabiti za gradnjo družbenega centra ... in namesto tega porabiti denar za nov vir čiste vode za Ig, vodo iz Bresta pa prepustiti Ljubljančanom. O izobilju čiste pitne vode v osrčju Krimskega masiva govore vse dosedanje raziskave in študije tako da o njej čivkajo že vrabci, ali ni čas da se zbudite in zahtevate naj vam v domove Ižanska oblast pripelje to vodo, za takšen projekt bodo pritekla tudi znatna evropska sredstva saj to omogoča »evropska vodna direktiva« vaši otroci vnuku in pravnuki pa vam bodo hvaležni. Ugovor češ saj tudi v Ljubljani pijejo vodo iz Bresta ne vzdrži, saj se ta meša z ostalimi neoporečnimi viri a tudi v Ljubljani se bližamo uri resnice. Od svetnikov »Liste za čisto pitno vodo« vam tega če nam boste izkazali zaupanje in nas volili ne bo treba zahtevati saj tudi zato v občini Ig kandidiramo Glede oporečne vode iz Bresta nimamo namena nikogar strašiti ampak pokazati na dejstva in ujetost v past preteklih investicij. Zatorej vrli ižanci na »Igi« so potrebne spremembe !!!! Mihael Jarc Predsednik »liste za čisto pitno vodo« o )l Blizu ljudem 11 I ieodvisna lista občine Ig - 21. marec Ursič Marija Rojena 8. 12. 1953 Franc Toni Rojen 17. 9. 1954 A, " t' Glavan Jože Rojen 27. 8. 1966 HQ f \ f» r* ) O Г , > ) Matjaž Zupan Rojen 22. 3. 1954 Boštjan Gačnik Rojen 14. 9. 1970 €e O * ßSm Rado Klančar Rojen 7. 08.1961 Tone Strelec Rojen 12.1.1958 Jože Pintar Rojen 1. 9. 1951 Darko Uršič Rojen 2. 10. 1981 Melita Švigelj Rojena 28. 5. 1983 Marko Hvale Rojen 29. 7. 1965 Nered Franc Rojen 9. 9. 1954 k Franc Virant Rojen 12. 3. 1959 Ni pomembno kdo smo ali kaj smo, nismo politično opredeljeni, ampak spoštujemo moralne vrednote in nam je pomembna kvaliteta in življenjski standard bivanja naših občanov in občank. Ne pustimo se deliti na leve in desne! Neodvisna lista 21. Marec se zavzema za napredek v občini Ig in to v vsakem delu občine posebej in občini kot celoti'. V mandatu 2006-2010 je Občina Ig, tudi z našo podporo, zelo napredovala in dosegla več pomembnih uspehov, kot so: dokončna ureditev šole na Golem, nov Center Ig z ambulantami, knjižnico in lekarno, dokončno asfaltiranje ceste na Gornji Ig, ureditev raznih cest, razsvetljave, šolskih poti, vodovoda, kanalizacije ... Razvoj se mora nadaljevati, zato bomo še naprej podpirali vse razvojno naravnane projekte Občine Ig. Jasmin Đokič Rojen 2. 1. 1968 Danica Nebec Rojena 28. 5. 1954 Katja Zdravje Rojena 22. 5. 1980 Slovenska ljudska stranka z veseljem in ponosom predstavlja uglednega in uspešnega župana občine Ig, Janeza Cimpermana, kot kandidata Slovenske ljudske stranke, tudi za nov županski mandat. Župana Cimpermana ni potrebno posebej predstavljati, saj se je sam najbolje predstavil s svojim dosedanjim delom v korist občine in občanov Iga. Trdno verjamemo, da bo svoje odgovorno poslanstvo enako predano opravljal tudi v prihodnje. Pričakujemo, da boste podporo namenili tudi kandidatni listi Slovenske ljudske stranke za volitve občinskih svetnikov in svetov vaških skupnosti. Kot doslej, bodo občinski svetniki Slovenske ljudske stranke tudi v prihodnje podpirali projekte, ki predstavljajo pravo pot za nadaljnji vsestranski razvoj naše občine. Slovenska ljudska stranka na Igu je del vseslovenske Slovenske ljudske stranke, prvo ustanovljene slovenske politične stranke, ki temelji na spoštovanju domovine, naroda, družine, dela in krščanskih vrednot. Zagotavljamo Vam odločno in vztrajno delovanje naših svetnikov v korist naše občine in občanov ter se Vam priporočamo za podporo. Hkrati se zahvaljujemo vsem političnim strankam in neodvisnim listam, katere boste dale podporo našemu županskemu kandidatu, Janezu Cimpermanu. Franci Strle Predsednik OO SLS Ig Kandidati SLS za svetnike Občine Ig: o Jože Virant, Golo 2, Ig, direktor Klemen Glavan Vrbljene 53a, Ig, elektrikar - energetik Marija Župec, Ljubljanska cesta 78, Ig, poslovni tajnik Anton Maček, Iška vas 40a, Ig, samostojni podjetnik Aleš Ciber, Podkraj 34, Ig, inženir specialist Simonca S. Zupančič, Matena 25, Ig, medicinska sestra Anton Debevec, Rogatec nad Želimljami 2, Ig, varnostnik Tone Pečjak, Staje 19, Ig, mizar Klavdija Lenarčič, Brest 19, Ig, študentka Martin Čuden ml. Iška Loka 18, Ig, poklicni šofer Mihael Jankovič, Banija 35, Ig, razvijalec - tehnolog Silva Dolinšek, Banija 72, Ig, upokojenka Franc Platnar, Kot 12a, Ig, električar Mirko Prek, Brest 55, Ig, upokojenec PRIPRAVLJENI NA NOVO ZAUPANJE Slovenska ljudska stranka NEODVISNA USTA NADALJUJMO SKUPAJ Spoštovane občanke in spoštovani občani! Uspeh na volitvah in moč izvoljenih se meri le po tem, koliko se je človek sposoben dvigniti nad dnevno politiko in se zavedati, da je bil izbran za funkcijo, katero mora opravljati častno, pošteno in korektno, v dobrobit ne le volivcev, ampak vseh svojih soobčanov. Ne vključujemo se in nismo del »visoke politike«. Ne oziramo se na razne strankarske interese, ki so največkrat neproduktivni, če ne že kar zdraharski, kjer vse preveč prevladujejo zgolj lastni interesi strank in posameznikov v njih. Pot in smisel neodvisne liste Nadaljujmo skupaj iščimo le v razvoju naše občine, v dobro vseh naših občanov. V roke izvoljenih je pravzaprav položena usoda občine in kvaliteta življenja vsakega posameznika v njej. Se vsi izvoljeni zavedajo svoje velike moralne, etične, družbene in še kakšne odgovornosti? Lista Nadaljujmo skupaj se tega več kot odgovorno zaveda in zato naša kandidatura tudi na letošnjih volitvah. Hvaležni bomo za vsak Vaš glas, glas ki prinaša razvoj in napredek ter kvaliteto bivanja in življenja nasploh. Povežimo naše moči, uporabimo energijo mladih in neizmerno modrost starejših za uresničitev novih idej in danih priložnosti ter nadaljujmo že začete projekte. Nihče drug namesto nas samih ne bo skrbel za razvoj gospodarstva in zaposlitvene možnosti, varovanje okolja, vzgojo mladih in varnost starejših ter infrastrukturo naselij. Lista podpira delo dosedanjega župana g. Janeza Cimpermana in njegove začrtane cilje. Nadaljevati želimo pot, ki pelje občino Ig z vsemi zaselki k razvoju, napredku in boljši prepoznavnosti. Program razvoja občine Ig v obdobju do leta 2014 je razvojno naravnan na področjih komunale in energetike, družbene dejavnosti s poudarkom na sociali in seveda gospodarstva s turizmom in kmetijstvom ter je le nadgradnja predhodnega obdobja, v katerem smo aktivno sodelovali in soustvarjali novo podobo Občine Ig, tako na vseh sejah občinskega sveta, kot tudi delovnih telesih, odborih.... Ne sme se pozabiti tudi na šport. Na področju športa se zavzemamo za razširitev kapacitet zunanjih in notranjih športnih površin, ki bodo tako vrtcu in šoli kot društvom omogočala kvalitetno rekreativno vadbo, dostopno vsem, od najmlajših do najstarejših. Hkrati se zavzemamo tudi za zagotavljanje pogojev za nadaljnji razvoj vrhunskega športa, ki ima na Igu že dolgoletno tradicijo. Zavedamo se namreč, da je zdravo življenje z veliko gibanja dobra naložba za prihodnost posameznika in s tem celotne družbe. Nesmiselno bi bilo prekiniti že začete projekte, saj se že vidno kažejo prvi rezultati. Pravzaprav gre pri vsem skupaj za kvaliteto življenja vsakega posameznika, do katere ima vsak državljan ustavno pravico. Naj naštejemo pomembne cilje in aktivnosti liste v mandatu: - dodaten splošni, oziroma družinski zdravnik na Igu; - obnovitev »Ižanke«, ki je v nemogočem, že kar nevoznem stanju; - obnovitev infrastrukture (vodovod, kanalizacija, pločniki, razsvetljava...); - sodoben vrtec, ki bo zagotavljal prostor vsem malčkom v občini; - dom starejših občanov; - medgeneracijski center; - izgradnja obvoznice (Ig-Staje); - ureditev industrijske cone; - ižanski grad v občinske roke (lovski muzej, poročna dvorana...); - izgradnja kulturne, večnamenske dvorane na Igu; - ustanovitev Informacijskega centra Ig; - ureditev stalnih prostorov za ŠD RK Mokerc Ig; - eko tržnica; - celostni razvoj turizma na Barju. Cilj liste je soustvariti in zgraditi podobo gospodarsko uspešne občine z visoko kvaliteto bivanja in učinkovitim servisom storitev vseh vrst. Traj-nostni razvoj ni odvisen le od uspeha vseh vej gospodarstva. Sočasno zahteva prostorsko skladen razvoj socialne, šolske, kulturne, okoljske in varnostne politike, ki zagotavlja visoko kakovost življenja vsakega posameznika v občini. Udeležite se volitev in hvala Vam za podporo. NE PODLEZIMO DNEVNI POLITIKI IN INTERESOM, KI Z RAZVOJEM OBČINE NIMAJO DOSTI SKUPNEGA. JASNO IN GLASNO POVEJMO, KAR MISLIMO. V SKUPNEM DIALOGU IN POSLUŠANJU SOGOVORNIKA, SE VEDNO NAJDE NAJBOLJŠA REŠITEV. NADALJUJMO SKUPAJ IN SKUPAJ NA! Delo, drznost, pogum, srčnost, znanje, ideje in izkušenost. So razlike med belim in črnim. A med nami jih ni. Težave so male in velike. Vsi jih imamo. Majhni in veliki, bogati in revni, mladi in stari, zdravi in bolni. A pomembno je eno. Vsi imamo enako srce. Soočimo se s težavami in problemi, ki nas tarejo... Vsak dan jih vidimo, slišimo in čutimo. Tukaj smo, da ti pomagamo, da si pomagamo, da smo eno. Ne vemo kaj bo in kako bo, a skupaj lahko uresničimo naše želje in potrebe. Uresničimo to! Čas je, da se zbudimo. Naredimo to! Kako? Z dejanji. Zakaj? Ker med nami ni razlik, kaj ne? Ker lahko le s trdim delom, pogumom in srčnostjo, ljudje z novimi idejami prinesejo napredek in razvoj. Povežimo se! I Zlatko USENIK Katarina ZUPANČIČ Zdravko GRMEK Jože CIBER Marija KUČIČ Franc BRANCELJ Janez RUPERT Ksenija ŠVIGELJ Robert GLAVAN Franc SMOLE Janez PIŠKUR Dobrica GRGIČ Senad HEVEŠEVIĆ Vitomir ČEHOVIN Spoštovane volilke in volilci! Slovensko demokratsko stranko smo v mandatu 2006 - 2010 v občinskem svetu Občine Ig predstavljali 3 svetniki: Alenka Jeraj, Tone Krnc in Stanislav Ostanek. Kot edina stranka smo imeli ustanovljeno tudi svetniško skupino, ki jo je vodil Stanislav Ostanek. Bili smo v opoziciji in s tem v manjšini, kar pomeni, da velikokrat nismo mogli vplivati na odločitve občinskega sveta. Smo pa podpirali vse dobre ideje in predloge, ki so pomenile napredek in razvoj naših krajev. Tako so bili naše podpore deležni Proračuni Občine Ig za posamezna leta, smo pa predlagali nekatere amandmaje, ki bi prinesli več sredstev za določene investicije. Predlagali smo 200 eur družini za novorojenčka, sredstva za glasbeno šolo, dodatna sredstva za ureditev prostorov vrtca v PŠ Tomišelj in Medgeneracijski center na Igu, za dokončanje obnove mežnarije v Strahomeru ipd. Pri večini teh predlogov nismo bili uspešni, so se pa kasneje z rebalansi k proračunom sredstva za določene projekte le našla. V SDS smo se odločili, da dosedanjega župana Janeza Cimpermana podpremo za vodenje Občine Ig v novem mandatu. Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in pomoč pri našem delu. Svetniška skupina SDS se bo tudi v mandatu 2010 - 2014 trudila, da se bo Občina Ig razvijala v okolje, ki bo nudilo pogoje za kvalitetno, zdravo in varno življenje. SDS 10 Tone Krnc, predsednik OO SDS Ig Program SDS za obdobje 2010-2014: Sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Ig Ureditev ceste Ig - Ljubljana in ostalih cest Mestni avtobus (19 c) Kulturna dvorana Ig Ureditev avtobusne postaje in središča Iga Dokončanje kanalizacijskega omrežja Otroška igrišča po vaseh z igrali za najmlajše Ureditev travnatega igrišča za nogomet Mladinski center Skrb za starejše Spodbujanje inovativnosti in podjetništva Večji poudarek vaškim skupnostim in izboljšavam po vaseh Kandidati SDS za občinski svet Občine Ig v mandatu 2010-2014 1. Tone Krnc, Sarsko 2. Alenka Jeraj, Ig 3. Slavko Pavlič, Brest 4. Pavla Meglič, Iška 5. Janez Modic, Vrbljene 6. Mirko Merzel, Ig 7. Franc Bukovec, Ig 8. Jožica Amadea Demšar, Visoko 9. Boris Farkaš, Sarsko 10. Jože Kraševec, Tomišelj 11. Sonja Dolinšek, Ig 12. dr. Veronika Trdan, Ig 13. Tone Balant, Ig 14. Boris Platovšek, Ig Za Občino Ig! Za Slovenijo. www.sds.si aktualno Iška Vse pohvale našim gasilcem za hitro pomoč in požrtvovalnost! Junijsko neurje Junijsko neurje, z močnim vetrom in točo, je popolnoma uničilo pas gozda nad dolino Drage. M.Z. Škodo po neurju si je ogledal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Orkanski veter je v celoti uničil del gozda v Dragi. aktualno MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 Škoda po neurju s točo Občina Ig je 17. junija doživela hudo uro - neurje s točo. Uničene strehe, podrto drevje in zalite kleti ter uničene kmetijske površine - to je bilo prvo poročilo o škodi. Z gasilci in prostovoljci je občina že kmalu dobila pravo podobo. Škoda na stavbah in infrastrukturi Na Upravo RS za zaščito in reševanje smo po zbranih podatkih nemudoma posredovali prvo oceno škode na poslopjih in infrastrukturi. Na podlagi prve ocene, katere višina je bila 100.000 eur, smo začeli z evidentiranjem škode po poslopjih na podlagi obrazcev in vsakega oškodovanca vnesli v poseben državni pro- gram za oceno škode. Po vnosu vseh podatkov je bila potrjena vrednost škode s strani Uprave RS za zaščito in reševanje 92.000 eur. Ker skupna vrednost škode območja, ki je v četrtek, 17. junija, dosegla še občine Grosuplje, Laško in Šmartno pri Litiji, ni dosegla vrednosti, ki jo določa državni proračun, to ni bilo priznano kot naravna nesreča, za katero bi država dodelila sredstva. Škoda na kmetijskih kulturah Hkrati pa so škodo utrpela tudi kmetijska gospodarstva in njihove kulture. Škodo smo prav tako evidentirali in pridobivali podatke od vseh kmetijskih gospodarstev. Komisija za ogled škode je opravila prvi pregled 24. 6. 2010 in ugotovila, da so prizadete kmetijske kulture na prizadetem območju utrpele tudi do 100-odstotno škodo. To so določene parcele koruze, ozimnega ječmena in ovsa. Večina prijavljene koruze je prizadete nad 60-odstotno, nekaj manjšega deleža prijavljene koru- ze pa nad 30-odstotno. Komisija za ogled škode je ponovno opravila ogled 31. 8. 2010 in ugotovila, da je stanje na že prvotno ocenjenih kmetijskih kulturah nespremenjeno in da odstotek škode ostaja nespremenjen. Sledili bodo nadaljnji ukrepi v zvezi s povračilom škode na podlagi pridobljenih potrditev strokovnih služb. Andreja Zdravje Občinska uprava OBČANOV KOTIČEK Zahvala PGD Ig Kot je znano, je bilo 17. 6. popoldne hudo neurje s točo tudi na Igu. V našem naselju je bilo pri meni, Lei Konc, Rakarjeva ulica 6, tako močno neurje, da mi je v hipu razkrilo približno tretjino strehe. Ker nisem mogla takoj dobiti obrtnika krovca, ki bi to saniral takoj, predvsem pa še pred novimi nalivi, sem slučajno brala v sobotnem Delu, da po Sloveniji gasilci pomagajo pri odpravi škode. Poklicala sem številko 112 in neverjetno - v 15 minutah je že bil pri meni predstavnik ižanskih gasilcev, takoj zatem pa sta pripeljali dve njihovi vozili in devet mladih fantov se je nemudoma lotilo dela. Pokrili so odkrito streho in tako preprečili nadaljnjo škodo. Na tem mestu želim izreči svojo javno zahvalo PGD IG za takojšnjo in požrtvovalno pomoč. Mogoče se premalo zavedamo, kako zlato mladino imamo in vsa zahvala še posebno tem pogumnim mladim fantom. Enako pa gre moja zahvala sosedu Francu Križmanu, ki je tudi takoj priskočil na pomoč kot sosed in dolgoletni gasilec. Čeprav se ob takih dogodkih višje sile počutimo izgubljene, vendar na srečo ugotovimo, da v nesreči le nismo sami. Čestitke in zahvale še enkrat in upam, da se vidimo z gasilci šele ob novem letu! Srečno, Lea Konc Zahvala 17. 6. nas je doletelo neurje, ki nam je povzročilo precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in gospodarskih poslopjih. Za hitro pomoč pri odpravljanju posledic neurja se zahvaljujemo prostovoljnim gasilcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebej Andreju, Boštjanu in Tomažu Škulju iz Iške vasi. Družini Ivanuš in Jakič iz Kremenice www.obcina-ig.si 26 zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Turizem smo ljudje Informativne table Na produ v Iški vasi obiskovalce seznanjajo z bogato naravno in kulturno dediščino območja, pa vendar so nekoga tako zmotile, da je eno popolnoma uničil. Foto: Marica Zupan Cerkev na Visokem Cerkev sv. Nikolaja na Visokem je letos poleti dobila novo kritino, lesene skodle. Pri cerkvah je bila nekoč lesena kritina veliko bolj razširjena kot danes, ko jo nadomeščajo opečnati strešniki. Počasi tone v pozabo tudi obrtniško znanje, ki je potrebno za izdelavo in namestitev take kritine. Naj spomnimo, da je cerkev na Visokem zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena, saj so v njej ohranjene pomembne srednjeveške freske, delo Janeza Ljubljanskega. Žal močno propadajo freske na zunanjščini, zlasti podoba sv. Krištofa, podobo Luksurije pa je že nadomestila kopija. Maja Zupančič Radostno srečanje romarjev v Strahomerju V Strahomerju stoji s taborskim obzidjem obzidana gotska cerkev sv. Jakoba, zgrajena leta 1495. Obzidje je zgrajeno iz nekdanje rimske nekropole. V ladji so ostanki fresk iz 16. stoletja. Cerkev je bila v 17. stoletju prezidana, iz tega obdobja je tudi glavni zlati oltar. V kapeli Svetega Antona je baročni oltar. Sredi 15. stoletja je bila zelo dejavna t. i. ljubljanska kiparska delavnica, v kateri je nastal kip sv. Jakoba st. iz Strahomera, ki je danes na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Za to kiparsko delavnico je značilno, da je ohranjala oblikovne značilnosti internacionalne gotike, opazni pa da so tudi vplivi beneškega kiparstva. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu juliju smo se tudi letos vaščani in romarji od drugod zbrali v cerkvi sv. Jakoba. Po maši smo se zbrali pred cerkvijo in nadaljevali družabno srečanje ob dobrotah domačih gospodinj, spili kozarček dobrega in veselo klepetali. Vanja Glavan Kip sv. Jakoba Foto: Narodna galerija Ћ k svet okoli nas MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • september 2010 1. DEL: KENIJA S kolesom na jug V začetku aprila sem poletel v kenijsko prestolnico Nairobi, kjer sem začel kolesarsko pot po Afriki. Prek Tanzanije, Malavija, Mozambika, Zimbabveja in Bocvane sem jo končal v Južni Afriki, kjer sem si ogledal vse tri tekme naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v nogometu. Skupaj sem prekolesaril 6.117 km in se konec junija v domovino vrnil z letalom. Že velikokrat sem kolesaril kam proti jugu — seveda tudi večina tistih, ki so vsaj malokdaj sedli na kolo. Ampak tako veliko s severa proti jugu kot letos, nisem kolesaril še nikoli. Že leta 2004, ko so Južnoafriško Republiko izbrali za gostiteljico svetovnega prvenstva v nogometu, sem začel razmišljati, da bi kolesaril na jug črne celine. Leta 2008 sem o tej poti razmišljal že bolj konkretno in se skoraj dokončno odločil ne glede na to, ali bi se naši nogometaši uvrstili tja ali ne. Ko pa jim je to novembra lani uspelo, o tem ni bilo več dvoma. Največji dvom pa je bil, od kje kreniti na pot. Sam sem si najbolj želel, da bi pot začel iz Izraela ali Egipta, vendar so mi to nekateri popotniški kolegi iz Slovenije odsvetovali, zlasti zaradi slabih cest v Sudanu in Etiopiji. Kot sem izvedel pozneje na poti po Afriki, so ceste tam dobre in marsikje nove. Zaradi tega mi je bilo žal, da poti nisem začel severneje, a bilo je prepozno. Tako sem se odločil, da jo bom začel v Nairobiju v začetku aprila in jo v celoti na kolesu končal sredi junija v Johannesburgu. Porajal se je nov dvom, katero pot naj izberem. Prvi in zadnji del poti oziroma prvih in zadnjih tisoč kilometrov ni bilo spornih. Srednji del poti sem želel voziti ob vzhodnoafriški obali, a mi je večina popotniških kolegov — spet zaradi slabih cest, in tokrat menda upravičeno — to odsvetovala. Zato sem izbral pot bolj po notranjosti oziroma zahodneje od prvotnega načrta. Seveda je bilo spet treba pridobiti pokrovitelje, kar ni bilo lahko. Kar zadeva vizumov, je bilo lažje kot pred dvema letoma, ko sem kolesaril po Aziji. Za JAR in Zimbabve sem ju pridobil že pred odhodom na veleposlaništvih na Dunaju. Tudi v službi so mi šli na roke, saj smo se nekako le dogovorili za prekinitev delovnega razmerja. Na splošno sem se organizacijsko na pot bolje pripravil kot dve leti prej za Peking. Žal pa je huda in dolga zima onemogočila popolno kon-dicijsko pripravo — pred odhodom sem kolesaril manj, kot bi želel. Let sem imel iz Milana, ker je bila ugodna cena, a že na letališču me je čakalo neprijetno presenečenje, saj sem moral za transport kolesa plačati 150 evrov, čeprav so mi na turistični agenciji zagotavljali, da je usluga brezplačna. V sredo, 7. aprila, sem nekaj pred četrto uro zjutraj stopil na kenij- ska tla — prvič na afriška tla pa nekaj ur prej na kratko že v Kairu. Ta dan sem kolesaril le od letališča, kjer sem dobil vizum v nekaj minutah, do prestolnice Nairobi in malo po mestu ter si ogledal nekaj znamenitosti. Takrat se je v Nairobiju, ki je tudi največje kenijsko mesto s približno 3,5 milijona prebivalcev, začela konferenca vzhodnoafriških držav — AMFI. Ob tej priložnosti sta prišla na obisk španski kralj in kraljica. V sklopu konference je potekala razstava masajske kulture. UČITELJ PLAVANJA V KENIJI V četrtek, 8. aprila, sem zares začel kolesarsko pot po Afriki in zapustil Nairobi, ki je bil ustanovljen leta 1899. Videl sem nekaj žiraf ob cesti ter prihodnji dan tudi antilope in zebre. Vse te živali sem pozneje videl še nekajkrat na vsej poti po črni celini, tako da obiska dragega safarija sploh nisem potreboval. Na začetku in pozneje še v Tanzaniji sem nekajkrat ob cesti videl tudi Masaje v značilnih oblačilih, prvotne prebivalce tistega območja. Prvo noč, ko sem zapustil Nairobi, sem spal v vasi z zanimivim imenom — Salama. Še bolj zanimiva je bila cena v skromnem hotelu — tri evre in pol. Žal se ta cena pozneje ni več ponovila, razen ko sem bil povabljen in je bila nočitev brezplačna. To se je prvič zgodilo že naslednji dan, ko sem spal pri nekem domačinu, šefu bencinske črpalke. V mestu Voi sem doživel neslaven rekord, saj sem na večerjo, natančneje na špagete, čakal kar dve uri in 15 minut. Med čakanjem v hotelski restavraciji sem spoznal Celestine iz mesta Malindi, ki je bila ravno tako v tistem hotelu. Dan zatem sem prikolesaril do obale Indijskega oceana in hkrati do drugega največjega kenijskega mesta Mombasa, ki šteje skoraj milijon prebivalcev. V ponedeljek nisem kolesaril in z avtobusom me je obiskala Celestine. Šla sva na plažo za nekajur, kjer sem jo učil plavati. Čeprav je živela v mestu ob Indijskem oceanu, plavati ni znala. Voda je bila izredno topla, saj je imela gotovo več kot 30 stopinj. Prihodnji dan sem Mombaso zapustil, a sem si jo še prej ogledal, zlasti njen stari del, kjer je nekaj znamenitosti, denimo utrdba Fort Jesus. Kolesaril sem naprej proti jugu in v kraju Ukunda srečal tri mladenke iz Nairobija, ki so začasno živele v Ukundi in tudi niso znale plavati. Še njih sem kakšno uro učil plavati v toplem oceanu. V zahvalo so me povabile v svoje stanovanje, kjer sem prenočil. (Se nadaljuje) Aleš Juvanc POKROVITELJI: TAO, KMETIJA SLAVEC, CULT, ŽOLNA ŠPORT, SLS, NZS, KZS, KROVSTVO IN KLEPARSTVO KOZLEVČAR, CANON, ADDACOM, PROCOND, BTS COMPANY, RUJZ DESIGN, AVTOSTORITVE ZAJEC, MIZARSTVO ZALAR, PICERIJA ARKADA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, HOTEL GRANDVID, EMONSKA KLET, FASADERSTVO DOLINŠEK, FS ŠPICA, FS ALENKA, RADIO ORF — SLOVENSKI SPORED, RADIO ZELENI VAL Končajmo sezono s hojo in tekom na Igu! Vadba v bližini doma je zaradi nenehnega pomanjkanja časa še posebej dragocena in na Igu imamo prekrasne naravne pogoje za hojo ter tek. Uživamo lahko v prelepi naravi našega kraja, saj je izbira terenov za naše aktivnosti zelo pestra - od poti med barjanskimi travniki in senčnimi gozdovi do naravnega parka Draga. Ker nam ni treba nikamor hoditi, porabimo za takšno rekreacijo zelo malo časa. Vendar je takšen način življenja včasih težko ohranjati, so pri tem pomembne tudi sprotne spodbude somišljenikov in športno druženje, ki nas spodbudi, kadar nam upade motivacija. Zato se naše društvo POT že nekajlet ukvarja tudi s hojo in tekom, za povečanje motivacije pa smo v preteklem letu organizirali zaključno prireditev s hojo in tekom ob ribnikih v dolini Drage. Prelepo okolje zaščitenega naravnega rezervata ponuja idealne naravne pogoje in s Centrom Dolfke Boštjančič, ki leži prav v tem območju, nam je uspelo v sodelovanju izpeljati dobro obiskano prireditev. Udeležba več kot 80 tekačev in pohodnikov na teku v dolžini 3 in 8 km ter hoja v dolžini 4 km po Gozdni učni poti je bila prijetno presenečenje. Prireditev je imela humanitarni namen, in čeprav je bila organizirana prvič ter v težjih časih, se je pokazalo razumevanje za tiste, ki potrebujejo pomoč. Tako smo lahko združili prijetno s koristnim ter hkrati poskrbeli za svoje počutje in zdravje, k dobremu vzdušju pa je pripomogel tudi kratek zaključni program. Eden izmed ciljev takšne prireditve je tudi spodbuda k bolj aktivnemu, zdravemu in zadovoljnemu načinu življenja. Šport in rekreacija sta užitek ter vodita k boljšemu počutju, vitalnosti in življenjski moči, zato je takšen zdrav življenjski slog postal nepogrešljiv del našega življenja. Glede na dosedanje izkušnje sta hoja in tek način rekreacije, ki je primeren za večino ljudi in daje v kratkem času velike rezultate. Nesporno je dokazano, da telesna vadba varuje pred mnogo boleznimi in omogoča bolj kakovostno življenje. Zato jo je naše društvo tudi vključilo med svoje dejavnosti s področij: izobraževanja o zdravi prehrani, sproščanja, relaksacijske in terapevtske masaže ter vadbe pilates. Povabilo Tako nameravamo tudi letos končati sezono s hojo in tekom v Dragi, ki bosta primerna za vse starostne skupine, da boste lahko začutili, kako vam takšna rekreacija lahko izboljša življenje. K sodelovanju vabimo tudi organizacije ter turistična in druga društva iz naše občine, saj je takšna prireditev pomembna za vse in prispeva tudi k prepoznavnosti našega kraja. Milena Roter Društvo Pot NA DOBRODELNO PRIREDITEV rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi na Igu v soboto, 9. oktobra 2010, ob 10. uri Prog je več in vsakdo si lahko izbere primerno dolžino: • tek: 3 in 8 km • hoja: 4 km • Startnina: 8 EUR Prireditev bo sklenjena s kulturnim programom. Vabimo vas, da se nam pridružite ter tako naredite nekaj dobrega zase in za druge! Organizira: Društvo POT Ig v sodelovanju s Centrom Dolfke Boštjančič Ig in Občino Ig. Dodatne informacije: 031/385-548, Milena Roter Trdna odločitev - izbira Osredotočimo se na vse spremembe, ki smo jih načrtovali v počitniških dneh, tudi tiste, ki smo jih pozorno proučili in razdelali, se mogoče udeležili kakšnega tečaja, naj bo sprostitvene vsebine ali katerih drugih tem za področja, ki so nas zanimala, ali pa smo kar sami naredili svoje dnevne terapije, razmišljanja, sklepe in tako oblikovali svoj dan. Pomislimo na neko odločitev, ki nam je še posebno krojila miselni tok: Vaja: - izvajamo jo stoje, sede ali leže: • Sprostimo se v predelu glave preprosto tako, da odmislimo vse in se predamo sprostilnemu dihanju ne glede na vse, tako da spremljamo pot vdiha in izdiha. Plavamo za vdihom in prav počasi se predamo poti izdihu. Ko se to prav počasi zgodi, se ponovno še bolj sprostilno predamo vdihu in z izdihom, ki je zdaj daljši, odplavimo vse misli. Preprosto se s tem sprostijo vse obrazne mišice in prav tako se sprostita predel okrog ramen ter prostor okoli trebušne pre- pone. Ne pozabimo dihanja nekako spraviti tudi v predel medenice. Dihamo trebušno. • Namesto da tehtamo vse razloge za in proti, se usmerimo na svoje telesno odzivanje na vsako od možnosti, ki smo jo načrtovali. V teh mislih se ne zadržujemo več kot pet sekund. O informacijah, ki nam zaposlijo možgane, zdajne razmišljamo, jih samo opazujemo. Opazujemo in čutimo svoje telo. Vsaka misel sproži neko reakcijo. Naredi ali odpravi določen krč v telesu. Oglejmo si, kako in kdaj se v telesu napetosti sprostijo, tudi kako je telo napeto. • Ko smo popolnoma umirjeni, se lahko, ker imamo možnost izbire, v sebi odločimo ... Končamo tako, da se ponovno osredotočimo na dihanje. V svoji notranjosti se ustavimo še v srčnem središču v sredini prsi, se nasmehnemo in se tako utrdimo v vseh pozitivnih odločitvah. Trikrat se popolnoma pretegnemo. Če smo sedeli ali ležali, vstanemo, zakrožimo z medenico in se sklonimo naprejv rahli predklon. Ponovimo tri take gibe in veselo zakorakamo obnovljeni, sproščeni in polni nove energije v prav posebne dni, ki nas čakajo jeseni. Vzemimo si čas za spremembe. Tudi jesen jih z veseljem trosi. Bodimo pozorni na barve. Založimo se z naravnimi zalogami, ampak pri vsem tem se spomnimo, da imamo možnost izbire, in zato je vsak dan lepši. Veliko več informacijo sproščanju, pravilni uporabi svojega telesa v vseh situacijah pri opravljanju del in avtomatskem sproščanju, ki blagodejno vpliva na telo in seveda deluje, pa se bomo naučili ali samo spomnili ob torkih v Osnovni šoli IG v mali telovadnici 21. in 28. septembra 2010 ob 18.30 uri, ko bo potekal ponovni vpis na Energijsko vadbo in sproščanje. Za informacije pokličite. Dan odprtih vrat je v septembru in je brezplačen. Z veseljem se vidimo na sejmu na Igu, kamor vas vabimo. Izvedeli boste tudi, kako opraviti samo-masažo, ali dobili še kakšno uporabno informacijo. Pokazali vam bodo tudi nekatere akupresurne točke. Za informacije pokličite na 041 745 363. Dan odprtih vrat je v septembru in je brezplačen. Tina Sešek www.obcina-ig.si 29 3D javne razgrnitve Konec preteklega leta je Skupnost občin Slovenije po predhodnem posvetovanju z občinami ter Ministrstvom za okolje in prostor na razpis e-vsebine in e-storitve Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prijavila projekt Tridimenzionalne javne razgrnitve. Projektni predlog je bil pozitivno ocenjen in izbran za sofinanciranje. Glavni cilj projekta je občanom prek javnega spletnega portala (www.3Dprostor.si) zagotoviti transparentne postopke pros-tor-skih razgrnitev. Te si bodo lahko ogledali v naprednem 3D-načinu, imeli pa bodo tudi možnost aktivnega sodelovanja z oddajanjem svojih pobud in pripomb. S tem bomo posredno razbremenili občine, sajbodo uporabnikom vse informacije na voljo na omenjenem spletnem portalu. Sekundarni cilj projekta pa je komunikacijski modul (SOS Tabla), ki bo deloval v ozadju splet- nega portala in nudil podporo uporabnikom iz občin, ki bodo tako med seboj lažje širili in izmenjevali informacije. Poleg prostorskih razgrnitev želimo v okviru projekta Tridimenzionalne javne razgrnitve uporabnikom na spletnem portalu v naprednem 3D realističnem prostoru ponuditi tudi preprost pregled preostalih geoinforma-cijskih podatkov, ki so obvezna podlaga javnim prostorskim razgrnitvam ter z njimi razpolagajo MOP, GURS in občine. Spletni portal 3D javne razgrnitve predvideva brezplačno uporabo za vse uporabnike, vendar le v nekomercialne namene. Uspeh projekta, ki se konča oktobra 2010, je v veliki meri odvisen od občin, zato vas vabimo, da se nam čim prej pridružite in nam pošljete svoje predloge ali posredujete svoje geoinformacijske podatke, ki jih bomo z veseljem vključili v 3D realistično pokrajino, kot smo to že storili z mariborskimi desetcentimetrskimi DOF-posnetki. Vabljeni! Saša Kek in Luka Mulej H VI V • ■ • • I V • I Točka vsezivljenjskega učenja bo jeseni spet zaživela Odrasli imamo to srečo, da se izobražujemo brez strahu pred ocenami in izpiti in brez obveznega sedenja v šolskih klopeh ... Letošnjo jesen bomo spet potovali. Daleč in malo manjdaleč: nadaljevali bomo s predavanji iz cikla Potujte z nami ter s predavanji iz cikla Spoznavajmo našo občino in njene lepote. V okviru drugega vas že lahko povabimo na predavanje Barje, ali te poznam? Zaradi velikega interesa bomo ponovili serijo delavnic Kako do boljše samopodobe in nadaljevali z likovnimi delavnicami. Datumi bodo objavljeni pozneje, predvidoma pa bodo dejavnosti potekale od oktobra dalje. Pripravljamo tudi tečaj angleščine za začetnike, ki ga bomo izvedli, če bo dovolj prijav. Če bi se tečaja radi udeležili, to prosim sporočite na spodnji elektronski naslov ali telefonsko številko. Pohvalimo se lahko, da smo poleti v Knjižnici Jožeta Mazovca v Mostah v Ljubljani razstavili pisan izbor izdelkov, ki so nastali v okviru ustvarjalnih delavnic na različnih točkah vseživljenjskega učenja v Ljubljanski urbani regiji. Med njimi seveda niso manjkali prekrasni keramični izdelki, ki so nastali na delavnicah v Medgeneracijskem centru pod vodstvom Anite Indihar Dimic. Hvala vsem, ki ste ustvarjali z nami. Uradne ure mentorice ter učenje računalništva in svetovanje za izobraževanje: vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, tj. 1. 9., 15. 9., 6. 10., 20. 10., 3. 11., 17. 11., 1. 12., 15. 12. v Medgeneracijskem centru, Troštova 5, Ig. Točka vseživljenjskega učenja pri nosilcu projekta CDI Univerzum in partnerju Društvu Fran Govekar Ig uspešno deluje že tretje leto, vse dejavnosti pa so brezplačne. Vabljeni vsi, ki nas še ne poznate! Špela Jurak, mentorica na točki vseživljenjskega učenja društva Fran Govekar Ig Zunaj uradnih ur: e-pošta: spela.jurak@cdi-univerzum.si telefon: 01 583 92 75 naslov: CDI Univerzum, Grošljeva ul. 4, Ljubljana spletna stran: www.cvzu-lur.si Operacijo delno financira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS. 30 www.obcina-ig.si Medved na Ižanskem Medved je ena redkih živali, s katero se velika večina novorojenčkov pri nas sreča že ob rojstvu v porodnišnici. Medvedek (seveda plišasti) je nepogrešljiva igrača vsakega otroka. Ko pa otrok odraste, mu moramo odrasli medvedka predstaviti v pravi luči, kot del narave, da se ne bo kar naenkrat spremenil v nekaj zelo strašnega in nezaželenega. Velike zveri, med katere spada tudi rjavi medved, sodijo med ogrožene in problematične živalske vrste. Po veljavni zakonodaji (Uredba o zavarovanju redkih in ogroženih živalskih vrst v Sloveniji) sodi rjavi medved na Rdeči seznam med ranljive vrste s posebnim varstvenim režimom. Zaradi gradnje gozdnih cest in vlak, gradnje prometnega omrežja (zlasti avtocestnega), čedalje večje urbanizacije, revitalizacije podeželja ter čedalje večje rekreacije in turizma v naših nedolgo nazaj zaprtih gozdnih kompleksih se zmanjšuje in slabša naravno življenjsko okolje oziroma habitat za medveda. Rjavi medved ni nikoli popolnoma izginil iz naših krajev. Do 18. stoletja je bil medved na ozemlju današnje Slovenije zelo razširjen. Nato se je njegova številčnost zaradi krčenja gozdov v kmetijske namene in sistematičnega iztrebljenja velikih zveri (medveda, volka in risa) zelo zmanjšala. Pred drugo svetovno vojno je v Sloveniji po oceni živelo od 30 do 40 medvedov, nato se je številčnost začela povečevati in danes ocenjujemo, da pri nas živi od 450 do 550 rjavih medvedov s trendom zmernega naraščanja številčnosti. Občina Ig leži v osrednjem varovalnem območju rjavega medveda v Sloveniji. To se začne na južnem delu Ljubljanskega barja in zajema dinarsko območje (jelovo-bukovi gozdovi Visokega krasa) do Hrvaške. Populacija se nadaljuje prek Hrvaške in Bosne vse do Albanije. Koliko medvedov živi na Ižanskem, je nemogoče zatrditi. Po videnjih in njihovih opisih vemo za posamezne osebke in družine, je pa življenjsko okolje samic veliko pribl. 100 km2, samcev pa nekajkrat več. Predvsem se gibljejo za hrano, v času parjenja (od sredine aprila do avgusta) pa iščejo svoje partnerje in prepotujejo lahko tudi pol Slovenije. Medved nima pravega zimskega spanja; ima zimski dremež, zato ga lahko srečamo v vseh letnih časih, celo pozimi v visokem snegu, po navadi v času odjuge. Medvedka polega mladiče januarja, februarja, včasih že celo decembra. Za zimovanje ali poleganje mladičev ni nujen brlog, to so lahko podrto drevo, mlajši nasad smrek ali skalni previsi. Medved v človeku ne vidi plena in se človeka boji približno enako kot človek njega. Medved se pri srečanju s človekom počuti ogroženega, predvsem če pri tem prestopimo tolerančno razdaljo, kar je nekajmetrov. Pri letošnjem primeru napada medveda na sprehajalko na Zapotoku je po spletu različnih naključij prišlo do neposrednega srečanja z medvedom na dva do tri metre. Verjetno je bila medvedka z mladiči, ki so bili prikriti na drugi strani gozdne ceste, medvedka pa je zaradi presenečenja in varovanja svojih mladičev sprehajalko podrla na tla, ji zadala ugriz v roko, jo popraskala po nogi ter nato odšla za svojimi mladiči. Na mestu napada smo našli zajetno količino medvedjih iztrebkov, kar pomeni, da se je tudi medvedka zelo ustrašila. Namen napada ni bil videnje plena, temveč izključno le onesposobljenje potencialnega napadalca njenih mladičev. Če morda mladičev ni bilo, je bila prekoračena tolerančna razdalja. Sprehajalka je kljub poškodbam, strahu in hospitalizaciji v bolnišnici pristojne zaprosila, da se medveda ne odlovi, ker je branil le sebe oziroma svojo družino. Da medveda v naravi ne bi srečali, se moramo gibati: po ustaljenih poteh, hodimo glas-no ali se pogovarjamo. Pes nam vedno bolj škodi kot koristi - če ga že imamo, najbo na povodcu. Pes je namreč medvedu grož-nja oziroma konkurenca in do njega je neprimerno boljagresiven kot do človeka. V mraku ali ponoči uporabljajmo svetila, da nas zazna na razdaljo. Pri gibanju je zelo pomembna smer vetra. Če imamo nasprotni veter na območju predvidene prisotnosti medveda, bodimo bolj glasni, kar pa ■ Лк"1 ne pomeni, da moramo kričati in vnašati v naravo nemir. Če srečamo medveda ali medvedko z mladiči, je treba predvsem ohraniti mirno kri in ravnati preudarno. Ne pokažimo, da nas je strah, in medvedu samozavestno povejmo par besed, da bo vedel, s kom ima opravka. Vedno se umaknimo po isti poti, kot smo prišli, brez panike in hitrih sunkovitih gibov. Medveda se nam ni treba bati, ker ni naš sovražnik, vendar moramo do njega ohraniti pravo mero spoštovanja. Več bomo vedeli o medvedih, manj se jih bomo bali. Ali bo medved prihajal v neposredno bližino naših domov, pa je odvisno od nas. Medved v naseljih ne počne ničesar drugega, kot išče hrano. Ko jo najde, se na to mesto še vrača. Zato predvsem velja za počitniška naselja od Škrilj do Zapotoka, da se smeti ne odlaga poleg zabojnikov, da se v naravo ne odmetava organs-kih odpadkov ter da za svoje hišne ljubljenčke od nedelje do petka ne puščamo hrane ob počitniških hišicah. KDAJ IN KAKO DO ODŠKODNINE, KI SO JO POVZROČILE ZAVAROVANE ŽIVALI Poleg medveda spadajo med zavarovane vrste tudi volk, ris, krokar, planinski orel in drugi. Živali zavarovanih vrst lahko povzročajo škodo na posevkih, sadnem drevju, čebelnjakih ter na domačih živalih in drugem premoženju. Kot dobri gospodarji svoje premoženje zavarujmo pred morebitno škodo z mehanskimi, kemičnimi ali zvočnimi sredstvi. Najbolj zanesljiv je električni pastir. Če pa nam omenjene živali vseeno povzročijo škodo, jo prijavimo takoj, najpozneje pa v roku treh dni na Zavod za gozdove Slovenije, KE Škofljica, Milanu Podlogarju: 041 657 243 ali Juretu Škulju: 041 657 270. Pooblaščena oseba si bo škodo ogledala, fotografirala in se z vami sporazumno dogovorila o višini odškodnine. Milan PODLOGAR Vodja ZGS, KE Škofljica www.obcina-ig.si 31 Prenove in zamenjave kotlov Koliko lahko prihranimo za ogrevanje Dajatve pri kurilnem olju se bodo občutno povečale. Ali ste vedeli, da v slovenskih gospodinjstvih prevladujejo zastareli in večinoma predimenzionirani kotli za ogrevanje na kurilno olje, ki so po nekaterih ocenah v povprečju starejši od 15 let? V kar nekajobčinah, kjer so že opravili analize in preglede ob pripravi lokalnih energetskih konceptov, so ugotovili, da so ravno starejši kotli eden izmed glavnih razlogov za visoko porabo energije gospodinjstev in hkrati priložnost za doseganje velikih prihrankov energije kot tudi denarja ob hkratnem izboljšanju kakovosti zraka. Do izgradnje plinovodnega omrežja za zemeljski plin so se investitorji največkrat odločali za sistem ogrevanja na osnovi kurilnega olja. Pri takratnih gradnjah so bile fasade in strehe slabo ali nič izolirane, prevladovala je vgradnja manjkakovostnih in tehnično zastarelih lesenih oken. Danes lastniki pazljivo razmišljajo tako o toplotni izolaciji gradbene konstrukcije, s katero lahko privarčujemo z energijo, kakor tudi o drugih oblikah ogrevanja, ki manj obremenjujejo okolje s škodljivimi izpusti, so cenovno ugodnejše in energetsko varčne. Tudi država se je odločila, da bo podprla ta prizadevanja in poskrbela za subvencioniranje ali kreditiranje naložb tistih občanov, ki se odlo- čajo za ukrepe, s katerimi bodo varčevali energijo. Med prehodi na ekonomične in okoljsko ustreznejše energente velja izpostaviti zemeljski plin. Ta je zanimiv za uporabnike, ki se odločajo za novogradnjo ali prenovo, predvsem na tistih območjih, ki že imajo razvejano plinovodno omrežje. Tudi sami distributerji nudijo odjemalcem, ki se odločajo pri novogradnjah ali prenovah svojih stavb za prehod na zemeljski plin, vrsto ugodnosti: od kreditov z ugodno obrestno mero do brezplačne izdelave celotnega projekta notranje plinovodne napeljave, brezplačne demontaže z odvozom starih ogrevalnih peči in celo brezplačnega obiska strokovnjaka. Prof. dr. Vincenc Butala iz Fakultete za strojništvo je preračunal, kakšni bi bili učinki, če bi vsaj 30 odstotkov od 160.000 kotlov na kurilno olje, kolikor naj bi jih po nekaterih ocenah imeli v Sloveniji, zamenjali s kotli na zemeljski plin. Pri zamenjavi starejših kotlov na kurilno olje z novimi kondenza-cijskimi kotli na zemeljski plin bi se poraba energije pri posameznemu odjemalcu zmanjšala za 30 odstotkov, emisije CO2 pa bi se znižale za 94 ton na leto. Po novih predpisih na področju učinkovite rabe energije se pri uporabi plinastih goriv lahko vgrajuje le kondenzacijske kurilne naprave in napredne plinske tehnologije alternativnih sistemov z visokim energetskim izkoristkom. Če seštejemo od 15 do 30 odstotkov boljši izkoristek sodobne tehnologije plinskih kotlov in v povprečju za 15 odstotkov! nižje cene zemeljskega plina, lahko gospodinjstva na letni ravni prihranijo vsaj 30 odstotkov ali več denarja za ogrevanje. Na ta način se vložena sredstva povrnejo dokaj hitro (v nekaj letih), po tem obdobju pa se odjemalci udobno ogrevajo z veliko nižjimi stroški. Prehod na zemeljski plin pa je še toliko bolj upravičen, ker v prihodnosti ni mogoče napovedati natančne cene kurilnega olja, lahko pa se predvidi smer njenega gibanja. Država je v več dokumentih napovedala, da se bodo dajatve pri kurilnem olju postopoma dvigovale in do leta 2020 se bo cena kurilnega olja izenačila s ceno pogonskega dizelskega goriva na bencinskih črpalkah. Po trenutnih cenah to pomeni podražitev kurilnega olja za 56 odstotkov oziroma 0,42 Evro/l. Razlog za tako politiko je v dejstvu, da kurilno olje zelo onesnažuje okolje. Država želi tako zmanjšati njegovo porabo. Zato z odlašanjem odločitve o vgradnji bolj ekonomičnega sistema ogrevanja ne tratimo le časa in energije, temveč tudi svoj denar. Mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, postavlja zemeljski plin za naslednika lesa, premoga in nafte ter predhodnika vodika. Po podatkih Evropske okoljske agencije (EEA) 45 odstotkov prebivalstva Slovenije živi na območjih, kjer je zrak čezmerno onesnažen s prašnimi delci. V Sloveniji je na leto kar 1.700 prezgodnjih smrti zaradi posledic bolezni, ki jih povzroča onesnaženje s prašnimi delci. Poleg tega imajo prašni delci še vrsto drugih negativni učinkov. Pri uporabi zemeljskega plina pa prašni delci ne nastajo, zato je zemeljski plin tako tudi v Sloveniji najprimernejši energent za oskrbo v urbanih območjih. Država in občine bi si zato morale prizadevati za čim večji priklop odjemalcev na plinovodno omrežje. To bi vplivalo na boljšo kakovost zraka v lokalnih skupnostih in s tem na izboljšanje bivalnih pogojevin posledično na zdravje prebivalstva. Luka Madjar, GIZ za distribucijo zemeljskega plina 1 Podatki se nanašajo na povprečje od leta 2005 do danes na območju Mestne občine Ljubljana. Podobna razmerja veljajo tudi drugod po Sloveniji. Ob prenavljanju, obnovi, novogradnji, odločanju o zamenjavi grelnega kotla si uporabne informacije o značilnostih uporabe zemeljskega plina preberite na: www. zemeljski -plin.si. 32 www.obcina-ig.si Regijsko preverjanje ekip prve pomoči V soboto, 12. junija, je Občina Ig v sodelovanju z RK OE Ljubljana ter Upravo za zaščito in reševanje uspešno izpeljala organizacijski del preverjanja. Prav tako so se tri ekipe bolničarjev naše občine z osvojenimi rezultati postavile ob bok uspešnim ekipam, ki tako znanje uporabljajo dnevno. Priprave na ta pomemben dogodek so potekale že v pomladnih mesecih, ko so se oblikovale delovne ekipe in ko so povabilo na sodelovanje potrdili članih vseh naših gasilskih društev, bolničarjev ter vrtca in šole. Po vsem Igu so bila postavljena počivališča in delovne postaje, kjer so poškodovanci (naši bolničarji) izvrstno odigrali poškodbo, ki so jo morale tekmovalne ekipe prepoznati in jo pravilno oskrbeti. Vseh prijavljenih ekip je bilo 13, iz naše občine so bile prvič prijavljene tri ekipe bolničarjev. Bila je vroča junijska sobota, ko se je na Igu začelo delovno jutro za vse naše udeležence. Imitatorji poškodb - naši bolničarji - so prišli prvi na prizorišče, saj so jih marki-ranti 'pobarvali' v poškodovance. Sledili so jim gasilci, ki so začeli opravljati redarsko delo, delo kurirjev in spremljevalcev tekmovalnih ekip. Vključeno je bilo okoli 50 prostovoljcev, da je bil dogodek pravilno izveden. Uprava RS za zaščito in reševanje je sodelovala pri pripravi delovnih točk in počivališč, RKS OE Ljubljana pa je sodelovala z zdravniki in ocenjevalci ekip. Po prihodu prvih tekmovalnih ekip se je začelo zares - s himno, pozdravom in postrojitvijo ekip so odbrzeli na delovne točke. Nekatere poškodbe so bile zelo dobro odigrane in so bile tudi za obiskovalce prava paša za oči. Vroče junijsko sonce je pripekalo, ampak naša dežurna prva pomoč za hladno vodo je bila pripravljena. Grenak priokus dogodku pa je pustilo neskončno čakanje na rezultate, na katere smo zaradi napak pri ocenjevalcih Rdečega križa čakali predolgo. Rezultati regijskega preverjanja Prvo mesto je dosegla ekipa OZ RK Ljubljana 3, drugo mesto je zasedla ekipa OZ RK Ljubljana 2, tretje mesto pa je osvojila ekipa CZ Občine Kamnik. Naše ekipe civilne zaščite so bile razvrščene: ekipa 1 je osvojila četrto mesto, ekipa 2 peto mesto in ekipa 3 - zunaj konkurence - je dosegla šesto mesto. Organizacija tako velikega dogodka je velik zalogaj za tako majhno občino, zato gre zahvala: - OŠ Ig in njihovim izvrstnim kuharicam, ki so pripravile odlično malico in kosilo, - bolničarkam OŠ Ig in Vrtca Ig, - vsem prostovoljcem gasilskih društev in Štaba CZ ter vsem, ki so sodelovali pri tem dogodku. Andreja Zdravje, Občina Ig Foto: Maja Zupančič Hvala sponzorjem, ki so s svojimi darili poskrbeli, da so bili vsi udeleženci tekmovanja nagrajeni. To so: Pan goslar iz Bresta, podjetje Terra- r.b. z gradbenim materialom, Kig, d. d., Kožag, d. o. o., Iška vas, Silvaprodukt, d. o. o., Stami, d. o. o., in Tosama, d. d. Nesreča na avtobusni postaji Krvav med medsosedski spor Vabilo na ogled vaje pri Osnovni šoli Ig 2. 10. 2010 V občinskem glasilu Mostiščar za mesec maj sem napisal nekaj besed o novem t. i. projektnem delu priprav gasilskih vaj, ki ga opravlja Strokovna komisija Ta je pripravila in v glavnem tudi organizirala naslednje vaje: Veliko vajo s specifično vsebino na stavbo Center - Studenec na Igu v soboto, 22. maja 2010. Narejen je bil načrt vaje (lahko se mu reče tudi scenarij) s strokovno analizo z oceno poteka in izvedbe vaje. Vaja je odlično uspela - bili ste že obveščeni, pa je le prav, da se dobrih stvari še kdaj spomnimo. Regijsko preverjanje enot Prve pomoči pri CZ in enot PP pri Rdečem križu, ki je bilo v soboto, 12. junija 2010, in je zajemalo več kot pol vasi Iga. O rezultatih je napisan poseben članek, sam pa bom le malo pokomentiral dogajanje. Najprej se moram pohvaliti, da smo kot najmanjša občina nastopili z največ ekipami - s tremi. To nam je dovolil organizacijski odbor zaradi izredno velikega števila reševalcev bolničarjev, ki jih imamo! Treba se je pohvaliti! Ižanci, tako dobro organiziranega prvenstva že dolgo ni bilo. Seveda gre zahvala vsem, ki so sodelovali: tri tekmovalne ekipe z rezervami in vodji ekip, 32 'manekenov' - bol- ničarjev, ki so profesionalno kot zares odigrali žrtve in ranjene ob pomoči petih učencev OŠ Ig, 43 gasilcem iz GZ Ig ter vsem vašča-nom, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi tekmovanja. Bilo je zelo veliko opazovalcev in radovednežev, ki so dobili prave in natančne informacije od vsakega, ki so ga kaj vprašali, tudi od ljudi, ki niso sodelovali v akciji. To pa pomeni le eno - civilna zaščita in gasilci smo eno, občani www.obcina-ig.si 33 Reševalna akcija na šoli Foto: Maja Zupančič nas podpirajo in tudi zelo se zanimajo za naše delo. OŠ je poslala tudi za več kot en razred učencev z dvema 'tršicama', da so si pod strokovnim vodstvom ogledali tekmovanje. Zahvaljujem se županu Janezu Cimpermanu, ravnateljici Stanki Rebolj, delavcem občinske uprave in Andreji Zdravje, Smole Janez in Janezu, Smole Jože in Romanu, Srečku Šaverju, Antonu Božiču s hčerko, Alešu Mikužu, Stanetu Zdravje, Antonu in Matjažu Gerbec, Francu Šenku, kuharicam iz OŠ Ig, hišniku itd. Videti je, da novinarje in repor-terje zanimajo samo 'rumeni' dogodki, teh pa pri nas ni - zato jih tudi ni bilo. Organizacija z naše strani je bila stoodstotno izpeljana. No, na koncu pa je vendar bilo tudi nekaj, kar je dvignilo temperaturo med ekipami. Na rezultate smo čakali polni dve uri več, kot je operater obljubljal. Se je takoj videlo, da ni bil naš! Prav tako ni bil naš zmagovalec (CZ), ampak od ekipe PP Rdečega križa, sam vrstni red pa so poprav-ljali na izredni seji organizacijskega odbora en mesec po tekmovanju. To je še boljizsto-palo ob sicer odlični organizaciji tekmovanja. Vaja na OŠ Ig v soboto, 2. oktobra 2010 Pred nami je mesec požarne varnosti - oktober. Za ta mesec pripravljamo veliko vajo v OŠ Ig. Načrt vaje je v delu, opravljajo pa se tudi prve aktivnosti po njem. V septembru bo imel član komisije Janez Hočevar predavanje in izobraževanje z učitelji, kar je zelo velikega pomena za učence. Tudi učenci bi lahko pomagali pri evakuaciji in reševanju - seveda le tisti, ki bi bili dodatno šolani pri t. i. prostočasnih dejavnostih z gasilsko tematiko. Pa smo tam! Prišli smo do problema, ki ni v čast ne gasilcem ne učencem, še manj pa staršem! Šola se je potrudila in dodatno strokovno usposobila predavatelja za prostočasno dejavnost ter obvestila starše. Zdaj si pa zamislite - na Igu, tradicionalni gasilski vasi, je bilo premalo prijav za to skupino!! Otroci sploh ne bodo dobili primernega znanja, ki bi jim v ključnih trenutkih lahko rešilo življenje! Šola je res otrokov drugi dom, največ nesreč pa se zgodi ravno doma. Starši, zamislite se! Anton Pucihar, poveljnik CZ PGD Vrbljene - Strahomer ima novega V letošnjem letu je naše gasilsko društvo praznovalo enega pomembnejših dogodkov, ta je pridobitev novega gasilskega vozila IVECO DAILY GVV-1, katerega nadgradnjo je naredilo podjetje GV Pušnik. Vozilo smo prevzeli in pripeljali v garažo 28. 12. 2009, kjer smo ga ob kapljici rujnega kratko predstavili nekaterim krajanom in krajankam vasi Vrbljene in Strahomer. Uradno predstavitev je novo vozilo dočakalo prve sončne dni, in sicer 18. 4. 2010 na hipodromu Vrbljene. Ker se vozilo ni kupilo zgolj za vožnjo na takšne in drugačne gasilske prireditve, temveč prvotno za dodatno pomoč vestnim gasilcem in gasilkam, so naši fantje na predstavitvi izvedli vajo gašenja gorečega vozila. Pa vendar to še ni vse. Kot se spodobi, je treba novo gasilsko vozilo tudi blagosloviti in predstaviti drugim gasilskim društvom. Zato smo se člani PGD Vrbljene- Strahomer odločili za proslavo, ki smo jo izvedli 12. junija 2010. Zbralo se je po nekaj članov različnih gasilskih društev, oblečenih v paradne obleke, kot se za proslavo tudi spodobi, prav tako pa nismo pozabili na našega IVECA, za katerega so se naša dekleta še posebno potrudila. Na proslavi smo bili priča pomembnim govornikom - županu Občine Ig Janezu Cimpermanu, predsedniku Gasilske zveze Ig Ivanu Demšarju, poveljniku Gasilske zveze Ig Francu Bukovcu, poveljniku Civilne zaščite Ig Tonetu Puciharju, poveljniku Regije Ljubljana 1 Iztoku Zajcu ter domačemu župniku Srečku Golobu, ki se jim vsem v imenu društva najlepše zahvaljujem. Prav tako gre posebna zahvala tudi Občini Ig, ki je s svojim prispevkom prispevala k novemu vozilu in nam že leta stoji ob strani ter nas podpira tako finančno kot tudi moralno. Posebna zahvala gre tudi krajanom in krajankam vasi Vrbljene in Strahomer, ki so z denarnimi sredstvi izredno pripomogli k čimprejšnjemu nakupu vozila ter z delom pri izvedbi veselice. V imenu društva se zahvaljujem tudi vsem donatorjem, ki so s svojim trudom in denarnim vložkom pripomogli k izvedbi veselice in nakupu vozila. Govorom je sledilo žegnanje vozila, prerez traku in vžig vozila. Uradnemu delu sta sledila pogos- titev in veselica, na kateri je skrbel za vzdušje ansambel Florjan, člani PGD Vrbljene-Strahomer pa smo poskrbeli za postrežbo gostov. Še enkrat se v imenu društva najlepše zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli, bodisi finančno bodisi z delom, pripomogli k nakupu novega vozila in izvedbi veselice. Hvala. Karin Rus PGD Vrbljene-Strahomer Donatorji so bili: Alfa & Omega, d. o. o; Cast Co, d. o. o.; Dinos, d. d.; Franci Purkat, s. p., zastopanje-prodaja-vzdrževanje; Gasilska vozila Pušnik, d. o. o., Marjan Pušnik; IMKO PROJEKT - proizvodnja, inženiring, trgovina, d. o. o.; IVL, d. o. o.; Jože Gačnik, s. p.; Kogovšek Tomaž, s. p.; MEHANIKA PIŠKUR, Janez Piškur, s. p.; Mladina Vrbljene-Strahomer; Občina Ig; Jernej Pavšič; SŽ - PROJEKTIVNO PODJETJE LJUBLJANA, d. d.; Štab CZ Ig, Anton Pucihar; Ibrahim Tabakovič; TAPETNIŠTVO - Matjaž Ludvik, s. p.; Žaga in prevoz lesa Susman Anton, s. p.; Žlota d. o. o.; Lizt, d. o. o.; Topis, Tomaž Pikovnik, s. p.; Mizarstvo in šiviljstvo, Modic Viljem, s. p. 34 www.obcina-ig.si Malomarnost pa takšna! Dne 24. 8. 2010 ob 12.05 smo bili gasilci PGD Ig s strani poveljnika Gasilske zveze Ig obveščeni o požaru v Gorici pri Stajah. Izvozili smo z vozilom GVGP-2 in dvema gasilcema, pridružil pa se je tudi poveljnik GZ Ig z vozilom. Ob prihodu na mesto požara smo ugotovili, da je nekdo zakuril suho seno na robu gozda. Vročina ognja je že ožgala bližnja drevesa, v bližini je bilo tudi posekano suho vejevje, ki pa ga ogenj k sreči ni zajel. Ob ognju ni bila prisotna nobena oseba, ogenjpa ni bil pod nadzorom. Takoj smo začeli z gašenjem z vodo iz vozila in v 75 minutah požar uspešno pogasili. V Mostiščarju sem že pisal o ukrepih v primeru kurjenja v naravnem okolju (Zakon o varstvu pred požarom), pa vendar so nekateri občani očitno tako malomarni, da niso pripravljeni poskrbeti niti za osnovne varnostne ukrepe, ki jim moramo slediti ob kurjenju v naravi. Zato v upanju, da se bo upoštevalo ukrepe za varno kurjenje, dodajam še nekaj besed iz Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 4/2006). Ta določa naslednje: Priprava na kurjenje, sežiganje ali uporabo odprtega ognja v naravnem okolju: 1. kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom; 2. prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; 3. oddaljenost kurišča mora znašati vsaj 50 m, ko kurimo v bližini gozdov, in 100 m ob kurjenju v bližini pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi; 4. pri kurjenju je treba kurišče nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja; 5. po končanem kurjenju ali sežiganju moramo pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom (zemlja, pesek itd.); 6. ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s, se preneha kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj. Prepovedi: • kurjenja v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov; • kurjenja ali sežiganje ostalih kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve glede ureditve kurišča od točke 1 do 6 zgoraj; • zažiganja kmetijskih neobdelo-valnih zemljišč in nerodovitne površine, kamor spadajo kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski trav- niki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oz. nerodovitne površine na območjih, kjer ogenjlahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oz. zemljišča v zaraščanju; • pri kurjenju je prepovedano uporabljati gorljive tekočine ali materiale, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oz. so kako drugače škodljivi za okolje. Popolna prepoved kurjenja velja ob razglašeni veliki oz. zelo veliki požarni ogroženosti (prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj; puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar). Boštjan Bukovec, PGD Ig Gasilsko društvo Iška vas na izletu PGD Iška vas je v soboto, 19. junija, organiziralo poučen izlet, kjer smo spoznavali zahodni del Slovenije. Poln avtobus članov in članic GD Iška vas se je dobre volje odpravilo proti Gorenjski. Naš vodič, nadvse razgledan gospod, nam je med vožnjo predstavil vsak vrh, ki ga je zaznalo naše oko, in o vsakem je vedel povedati svojo zgodbo. Ogledali smo si izvir Save Dolinke, poznan kot Zelenci oz. talni izviri. Mnogo med nami nas tega izvira, čeprav se velikokrat peljemo mimo, še ni poznalo. Večina vode priteče podzemno iz Tamarja kjer izvira kot prvi izvir Nadiža. Jezerce ima izra- zito zeleno barvo, leži v močvirju, ki je ostanek nekdanjega večjega jezera. Posebnost današnjega jezerca je, da pozimi ne zamrzne in je njegova temperatura skozi leto v razponu 5-8 °C. Vožnja mimo spomenika Jakobu Aljažu je bila poučna - ali ste vedeli, da je svetovno znano Sveto noč prvi priredil za zbor prav Jakob Aljaž? Odpeljali smo se v Trbiž in se povzpeli na Predel, medtem smo veliko izvedeli o rudniku svinca in si med vožnjo lahko ogledali njegove ostanke. Naredili smo postanek v vasi Strmec - vas črnih rud in si ogledali pomožni rov Cesarja Ferdinanda I. Ogledali smo si vas Log pod Mangartom, kjer nas je sprejel predstavnik njihovega gasilskega društva. Težko si je bilo predstavljati ujmo, ki je divjala in trgala zemljo z njihovimi domovi. Danes je bil Log pod Mangartom že obnovljen in je kazal lepšo podobo, kot smo je bili vajeni s posnetkov v času naravne nesreče. Ogledali smo si mogočno trdnjavo Kluže iz 15. stoletja, ki je bila pomemben mejnik med takratno Avstroogrsko in Beneško republiko. Pot smo nadaljevali mimo najboljvodnatega slapa Boka, vseskozi nas je spremljala reka Soča, krasna in bistra hči planin. Zanimiv je bil ogled muzeja prve svetovne vojne v Kobaridu. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, zato se je v času nevihte prileglo okusno kosilo v Bovcu. Kot se za izlet spodobi, smo ga končali v Brdih, povzpeli smo se na Gonjače na razgledni stolp ter obiskali turistično kmetijo. Prijetno vzdušje, pesem, ples in harmonika so nas spremljali ves dan. Druženje in spoznavanje članov GD Iška vas je pomembno, da si v prihodnje lažje zastavimo nove cilje, proti katerim gremo. Enotnega mnenja smo zapuščali avtobus, da bi moralo biti takih srečanjveč. Hvala organizatorju izleta GD Iška vas in gospodu Rupertu za prijeten dan. Andreja Zdravje Gasilska fotografija pred muzejem v Kobaridu www.obcina-ig.si 35 Samovžig sena Naj se sliši še tako neverjetno, a vlažno seno se lažje vžge kot suho. V mislih imam samovžig sena. To je pojav, kjer pride so ognja, čeprav zunanji vir vžiga ni prisoten, ampak se zaradi samodejnega segrevanja kopiči toplota v notranjosti sena, do ohlajanja oz. odvajanja toplote pa ne prihaja. Večja ko je količina sena, težje se hladi, tako da se s tem povečuje možnost nastanka ognja. Marsikdo med nami pozna občutek toplote, ki jo občutimo pri premikanju sveže trave, ki je bila lahko le kratek čas na kupu. Procesi, ki lahko pripeljejo do samovžiga, se začnejo že pri sobni temperaturi. Rastline v manjši meri proizvajajo kisik, tudi ko se jih že uskladišči, kisik pa lahko nato porabljajo mikroorganizmi (termofilne bakterije), ki povzročajo dvig temperature. Poleg tega se v kemičnih reakcijah proizvajajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki temperaturi vžgejo. V senu se razvijajo ogljikov dioksid, dušik, metan in vodikov sulfid. Eden izmed pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manjkot 20 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, zaradi česar je posledično presežena količina vlage, so različni. Lahko je nevarnost prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča zaradi poškodovane strehe objekta, tako da seno moči dež, ali pa se seno vlaži iz tal, če so za to dani pogoji. Eden od pogojev za samovžig sena je tudi višina kopice, ki mora biti visoka minimalno dva do tri metre. Klinične temperature in ukrepanje: • 65 °C — Nevarno območje. Potreben je dnevni nadzor. • 70 °C — Nevarnost! Potreben je nadzor vsakih nekaj ur. • 80 °C — Treba je poklicati gasilce in začeti z močenjem sena! • 85 °C — Nastajanje požarnih kotanjin kanalov, nevarnost izbruha ognja ob dotoku zraka! • 100 °C — Kritično! Seno se bo skoraj zagotovo vžgalo. Temperature so samo okvirne in vam ne povedo veliko, če nimate sistema za merjenje oz. nadzor. Pri segrevanju je treba biti pozoren na vonj sena — pri kislem vonju ali vonju po karameli nemudoma ukrepajte. Vendar bodite previdni pri premetavanju sena, ker lahko s tem dovedete svež zrak in pospešite vžig. Nikakor ne hodite po senu, ker zaradi tvorbe požarnih kotanj obstaja nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, če je to nujno, pa naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici. Nevarna doba za samovžig je 3 do 6 tednov od datuma skladiščenja sena. Do samovžiga sena pa lahko pride tudi po veliko daljšem času (npr. več let), če je seno shranjeno v kopici ali v balah brez ovoja in delno pokrito. V takšnih primerih je izpostavljeno različnim vremenskih vplivom in v primernih okoliščinah (dežju sledi več dni zelo toplega in sončnega vremena) se procesi, ki pripeljejo so samovžiga, ponovno začnejo. Treba je omeniti, da se tudi dobro posušeno seno v prvih nekajdneh skladiščenja segreje do okoli 50 °C, vendar se nato po 15 do 60 dneh ohladi, pri tem pa je le neznatna možnost vžiga ali zmanjšanja kakovosti krme. Hitrost ohlajanja je odvisna od gostote sena, temperature okolja, količine vlage in prostorov skladiščenja. Vedeti moramo, da se samovžig sena z upoštevanjem dobre prakse in previdnosti lahko povsem prepreči ter se ohrani premoženje in ne nazadnje kakovostno krmo. Jože Krašovec, PGD Tomišelj KMETIJSTVO Izid točkovanja letošnjih žrebet 7. avgusta 2010 je v Velenju potekal Preizkus delovnih sposobnosti slovenskih toplokrvnih kobil, razstava žrebet in Šampionat letošnjih žrebet Alpe Adria. V Šampionatu letošnjih žrebet Alpe Adria so sodelovala žrebeta slovenske, avstrijske in italijanske toplokrvne pasme. Predstavilo se je 30 letošnjih žrebet, od tega po dve najlepši iz Avstrije in dve najlepši žrebeti iz Italije. Iz našega hleva se je predstavilo moško žrebe z imenom Columbus G očeta Cassusa in matere Julije. Dosegel je 33 točk (za tiste, ki o tem še niso poučeni, najpovem, da je lahko doseči največ 35 točk), kar pomeni, da je v skupnem slovenskem ocenjevanju dosegel drugo, v Alpe Adria ocenjevanju pa tretje mesto. Naš hlev iz Bresta se je predstavil še z dvema 4-letnima žrebcema, ki se potegujeta za licenco osemenjevanja, Weltgoslarjem in Rotga-nom, ki trenutno trenirata v okolici Kamnika na Gorenjskem. Toliko o dogodkih v Velenju. Sicer pa imamo v hlevu trenutno 18 konj, ki so registrirani kot Slovenski toplokrvni konji. To je sad več kot 30-letnega dela. Vse kobile potekajo od Jahanne-Vesne, hanoveranke, ki je bila kot dvoletnica pripeljana v Lipico in je bila v Hannovru vpisana v Zlato knjigo rodovnikov. Kupili smo jo na licitaciji leta 1985. Od takrat do danes smo obdržal vsa ženska žrebeta, ki so danes kobile in jih oplojujejo v Ljubljani na Veterinarski fakulteti z zamrznjenim semenom, uvoženim predvsem iz Nemčije. Ker redno spremljamo dosežke nemških olimpijskih in vrhunskih žrebcev in za oploditev naših kobil uvažamo ravno njihova semena, si upamo trditi, da smo med redkimi v Sloveniji, ki imamo najboljšo linijo Slovenskih toplokrvnih konj. V svoji zbirki imamo pribl. 50 pokalov. Sicer pa smo na tekmah Alpe Adria nastopali nekajkrat in nikoli nismo prišli domov brez pokala. Mogoče se vse to sliši kot opevanje samega sebe, vendar verjemite mi, da je tu vloženo veliko truda, dela, trme in še marsičesa. Columbus G Slavko Pavlič 36 www.obcina-ig.si Шшмкг zelena bratovščina lÜpge GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Lov in strelstvo Rdeča nit tokratnega članka zelene bratovščine je lovsko strel-stvo. Lov je bila ena prvih in hkrati tudi najpomembnejših človeških obrti že v prazgodovini, saj je omogočal preživetje predvsem v času, ko še ni bilo udomačenih živali ter so se ljudje preživljali z lovom in nabiralništvom. Lov je imel tudi eno ključnih vlog v razvoju in napredku človeške vrste, saj je bilo za lovljenje divjadi in preostalega plena treba najprej izdelati orožje, s katerim ga bodo uspešno uplenili. Takratni najpogostejši lovski pripomočki in priprave so bili poleg zank, pasti in različnih mrež tudi kopja ter lok in puščice. Zgodovinski preobrat je bil prav gotovo odkritje smodnika konec prvega stoletja našega štetja. S pojavom prvih pušk je lov v zgodovini dobil popolnoma nove razsežnosti. Začetne kremenjače in prednjače so kmalu nasledile modernejše - tako po obliki kot tudi po načinu rokovanja in uporabe. Danes orožje za lov razvrščamo predvsem na gladko cevno (šibre-nice), namenjeno predvsem za lov na malo divjad, in orožje z risano cevjo (karabinke, repetirke, kombinirane prelamače ipd.) za lov na visoko divjad. NA KRATKO Pred začetkom lovne sezone vsako leto lovci izvedemo pristreli-tev z namenom nadzora orožja ter hkrati tudi strelca in gotovo je to eden od vzrokov, da so se že pred mnogo leti začela prava lovska strelska tekmovanja. Začetki so bili gotovo skromnejši, zato pa imamo danes najrazličnejše discipline lovskega streljanja, npr. glinasti golobi (trap, compack, par-cour), tarča bežeči merjasec, kombinacija tarč v četvernem položaju (srnjak, gams, prašič, lisica) itd. Lovske družine, ki imajo za ta namen na svojih območjih strelišča, vsako leto organizirajo tekmovanja v lovskem streljanju. Teh se tudi člani LD Ig redno udeležujemo. Pravo protislovje je, da smo ena redkih družin v Sloveniji, ki nima svojega strelišča, imamo pa zato vrhunske strelce. Najome-nim le nekatere. Jože Vrbinc (tudi odličen puškar), Matjaž Makarovič, Marko Vilfan, Marko Sterle, Ljubiša Pavlovič, Tomaž Končan in še koga bi našli. Zadnja leta ekipo LD Ig sestavljajo Marko Sterle, Ljubiša Pavlovič in Tomaž Končan, pridružila pa sva se še Jani Šivc in Jaka Kraškovic. Letos smo se udeležili 12 tekem in osvojili šest prvih, dve drugi, tri tretja in eno četrto mesto. Lani smo bili za spoznanje boljši, prav tako predlani. 22. aprila letos smo člani LD gostovali na strelišču LD Mokerc na meddružinski tekmi v streljanju na glinaste golobe. Zbralo se nas je več kot 30. Poleg gostiteljev, članov LD Mokerc, so tekmovali še člani LD Škofljica in LD Velike Lašče. Tekmovanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju in lepi okolici lovskega doma. Za gostoljubje se mokrškim lovcem še enkrat iskreno zahvaljujemo. 29. maja pa je LD Ig organizirala tradicionalno tekmovanje petih lovskih družin TRIBM (Tomišelj, Rakitna, Ig, Borovnica in Mokrc), in sicer v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Tekmovanje je potekalo na strelišču LD Rakitna. Za vso izkazano pomoč pri izvedbi tekmovanja se članom LD Rakitna najlepše zahvaljujemo. Nad pripravo in koordinacijo obeh strelskih prireditev sta skrbno bdela naš strelski referent Borja Grčar in starešina Marko Vilfan. Drugi je po končanem TRIB-u tudi povabil vse nastopajoče v našo lovsko kočo na Krim ter podelil medalje in pokale najboljšim posameznikom in ekipam. Prehodni pokal za leto 2010 smo osvojili člani LD Ig v sestavi Marko Sterle, Ljubiša Pavlovič in Jani Šivc. Skratka, tradicija in kakovost lovskega strelstva v LD Ig sta resnično na visoki ravni in na to smo ponosni. Jani Šivc V soboto, 18. septembra, LD Ig in Društvo ljubiteljev ptičarjev (DLP) in LKD Ljubljana organiziramo jubilejno 20. Državno tekmo lovskih psov vseh pasem v vodnem delu. O tem in o kinologiji v naši LD pa v prihodnji številki. V soboto, 2. oktobra, bomo člani LD Ig pred kočo na Krimu svečano razvili novi prapor naše lovske družine. POZOR! Pred slabim mesecem je eden naših članov (v okolici Močevega laza) pri transportu nehote izgubil lovsko puško risanico. Prosimo, da jo morebitni najditelj proti nagradi vrne, hvaležni pa bomo tudi za vse koristne informacije. (GSM: 041/648-587, Matjaž) HVALA! ZAVAROVALNICA MARIBOR www.obcina-ig.si 37 planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • september 2010_ Dragi planinke in planinci, gornice in gorniki, članice in člani PD Krim ter tisti, ki bi to radi postali! V nadaljevanju tega članka boste našli seznam planinskih izletov, ki jih letos jeseni organiziramo v Vodniškem odseku PD Krim. Vse izlete do konca leta najdete tudi na spletnih straneh društva www. pdkrim.si. Med njimi so tako lažji vzponi, ki jih večinoma poznate (recimo na Krim, Srečanje štirih občin ipd.), kot tudi zahtevnejše ture, kot je izlet na Grintovec, ki zahteva dobro fizično in psihič- IZLETI PD KRIM V JESENSKIH MESECIH • SREČANJE ŠTIRIH OBČIN (lahka označena pot), 25. september • GRINTOVEC (lahka označena pot), 2. oktober, vodnik Boštjan P. Strnad (041 637 408, bostjan@votanleoburnett.si) • KRIM (lahka označena pot ), 3. oktober, vodnik Marjan Ciber (041 408 706) • UREKOV POHOD NA GORO NAD MALENSKIM VRHOM (lahka označena pot), 9. oktober, vodnica Barbara S. Podlesnik (041 790 211, bpodlesnik@gmail.com) • IZLET V NEZNANO (lahka označena pot), 16. oktober, vodnik Janko Purkat (041 370 449, janko.purkat@gmail.com) • POLHOGRAJSKA GRMADA (lahka označena pot), 23. oktober, vodnik Boštjan P. Strnad (041 637 408, bostjan@votanleoburnett.si) • POTEPANJE PO JAMAH PLANINSKEGA POLJA (lahka označena pot), 13. november, vodnik Marjan Ciber (041 408 706) no pripravljenost ter izkušen in zanesljiv korak. V poletnih mesecih smo opravili nekaj zanimivih izletov, na primer dvodnevni izlet iz Kamniške Bistrice v Robanov kot, na katerem smo z vodnikom Boštjanom osvojili več dvatisočakov ter na Robanovi planini degustirali kislo mleko in sir. V Vodniškem odseku PD Krim nas je tudi nekaj novih vodnic in vodnikov, ki nas še ne poznate, a ne grizemo in vas bomo z veseljem popeljali na načrtovane ture. Zato vas vljudno vabim, da se nam pridružite po svojih željah in zmožnostih! V vsakem primeru pa - ali boste šli z nami ali ne, vam želim še veliko lepih in varnih jesenskih planinskih in gorniških podvigov! Barbara S. Podlesnik, vodnica PZS, kat. A Načelnica Vodniškega odseka PD Krim V NEDELJO, 3. OKTOBRA, PLANINSKO DRUŠTVO KRIM PRAZNUJE DRUGI ROJSTNI DAN, ZATO VABLJENI NA PRAZNIČNO TURO NA KRIM! PD Krim bo 3. oktobra obeležilo drugi rojstni dan, ki ga bomo člani in prijatelji društva zaznamovali s praznično turo na Krim. V nedeljo, 3. oktobra, se bomo zbrali v Strahomeru pri mostu in okrog 10h veselo odrinili proti vrhu. V koči se bomo okrepčali s toplim čajem in hrano ter v prijetni družbi proslavili drugo leto našega delovanja. Vabljeni! Prijave in informacije: Marjan Ciber, 041 408 706 ŠPORT Mladi rokometaši RK Mokerc Ig ponovno uspešni V soboto, 4. septembra, je v organizaciji RK Mokerc Ig, potekal pripravljalni turnir za Mlajše dečke A z mednarodno udeležbo. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, od tega 2 iz sosednje Hrvaške. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. V skupinskem delu je bilo po sistemu vsak z vsakim odigranih po 6 tekem na skupino, na koncu pa še 4 tekme za razvrstitev od 1. do 8. mesta. Skupaj je bilo tako odigranih kar 16 tekem. Domača ekipa RK Mokerc Ig je v skupini A osvojila 1. mesto in se tako v velikem finalu za končno 1. mesto na turnirju, pomerila z ekipo RK Zagreba. Tekma, v kateri sta obe ekipi odigrali pravo moško obrambo, se je tako končala z nizkim izidom 8:6, zmagala pa je domača ekipa. Že prej sta se v tekmi za 3. mesto pomerila državni prvak RK Jeruzalem Ormož in RK Gorenje. Z 14: 8 so bili boljši Ormožani. V najboljšo sedmerko turnirja so bili izbrani Mitja Podpečan (RK Gorenje), Dominik Ozmec (RK Jeruzalem Ormož), Petar Habuda, Ivan Bilušić (oba RK Zagreb), Luka Ambrož, Matevž Žagar in Blaž Blažon (vsi RK Mokerc Ig). Vse rezultate si lahko ogledate na spletni strani http://www. mokerc-drustvo.si/. Končni vrstni red: 1. RK Mokerc Ig 2. RK Zagreb 1 3. RK Jeruzalem Ormož 4. RK Gorenje 5. RD Ribnica Riko hiše 6. RD Radovljica 7. ŠD Škofljica 8. RK Zagreb 2 RK M0KERC-IG Andrej Ambrož 38 www.obcina-ig.si RKMOKERC-IG ŠD RK MOKERC v novi sezoni 2010/2011 Bliža se nova sezona rokometnih tekmovanj. Člani RK MOKERC nastopajo v 1.B ligi po naslednjem razporedu: 25. 9. 2010 RK KRŠKO : RK MOKERC 2. 10. 2010 RK MOKERC : RK SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 9. 10. 2010 ŠD ŠKOFLJICA : RK MOKERC 16. 10. 2010 RK MOKERC : RK GROSUPLJE 23. 10. 2010 RD ISTRABENZ PLINI IZOLA : RK MOKERC 6. 11. 2010 RK MOKERC : RK AJDOVŠČINA 13. 11. 2010 RK SEVNICA : RK MOKERC 20. 11. 2010 RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO B : RK MOKERC 27. 11. 2010 RK MOKERC : RK VELIKA NEDELJA 4. 12. 2010 RK GRČA KOČEVJE : RK MOKERC 11. 12. 2010 RK MOKERC : RD ALPLES ŽELEZNIKI Prvo povratno kolo je 5. 2. 2011. Naša ekipa sodeluje tudi v Pokalu Pivovarne Union, kjer ji bo žreb za prvo kolo namenil enega od udeležencev: RK Celje Pivovarna Laško, RK Klima Petek Maribor, RK Jeruzalem Ormož, RK Cimos Koper, RK Gorenje, RD Slovan, RK Trimo Trebnje, RD Ribnica Riko hiše, RK Slovenj Gradec, RD Merkur, MRK Krka, RD Šmartno HERZ Factor banka, RK Krško, RD Alples, RK Ajdovščina, RK Sevnica, RK Grosuplje, ŠD Škofljica, RK Velika Nedelja, ŠD RK Radovljica, RK Cerklje, RK Arcont Radgona, RK Drava Ptuj, RK Pomurje, MRD Dobova, RK Brežice ali RD Moškanjci Gorišnica. Ižanski rokometaši začenjajo novo sezono. V Državnem prvenstvu mladih bomo nastopali s štirimi ekipami: Mladinci, Starejši dečki B (letnik 1997 in mlajši), Mlajši dečki A (letnik 1998 in mlajši) in Mlajši dečki B (letnik 1999 in mlajši). Igralci letnika 2000 in mlajši pa bodo tekmovali še v mini rokometu. Tekmovanje v 1. ligi pri članih in pričakovane visoke uvrstitve pri mlajših kategorijah zahtevajo tudi višjo raven organizacije tekem in posledično višje stroške. Po zgledu drugih prvoligaških ekip smo se odločili, da na tekmah 1.B lige v domači dvorani uvedemo vstopnino. Ta bo sicer simbolična: za odrasle 2 EUR, za šoloobvezno mladino do 15 leta starosti pa 1 EUR. Vabimo pa vse ljubitelje rokometa in občane, ki bi želeli podpreti rokomet v občini, da se včlanijo v ŠD RK MOKERC. Letna članarina je 30 EUR, s potrjeno člansko izkaznico pa imajo člani prost vstop na vse rokometne prireditve v dvorani na Igu. Za včlanitev, plačila in izkaznice se lahko obrnete na: Marka Hostnika, tel. 040 468 047, plačate pa lahko tudi na TRR 020580013687321 - namen plačila: ime in priimek-članarina 10-11 Želja uprave in igralcev ŠD RK MOKERC je, da bi vsi ljubitelji rokometa na Igu postali člani društva in tako prispevali h kakovostnejši izvedbi tekmovanj. Marko Hostnik Bi rad/-a del svojega prostega V ■ • V V* I / I VI • časa ali večer prezivel/-a v družbi mladih in v športnem duhu? Vabimo te, da se pridružiš skupini mladih odbojkaric in odbojkarjev, ki se skupaj vsak ponedeljek od 21.30 do 23.00 in četrtek od 20.00 do 21.30 v športni dvorani na Igu v športnem duhu z ogrevanjem, podajanjem žog in igranjem odbojke druži ter prijetno preživlja prosti čas. Vabljen je vsak, ki ga odbojka veseli! Ne gledamo, kdo je boljši, ampak da smo vsi skupaj kot ekipa najboljši! © Vsak zainteresiran naj sporoči svojo prijavo Manci Tjaši Hostnik na št. 041/922-120 ali po e-pošti: manca.tjasa@gmail.com do 10. oktobra 2010. ODBOJKARSKI POZDRAV: »eeeeee-opa!« © Športno društvo Krim Barje Mokerc vabi k skupinski vadbi: • ODBOJKA - mladinke: ponedeljek 21.30-23.00 četrtek 20.00-21.30 • ODBOJKA - občani: ponedeljek 21.30-23.00 četrtek 20.00-21.30 • MALI NOGOMET: torek 21.30-23.00 petek 21.30-23.00 • NOGOMET: torek 18.30-20.00 • KOŠARKA: torek 20.00-21.30 petek 21.30-23.00 • KOŠARKA - starejši: torek 21.30-23.00 četrtek 20.00-21.30 Vabimo vas, da se nam pridružite v času vadbe ali nam pišite na: sportnodrustvo.kbm@gmail.com. www.obcina-ig.si 39 Nova sezona skupinskih vadb v bazenu CUDV Draga z vadbo v vodi za nosečnice Mesec september je čas, da se ponovno začnemo družiti na vadbah ter se pripravimo na manj aktivno jesen in zimo, ko padec imunskega sistema lahko hitro ogrozi naše zdravje. Za seniorje se vadba to leto pravzaprav sploh ni končala, saj so vadili tudi v poletnih mesecih in tako poskrbeli, da so poleti samo nadgradili in ohranjali kondicijo. V septembru smo torejzačeli drugo sezono vodne aerobike, ki se je udeležuje mlajša populacija žensk, ki želijo visoko intenzivno vadbo in hkrati oblikovati mišice celotnega telesa ter poskrbeti za razvojkoordinacije in drugih pomembnih gibalnih sposobnosti. Prav tako se je ponovno zbrala skupina seniorjev, ki vadijo v vodi z manjšo intenzivnostjo - poudarek vadbenih vsebin je na razvijanju sposobnosti, ki v procesu staranja začnejo pešati (ravnotežje, koordinacija, moč idr.). Vadba, ki smo jo začeli izvajati v mesecu juliju, pa je namenjena nosečnicam in nosi tudi takšno ime: VADBA V VODI ZA NOSEČNICE. Prva bodoča mamica, ki se je opogumila, vadi že od začetka julija in je navdušena nad učinki vadbe. Prej je sicer že obiskovala vodno aerobiko in je želela v nosečnosti nadaljevati z vadbo, ki je prilagojena obdobju, ko se ženska sooča z velikimi telesnimi in čustvenimi spremembami. Dokazano je, da bo dobro telesno in duševno pripravljena nosečnica lažje prenašala tako nosečnost kot porod, po porodu pa bo hitreje ujela vsakdanji ritem. Ne glede na to, ali je bila udeleženka vadbe v dobri telesni pripravljenosti že pred nosečnostjo ali ne, je priporočljivo, da se vadbi pridruži, vodja vadbe pa ji svetuje, katere vaje naj izvaja in s kakšno intenzivnostjo naj vadi. Prednosti vadbe v vodi za nosečnice Vadbo še posebej priporočamo od konca četrtega meseca nosečnosti dalje, saj voda nudi številne prednosti v primerjavi z vadbo na kopnem. Pomembno dejstvo je, da so vaje v vodi in plavanje (ustrezna tehnika) telesna dejavnost v razbremenitvi, zato nosečnica lažje in varneje izvaja vaje v vodi kot na kopnem. Sila vzgona podpre težo otroka in razbremeni pritisk na mišično-skeletni sistem matere. S tem se zmanjša mišič-noskeletna bolečina in občutek olajšanja traja še nekaj ur po končani vadbi. Raziskava je pokazala, da je predporodna vadba, izvajana enkrat na teden, oblika terapije za bolečino v križu, nastalo med nosečnostjo. Možnost poškodb sklepov v vodi je bistveno manjša kot na kopnem. Znano je, da vadba v vodi vadeče skorajbrez truda prisili v krepitev mišic notranje enote (predvsem globokih trebušnih in ledvenih mišic), ker jih morajo skrčiti, da uravnotežijo položaj telesa pri gibanju v vodi. To se dogaja že med običajno hojo skozi vodo. Dokazano je tudi, da ima predporodna vadba v vodi pri 60 odstotkih največje frekvence srčnega utripa ugodne učinke na že tako obremenjena obtočila in dihala bodoče mamice. Frekvenca srčnega utripa, krvni tlak in telesna temperatura se manj povišajo kot pri vadbi na kopnem, zato je manjša možnost pregretja. Ravno tako se vsakemu plodu po vadbi v vodi hitreje vrne srčni utrip na normalo kot pri vadbi njegove matere na suhem. Hidrostatični pritisk masirajoče učinkuje na telo, kar je izredno koristno pri težavah obtoka. Učinek potopitve v vodo pa zmanjšuje nabiranje in zasta-janje odvečnih tekočin v telesu, kar povzroči manjšo možnost nastankaloteklin v Bokončinah in na obrazu. Hemodinamične spremembe potopitve povzročijo manjobremenitev za krvni obtok matere (hidrostatični pritisk v kombinaciji z gibanjem manjša otekline). Nosečnica lahko v vodi s primerno podporo lebdi dlje časa in izvaja vaje v položaju na hrbtu, ker se predvideva, da hidrostatični pritisk močno zmanjša možnost pritiska noseče maternice na spodnjo veno kavo. Vadba v vodi ima tudi dober psihološki učinek in veča motivacijo, ker se nosečnica v vodi počuti lažja in varneje izvaja vaje. Hidroterapija poveča sprostitev mišic, zato lahko potopitev v toplo vodo pomeni odličen način sprostitve. Zaradi vseh naštetih pozitivnih vplivov verjamem, da si želite vadbo vsaj preizkusiti in doživeti sproščajoče in osvobajajoče občutke, zato se veselim snidenja z vsakim posebej, ki nas obišče. Naj vas, kot je že v navadi, ob koncu članka vljudno povabim na brezplačen prvi obisk vadbe, in sicer posamezne ure potekajo po naslednjem urniku: VADBA V VODI ZA SENIORJE vsak ponedeljek ob 20.00, VADBA V VODI ZA NOSEČNICE vsak četrtek ob 19.00 in VODNA AEROBIKA vsak četrtek ob 20.00 uri. Če vas zgoraj navedena dejstva niso prepričala, se z vprašanji obrnite name. Dosegljiva sem na tel. št.: 040 321 866 ali po e-pošti: polona.rozic@ hotmail.com. Polona Rožič ZAVOD DIR Lekarna Ig Banija 4 • SI-1292 Ig t +386 (0)1 28 02 376 f +386 (0)1 28 02 377 info@lekarna-ig.si www.lekarna-ig.si Odpiralni čas: ponedelje k: 9.00-19.00 od torka do petka: 8.00-18.00 ^ IG ^ ^4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Društvo upokojencev Ig, Odbor za socialo, vabi vse upokojence, ki želite preveriti svoj krvni tlak in sladkor, da nas obiščete v Medgeneracijskem centru. Krvni tlak in sladkor bomo za vas preverjali vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 10. do 11.30 ure. Vabljeni, da nas obiščete! 40 www.obcina-ig.si AVTOR: MARKO BOKALIč SNEMALEC POŠKODBE KOŽE OD VROČINE SOSEDNJI PLANET EDVARD RUSJAN DEL KRANJA NA DES. BREGU SAVE NASPROTJE KONCA > NAŠ SLIKAR (SILVESTER) NQ.VI ČLAN ČUKOV (JERNEJ) PORTUGAL. OTOČJE PARTIJSKI V BIROKRAT p£™H HOTEI. V PORECU PIJAČA IZVINA IN SADJA DALJŠA STRO- ZAČETEK KOVNA IN KONEC1' OBRAZLO- RAFALA 2ITEV MI, VI.? DREVO TROPSKE AFRIKE, KAM BALA STAREJŠE OBDOBJE MLAJŠEGA TERCIARJA RUSKA OPERNA DIVA NETREBKO PRVOPRI-STOPNIK NA LUNI ARMSTRONG VRČ BREZ "SREDIN F' OBRAT TELESA V ZRAKU VELIKA MUHA, BRENCEU VELIKA GROFIJA V JUGOVZHODNI ANGLIJI NATAŠA PRISLAN ŽIVALSKI, BOTANIČNI ZIMSKI? VARNO PRIBEŽALIŠČE KRAJ NA CRESU PRI MOSTU NA LOŠINJ PRESTOL OGRODJE, VZIDANO V STENSKO ODPRTINO MAJHEN IN KREPEK, PLEČAT SPOD. ROB STREHE ŽENSKI PEVSKI GLAS KONICA NAŠ KIPAR (FRANCE) NENAKLONJENOST, ZOPRNOST SOGLA-SNIKA V DOTI PRIPADNIK DRUŠTVA DESKA S KOLEŠČKI, SKEJT REŠEVALNA PRIPRAVA GRAFIČNI ZNAK, DEUAJ BRZDE PRI UZDI SLOVENJ-GRAŠKO SMUČIŠČE VODOVODNI OBRAT STAVBA DEŽELNE VLADE TEKOČINA OD PRANJA KMEČKO VOZILO DEL ŽITNE BILKE Z ZRNI ODSTAVEK KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE DOBA OD POMEMB. ZGODOV. DOGODKA NAPREJ ELDA VILER ZAHODNOEVROPSKI VELETOK OLESENELA MLADIKA TRTE NAJVIŠJA IZOBRAŽ. USTANOVA OZEK PREHOD RENTGENOLOG FRANC. ZNAMKA KOZMETIKE PRILOGA ČASOPISA DELO OB TORKIH ZNAK ZA SREBRO HRVAŠKI OTOK Z NJO KAJ PRI-VEŽEMO ZAMETEK ČESA, KAR SE BO ŠELE RAZVILO IŽANSKA NAREČNA POSEBNOST MEDICINSKI STROKOVNJAK ODMRTJE TKIVA, NEKROZA VELIKA PAPIGA IZ TROPSKE AMERIKE Informacije o nar Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@sa NAJVEČJI PRITOK ORAIJJA V JUŽNI AFRIKI Že v prodaji! Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 23, 1231 Ljubljana - Cmuče BOVLA - mrzla pijača iz vina, sadja in sladkorja, IROKO - veliko afriško drevo z lesom kavno rjave barve, kambala, LONTOVŽ - stavba deželne vlade v stari Avstriji, MIOCEN - starejše obdobje mlajšega terciarja Obiščite prenovljeni spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 41 KNJIŽNICA IG VABI NA I I № POTOPISNO PREDAVANJE ČKv/APOfc IU GALAPAGOS Franci Horvat nam bo predstavil najmanjšo južnoameriško državo Ekvador in njene znamenitosti: glavno mesto Quito, nacionalni park Cotopaxi, inkovske ruševine sončnega templja Ingapirca, povzpeli pa se bomo tudi na markantnega lepotca Fuyo-Fuyo ter občudovali kondorje. Za piko na i bomo obiskali še čudovito otočje Galapagos. V SREDO, 6. OKTOBRA 2010, OB 19. URI. Predavanje bo v dvorani Centra Ig, v 3. nadstropju. Vabljeni v Knjižnico Ig NA PREDSTAVITEV KNJIGE in DVD-ja PREBUDI NAJBOLJŠE V SEBI V SREDO, 13. OKTOBRA, OB 19. URI. Biti zdrav pomeni počutiti se odlično v svojem telesu, slediti svojim ciljem, biti zadovoljen, se smejati, uresničevati sanje ... Je sposobnost biti popolnoma živ in vitalen ne glede na življenjsko pot, starost, poklic, izobrazbo. V knjigi bomo skupaj odkrivali, KAKO: • povečate energijo, ko jo potrebujete sami in vaši najbližji, • povečate odpornost imunskega sistema, • se osvobodite stresa in napetosti, • povečate odprtost za ideje, inovativnost, • povečate ustvarjalnost, • izboljšate koncentracijo, pomnjenje, sposobnosti, • izboljšate spomin. VAJE SO SREDSTVO, DA VSAK POSTANE GENIJ! ^r mestna knjiZnica ljubljana ^ ^ TEČAJ ^r mestna knjižnic KALIGRAFIJE 1 Rublja na v KNJIŽNICI IG MKL Knjižnica Ig štiri srede v novembru (3.,10.,17. in 24. novembra) ob 19. uri organizira tečaj kaligrafije. Kaligrafija je pisanje z lepimi, čitljivimi črkami ali krasopis, je veščina lepega in elegantnega pisanja. In prav vsak lahko z nekaj vaje obvlada osnove te umetnosti, ki daje vabilom, čestitkam, priznanjem, naslovom, listinam ter različnim okrasnim predmetom poseben čar in lepoto. Tečaj je BREZPLAČEN! Na tečaj se čim prej prijavite na elektronski naslov ig@mklj.si, na telefonsko številko 051 325 912 ali osebno v knjižnici. VABLJENI! Ts k d J JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE QBjAVi__ja RAZPIS ZA 3. OBMOČNO FOTOGRAFSKO RAZSTAVO na temo MED BESEDO IN PODOBO Razstava bo od 23. 11. do 5. 12. 2010 v paviljonih Erbergove graščine Dol, v Dolu pri Ljubljani. K sodelovanju vabimo vse ljubiteljske fotografinje in fotografe, ki delujejo na območju občin pod okriljem JSKD-OI Ljubljana okolica: Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Brezovica, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani in Medvode! Rok za prijavo je 21. 10. 2010! Razpisno dokumentacijo, prijavnico in vse preostale informacije dobite na naslovu: JSKD-OI Ljubljana okolica Trg MDB 14, 1000 Ljubljana tel.: 01 241 05 37, faks: 01 422 26 44 e-pošta: oi.ljubljana.okolica@jskd.si 42 www.obcina-ig.si FARKA Banija 21, 1292 Ig Odprto: Od torka do petka: 7.30-18.00 Sobota: 7.00-13.00 Nedelja in prazniki: 8.00-12.00 Nudimo vam dnevno sveže meso slovenskega porekla (svežo svinjino, junetino, perutnino, konjsko meso, različne mesne izdelke in meso, pripravljeno za žar). NOVO!!! Mesnica je ob delavnikih po novem odprta do 18. ure. Že 10 let se trudimo za vas ter izboljšujemo ponudbo in kakovost. Vabljeni! CAS KOLIN Goveja okrogla čreva 40/43, 43/46 Svinjska tanka čreva 30/32, 32/34, 34/36, +40 Mrežica 18 okenc Čreva za tlačenko 0 90, 0110 Čreva za salame 0 45, 0 50, 0 55, 0 60, 0 65 (kolagen celuloza različnih proizvajalcev) STROKOVNI NASVETI TELEFON: 01/286 46 52 Zabrv 16, 1292 Ig OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. ŠKRILJE 129, MALI VRHEK, 1292 IG • moško striženje od 7 do 12 € • žensko striženje od 8 do 15 € • otroško striženje od 5 do 8 € • barvanje klasično, modno • prameni - enobarvni, večbarvni ZA VEČ INFORMACIJ IN NAROČANJE POKLIČITE 041/680-657. VLJUDNO VABLJENI. www.obcina-ig.si 43 oglasi MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • marec 2010 NLB dve leti na Igu Ugodnosti ob rojstnem dnevu Z veseljem vam sporočamo, da praznujemo že drugo obletnico poslovanja na Igu. Ob tej priložnosti smo za vas pripravili paket ugodnosti NLB Osebnega računa: Novim strankam ob odprtju NLB Osebnega računa in NLB Varčevalnega računa podarimo: • nadomestilo za vodenje računa za dobo 6 mesecev, • 50% članarine za prvo leto uporabe katerekoli NLB Plačilne kartice, • pristopnino za poslovanje prek NLB Klika in NLB Teledoma, • 50% popusta na stroške odobritve NLB Kredita. Obstoječim strankam ob odprtju kateregakoli NLB Varčevanja s postopnimi vplačili podarimo: • nadomestilo za vodenje računa za dobo 6 mesecev, • 50% članarine za prvo leto, če se na novo odločite za uporabo katerekoli NLB Plačilne kartice, • pristopnino za poslovanje prek NLB Klika in NLB Teledoma, • 50% popusta na stroške odobritve NLB Kredita. Za dodatne informacije nas lahko pokličete po telefonu 01 420 22 10 od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure ali pa nas osebno obiščete. Ponudba velja v NLB Poslovalnici Ig do vključno 29. oktobra 2010. nlb® " Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju: Tip oglasa Cena z DDV Cela stran 240 € Pol strani 130 € Tretjina strani 90 € Četrtina strani 75 € Osmina strani 40 € Zahvala/čestitka 15 € Ob naročilu več zaporednih oglasov se obračuna popust: • za naročilo 5 zaporednih oglasov (pol leta) -5 % • za naročilo 10 zaporednih oglasov (celo leto) -10 % Cena barvnega oglasa je višja za 10 %. _MALI OGLASI_ Potrebujemo pomoč za čiščenje stanovanja štiri ure na teden. GSM: 041 907 686_ VARSTVO vašega malčka (dop., pop., zvečer, ponoči), odgovorno in zanesljivo, z dobrimi referencami. GSM: 040/715-023 (Barbara) ali 040/465-096 (Simona)._ Prodam nacepljena bukova drva. Možnost dodatnega razreza. Cena 50 €/m3. GSM: 041/804-794_ Nudim varstvo otrok v Brestu pri Igu! Za dodatne informacije me lahko pokličete na 041/660-136 ali na petra.voncina@gmail.com Pridružite se majhnim in prijetnim skupinam nemščine in angleščine v Zapotoku. Telefon: 051/31-2001 MK i sobe i kuhinje i vgradne omane i рсл siva po meji Vili 041 £CD П'7 NOVO vNimi i strojna V&2&IIJ& ■ rfs-lnvna nblači ч i pttiitiMijska oblač la i £ivil|Stvü а popravila ■ ostale sloritve MÜIC-jü fli 1 5 53 36l www m tZOrstvo-iTinriic.si MkEMtM in £I4II|51VD Vil i^m UM j s p . POCtkfj| 14. 13Ö3 Ig ш " Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01 280 23 00 Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA prostyle Z nami do plesa ZAČETNI TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE PONEDELJEK, od 20.00 do 21.30 TEČAJ OBSEGA 8 VAJ PO 90 MINUT CENA 55 EUR NA OSEBO LATINOMIX ZA ŽENSKE, KI SE ŽELITE RAZGIBATI V RITMIH SALSE, FLAMENKA, VALČKA, SVINGA, FOKSTROTA ... PONEDELJEK, od 19.00 do 20.00 TEČAJ OBSEGA 8 VAJ PO 60 MINUT CENA 45 EUR NA OSEBO ZAČETEK: 11. 10. 2010 LOKACIJA: GOSTILNA GERBEC ZABRV 22, 1292 IG PRIJAVE IN IFORMACIJE 070/298-450 (PETER) info@prostyle.si; www.prostyle.si www.obcina-ig.si 45 Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame in babice FRANČIŠKE KOZIN_ rojene Brancelj, iz Staj 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi župniku prof Antonu Koširju za lepo opravljen obred, gospe Silvi Dolinšek in gospodu Antonu Vr-hovcu za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste bili z nami in jo pospremili na zadnji poti. Sin Alojzij - Slavc in hči Andreja z družino ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA GLAVAN iz Vrbljen, po domače Goslarjeva mama Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gre gospodu Pozdercu za lepo opravljen obred, gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, Simoni Pavlič za poslovilni govor in Tomišeljskim župnijskim pevcem za odpete pesmi. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači ZAHVALA V nedeljo, 22. 8. 2010, nas je mnogo prerano zapustil naš dragi brat, oče, stric in dedek IVAN KRESE_ iz Matene Od njega smo se poslovili v četrtek, 26. 8. 2010, na pokopališču Ig. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo, hvala vsem za darovano cvetje in svečke. Naj se zahvalimo tudi vsem, ki ste kakorkoli prispevali k njegovemu dobremu počutju, vsem zdravnikom in osebju onkološkega inštituta. Zahvala gre tudi gospe Silvi Dolinšek in gospodu Antonu Vrhovcu za vse pogrebne storitve ter hvala, draga soseda Simona, za lepo prebran govor. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi Duša blaženo prisluhne, se povzpne navzgor, v višine, občuduje zvezde zlate-okna rajske domovine. Duh moj dviga se še više, čez vsemirje do Očeta, kjer glasi se čudovito lepa pesem neizpeta. (J. Š.) ZAHVALA Za vedno se je poslovila draga mama FRANČIŠKA ŠKERJANC_ roj. PEZDIR, iz Matene 54 Ob zadnjem slovesu drage mame se iskreno zahvaljujemo za vse izrečene sožalne misli, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dober namen. Posebno zahvalo izrekamo kaplanu Janezu 2erovniku za lepo opravljen pogrebni obred in gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve ter gospe Dolinšek za ureditev vežice in vso pomoč. Iskrena zahvala tudi gospodu Kobalu za lepo pripravljen poslovilni govor. Hvala pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter se je spominjate v molitvi. Vsi njeni Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 http://cvetlicarnaana.gajba.net/ Ikebane, venci, sveče, aranžiranje daril, cvetje in poročna floristika. Do 30 km dostava brezplačna! pogrebne stnritue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 46 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • september 2010 MOSTIŠČAR Otroci so sami izdelali loke in jih preizkusili. Ustvarjanje iz gline Presukani Lisjak Foto: Nina Žnideršič ŽELITE PRIVARČEVATI PRI OGREVANJU? ŽE IMATE PLINSKI PRIKLJUČEK? Predstavljamo okolju prijazne kondenzacijske plinske peči z ntskimi emisijami izpustov v ozračje in odličnim izkoristkom izgorevanja I RADIANT Mđćtd 9db 94 kW Pnedattjt janiisfne wxfe 1цпгг»јрчз1к iTJierisvrfceatrHj a.giteiJi * Plhske ppfi so pridem t ц etrtrair-o ofrevai^e in ia рпрглме wofa s»nitam? vgde. Ijliaüru met indtj ud 4 du 34-kW. l-lHTi'.k.i p inikj pei irri 20-iiLiih bojlcf u t гкг^«!«^ pin?ki pet PO 1ОД-1*г*к. empjlir^nl вф/ГГ 1 mngjiroijfVD nnidr- Jnhr.vtijhj-c prnl&trtju innil пгп- vodr. V к.-јГМ lIIT'jLlii 2 i J riür. Jl. ÜLÜtrilt'kij iJuj L^dlhi korđcnđt:jiKe plluke prii n#i3iđnt visoh iikorhiek do phPike рсо so opnemhene l Aemwn D>fi cei h* ^eKwatrvn= Ctrktrpnjki n^drernl sljUm г Ltp Mübnpin Н vljusllwdjo s-:mcdijflnaililc п cclcwarja p "-ike \к£ | Skupaj s. ik- temema МиИМИел1* :п Ducvass" p inibe (»ti гздешу^јо и№(пе nerui^« pri pripravi lopi« sanitarne vode tus). it urfjr (j'jLrr ÜL-. J a., № ■ Gl. 4 ■.t;. f. Ф WH «e iL Cli t™} Pokličite na 041/623-909 in pripravili vam Domo ponudbo za zamenjavo vašega starega sistema ogrevanja z novim, varčnejšim ter okolju prijaznim sistemom I OPRAVLJAMO TUDI: - redne servisne preglede in popravila sistemov ogrevanja, - izvedbo plinskih instalacij od požarne pipe do plinske pect ali do štedilnika, - Ude lavo projektov za plin za potrebe nadzornih služb, - menjavo ali dograditev obstoječih sistemov ogrevanja (nafta/les/plin), - priklope plinskih peči na obstoječ sistem ogrevanja, - pripravo dokumentacije za pridobitev nepovratnih finatnih spodbud za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije. Podjetje TAUBI-T+R*, d, o, o., je pooblaščeni izvajalec in serviser ogrevalnih sistemov RADIANT BI -T,R., d.o-o. Servis in prodaja plinskih peči Radiant, Beretta, Rielio in Rotex, Nudimo vam svetovanje in izvedbo novfh ter predelavo starih instalacij centralnega ogrevanja i možnostjo različnih kombinacij ogrevanja: SONČNA ENERGIJA, PLIN, KURILNO OLJE, LES. INFORMACIJE VSAK DELAVNI« od a.oo du ej.oc na telefon di/zbb-m-zo oti 8 00 do 19 00 na GSM 0Л1/« 3- y jBeretta ®RIE1L0 ROTEX| 'AL Bi -T. ft., 2.0.0 , Le^t 3 na Kures:ek 53,12» If, telefon: GifUi-M-IÖ, his 01/296-44-7 lr splet. www.taubi-tr.5L «-potu. inla^taubi-tr.si