Poštnina plačana v gotovini« itev. 30. Mesečna priloga „N0VE D0M0UUB0VE PODOBE". V Ljubljani, dne 30.
1925. Leto I.
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — Vinseratnem delu vsaka drobna vrstic« ali nje prostor 10 Din.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljuba«.
i pa UpravnMtv« »Nov«tf» Kopitarjev« ulic«.
naroinin«, reklamacije in inserati Domoljub««, Ljubljana,
Pucelj zopet centralist.
Stranka samostojnežev in prepeluhov-cev je ostala zvesta svojemu programu, ci se kratko glasi: Danes tukaj, jutri tam.
1.	Samostojno stranko je ustanovil tir. Žerjav s par sto tisoči kron, ki so jih dobili voditelji samostojnežev. Namen dr. Žerjava je bil, pritegniti slovenskega kme-,a v liberalno stranko in ga pridobiti za jelgrajski centralizem. Samostojneži so takrat za vabo agitirali z avtonomijo in proti centralizmu ter slovesno izjavljali, da nimajo z Žerjavom nobenih zvez. Volitve so minule, samostojneži so v narodni skupščini strnjeno glasovali za centralizem, pred sodiščem pa se je izkazalo, da so bili njih voditelji plačani s stotisoči iz liberalna jlagajne.
2.	Pri naslednjih volitvah so samostojneži propadli radi svoje centralistični po-
tike, ki je bila narekovana od dr. Žerjava. Zato so videli, da s centralizmom ne gre, ludi so videli, da je centralizem Slovenijo gospodarsko že spravil na rob propada — ato so se zopet začeli navduševati za avtonomijo in sprejeli celo tozadevne sklepe na voji glavni skupščini. V tesno zvezo so lopili celo s Prepeluhom, ki je oznanjal kot edinozvcličavni nauk republiko in slovensko zvezno državo z največjo samostojnostjo.
3.	Radič vrže republika čez plot, demokracijo in hrvatsko državo in njegova stranka potom vlade izjavlja, da je zadovoljna s centralistično ustavo, da se morajo vsi zakoni centralistične ustave izvesti do zadnje črke in da ni za izpremembo ustave. Radičeva stranka izjavlja, da je za nova bremena, ki jih bodo naložile nove tiranajstine in za vse nasilne in brezverska postave (šolski zakon! I), ki se bodo sklenile. Radič izjavlja, da je treba odpraviti [atoliške vero, hudo zabavlja čez Slovane:,
so katoliški.
In v tem trenutku je začutil g. Pucelj, kje prišel čas, da stopi v Radičev posla.i-klub. In bil je sprejet. Pucelj je postal opet bolj navdušen centralist, kot je bil Kdaj preje.
G. Pucelj seveda čuti to neznačajnost, ki jo vedno znova kaže že skozi 6 let. Zato se mora seveda opravičevati in ljudem na-metati peska v oči. Pravi: dosegli bomo vsaj drobtine.
Mi pa pravimo: G. Pucelj in g. Žerjav sta bila vsega skupaj gotovo štiri leta na vladi, pa -Slovenci nismo dosegli v teh letih niti drobtin, pač pa smo cele hlebe izgubili. Zakaj kaj pomenijo nazadnje vsi slovenski glasovi v Belgradu? Kaj pomeni kaplja v morju?
Edna, pa prav edina rešitev slovenskega kmeta, delavca, obrtnika in trgovca je: Slovenija naj sama dela svoje postave, Slovenija naj sama sebi plačuje aavke, v Belgrad pa toliko, kolikor je za skupnost v državi neobhodno potrebno.
To je edina rešitev, pa nobene drude. Šest let, ki smo jih prebili, govori, kriči, vpije, da je tako.
Avtonomija aH pogin!
Druge poti za stranko, ki res pošteno misli ni čuti za ljudstvo, ni in je ne bo.
Zato je SLS prejšnji teden izjavila v narodni skupščini:
»SLS se nikdar ne bo odrekla programu, ki obstoji v tem, da se izpremeni ustava, zahteva samoupravo v Slovenji na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju.«
Isto je moral ugotoviti radikalni voditelj Ljuba Jovanovič, ki je povdarjal, da SLS zato ni v vladi, ker že od 1920 dosledno zahteva izpremembo centralistične ustave, od česar v nobenem slučaju ne odstopa, in da je SLS svoj program obvarovala in ga varuje.
Da, g. Pucelj, to je značajnost, ki mora in bo končo priborila nazaj vse slovenske hlebe brez Vaših »drobtin«, ki jih obetate, pa ti di teh nikj r ne bo.
in armada.
Ali se še spominjate, lantje in možje, kako so Radič, Prepeluh, Kelemina in drugi radičevci in prepeluhovci pred volitvami pisali in govorili proti militarizmu in proti vojski, Na Štajerskem je bilo na ta
način veliko mladih volivcev zapeljanih da so volili Radiča.
Radič je na shodih govoril navdušene, da ni treba vojaštva. Mnogo mladeničev je zapeljal, da so radi tega se uprli, niso hoteli priseči ali pa so celo utekli.
In danes? Pavle Radič in dr. Šupe-rina, sedanja Radičeva ministra, sta 26. ia 27. marca v Belgradu javno povedala, da Radičeva stranka hoče, da mora vojaška dolžnost za vse moške trajati celo življenje. Radič je rekel: Vojna dolžnost se naj pri moških neha šele s smrtjo!
V »Politiki» je Štefan Radič zapisal besede, katerim niti verjeti nismo mogli. On naglaša, da se mora naša armada še povečati, da mora naša država (davko- . plačevalec!) iz kase še več žrtvovati za armado.
Nova vlada je dne 21. julija predložila narodni skupščini svoj delovni načrt (deklaracijo). V tem načrtu Pašičeva in Radičeva vlada prav nič ne govori o znižanju davkov in drugih bremen, pač pa pravi: »Vlada smatra, da se ne smejo žaliti nt-kake žrtve za potrebe naše vojaške moči.« To se pravi, da naj davkoplačevalci p!a» čujejo še več za armado. Ko je minister Džuričič namesto Pašiča prečUal ta stavek, so Radičevi poslanci skupno s Paši-čevimi navdušeno ploskali in so celo klicali: Živio vojska (armada)!
Prepeluh in Pucelj pa bosta odslej ponujala Radičevo politiko tudi slovenskim mladeničem in možem!
Varčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«!
Varno naložite svoj denar v
Uzajemni posojilnici
v Ljubljani, poleg hotela,Union4.
Obreslovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu 1.1 d.
yarčna gospodinja pere samo z milom »Gazela«!
d Ali smo med hotentoti? Preteklo nedeljo se je vršil na Žalostni gori pri Borovnici cerkveni shod, katerega so se udeležili tudi naši amerikanski gostje. Prišlo je zelo mnogo ljudi, posebno takih, ki imajo $vojce v Ameriki in katerim je g. Grdina iz Amerike prinesel novice, pisma in denarja iz Amerike. Po sv. maši, katero je daroval ameriški župnik g. Oman, je gosp. Grdina razdelil pisma," potem pa se je hotel ljudem zahvaliii za prijazni sprejem in jim povedati kaj novic iz Amerike. Tedaj pa je pristopil orožniški poveljnik ter mu prepovedal govoriti, češ, da je to poiitiiiii shod. Med občinstvom je nastalo veliko razburjenje in le mirnenii' nastopu gospoda Grdine .se je zaliv u! iti. da ni prišlo do hujšega. Ker je g. Grdina amerikanski državljan, se bo seveda pritožil na amerikanske oblasti, naši slovenski liberalni balksnd pa bodo za ceno zasluženo bluir.sžo L®ga-tejši. Zadnji č;.s ;e, da razni Baltiči izginejo s političnega obzorja.
d Za picvincijala v slcvesski Irc.ač;š-kanski provinciji je bil izvoljen č. g. dr. p. Regalat Čebulj.
d Novi gvarcijani v frančiškanskih samostanih so: v Ljubljani P. Angel Mlej-nik; v Kamniku P. Bernardin Mlakar; v Mar. Nazaretu P. Ambrozij P. Ambrozij Remic; v Brežicah P. Edvard Ravslehar; v Mariboru P. Grcius ICostcnjfek; na Brezjah P. Joahim Kcšepina; v Nc\ eni mestu ; je vikarij P. Mcdest Novak; pri Sv. Trojici 1 vikarij P. Julij Susr.ik, r.a Viču je prednik P. Arhangel Appcj.
d Cene za jocila v ljubljarskih gostilnah so se po dogovoru med mestnim tržnim nadzorstvom in gostilničarji znižale za približno 12 do 25'o pri posameznih jedilih.
d Otvoritev nove postaje. Na gorenjski železnici med postajama St. Vid in Medvode se v nedeljo, 2. avgusta, otvori nova postajica Medno. Otvoritev bo popoldan ob pol štirih, ko prvikrat obetane osebni vlak na novi postaji.
d Otvoritev nove proge, V nedeljo je začel voziti vlak po novi progi Ogulin-Split-Šibenik. Sedaj imamo vendar enkrat Železniško zvezo z Dalmacijo. Treba je le Že železnice iz Kočevja do Delnic ali Ogu-jtfna — potem bo pot v Dalmacijo naravnost.
d Enakopravnost centralizma. V Parizu študira mnogo jugoslovanskih dijakov, ki dobivajo visoke podpore od države. V petih letih je dobilo te podpore 1020 dijakov iz Srbije ter — 14 iz Hrvatske in filovenije. Žerjavova »Domovina« pa ved-fto dokazuje, da smo Slovenci čisto enakopravni s Srbi.
d Občinske volitve v Zagorju ob Savi I& bodo vršile 6. septembra.
d Tiskarn ▼ naši državi je 365, od tega jih je 127 na Hrvatskem in v Sloveniji.
d Svoji Jt svojimi Ob priliki kamniške ! orlovske prireditve so razobesili zastave naslednji trgovci in gostilničarji: »Kmetijska zadruga«, trgovina Soteljšek, trgovina z usnjem Trpine, trgovina Ivanka Grašek, ! trgovina Smolnikar, trgovina Šinkovec, trgovina Stergar, trgovina Janko Grašek, Orel Ana, trgovina Ivan 2argi,' trgovina Maks Zargi, svečama Marija Štele, trgovina Karel Albrecht. — Gostilničarji pa: Brezalkoholna gostilna, Trpine, Martin Vrhovnik, restavracija Kenda doma pri pošti in pri Malavrhu na Grabnu, Mejač, Groga in Rihtar na Grabnu. Dalje so razobesili zastave vsi naši obrtniki in I a siniki hiš, v kolikor imajo hiše ob iicu sprevoda. Našim ljudem iz Kamnika in okolice v ravnanje pri nakupih!
d Velika nesreča .z avtomobilom. Prejrnji teden so se peljali menda na čisto novem avtomobilu iz Škofje Loke v Ljubljano trgovec Rudolf Ziherl, trgovec Rafael Thaler s hčerko Rafaeolo, lekarn-ar Oton Burdich in šofer Al. Dornik vsi iz škofje Loke. Šofiral je Ziherl. Na križišču cest pri Jeprci, kjer se je že pripetilo par
avtomobilskih nesreč
kjer
šofer
poznajo cesto kot zelo nevarno, sc je avtomobil iz doslej še popolnoma nepojasnjenega vzroka nenadoma prevrnil. Zelo nevarno sta bila ranjena Rudolf Ziherl, ki
To je veselje, taka psns
Kdor uporablja .GAZELA"-milo, ima prijMno delo in je hitro gotov. |a? ne perem nikdar z drugim kakor z _.v
je vsled poškodb v bolnišnici umrl, in §0. fer Dornik. Industrijec 2an Pollak', ki se je slučajno pripeljal mimo, je vzel ranjenec s seboj v Ljubljano.
d Nesrečna smrt. Dne 20. julija zvečer je godovala v Kropi družba pevcev pri D. Š. 55letni fant Mihael Eržen je pri odhodu padel po stopnicah tako nesrečno da si je zlomil tilnik in bil na mestu mrtev. Mihael Eržen je bil naš najboljši tenorist, bil je veselega in mirnega značaja; na sv. Petra in Pavla dan sc je udeležii duhovnih vaj za• mladeniče.
d Nesreča pri proslavi. 19. t. m. so obhajali v Belgradu 501etnico nevesinjske-ga upora, ki ga je proti turškemu tlačilelj. stvu v Bosni in Hercegovini organiziral in vodil po gorah Peter Mrkoniič, poznejši jugoslovanski kralj Peter Veliki Osvoboditelj, oče sedanjega kralja. Pri proslavi SOletnice so priredili v Belgradu beneško noč na Savi. Ob tej priliki, ko so gos;> odhajali v mesto, se je podrl v pristanišču neki leseni most in do 50 ljudi je pad'? v vodo. Veliko jih je utonilo.
d Nesreča. Iz Iške vasi pri Igu naj poročajo: Pretekli teden, v ponedeljel dne 20. julija, so našli v Podkraju pri T:, mišljeni na cesti .mrtvega Aniona Župca i: naše vasi, h. št. 19. Vsi smo mislili, da jo umeril neki 18 letni Fr. Klančar Kamnika pri Preserju, ki sc jc tisti ne-rrečni dan vozil skupaj na istem vozu i Zupcem. In res, ko so zdravniki preiskali mrtvega 2upca, so degnali, da mož ni umrl vrled udarca na glavi, marveč da ga je zadela srčna kap in rano na tflavi ic
GAZELA"- mi!orn
mož dobil gotovo pri padcu z voza. Mož je bi! že nekaj časa bolan na božjasti. Čudno je pač to, da je bil pet let na Ruskem v ujetništvu in je zdrav prišel domov, tu ga je pa smrt zadela na lepi cesti in pri belem dnevu. — Žalujoči družini pa vsled nenadne izgube družinskega očeta izrekamo nase sožaljc!
d Roparski aa^ad, V nedeljo, 19. t. m., ponoči sta se skozi podstrešno o!.110 spla/.ila v hišo Jožefe Kristane pri Sv. Roku (St. Vid pri Stični) dva roparja ter s samokresom v roki prisilila Kristančevo, da jima je izročila ves denar (20LK) Din). Roparja sta biia markirana. Žena jima je morala tudi odpreti vrata, da sta šla ven, kjer je straži! ie tretji ropar. Hčerka Ti-nica, ki je spala v sosednji ;!>;, ni ničesar slišala.
d Nesrečna sruri mladega ameriškega Slovenc^. V Pueblu., Colo., jc dne 3. t. m. smrtno ponesrečil <i5lctni Frank 1. Pugel. Na avtomobilu mu ;<? počila pnevmatika, pri čemur se je prevrnil avtomobil preko nasipa in ga pokopal pod seboj. Pokojni Pugel je bil rojen na farmi {ameriška kmetija) v Calahariu pri Pueblu ter je bil tudi sam farmar. Njegov oče ima sedaj svojo farmo v okolici Puebla. Mladi Pugel ie bil zelo podjeten in iznajdljiv. Izuntel je posebne vrste dežnik ter se ie ustanovila delniška družba, ki naj bi v najkrajšem času zgradila tovarno za izdelovanje teh dežnikov. Vrhu tega ie Pugel izumel tudi novo vrsto avtomobilov.
d Osemletno deklico, ki ;e padla v deroči Gruberjev kanal v Ljubljani in se je že potapljala, jc rešil višji stražnik Josip Jazbec, ki jc oblečen skočil v vodo ter deklico potegnil na suho.
d Nad Celjem kaj rada divja nevihta. 20. t. m. je bilo zopet zelo veliko neurje. Treskalo in lilo je za stavo. Treščilo je v kozolec Antona Žolnira na Lopati. Kozolec je zgorel, škode pa ;e JO.000 Din. Strela je udarila tudi v hišo Marije Pilih v Trnovljah, kjer je pobila gospodinjo na tla, da se je onesvestila, nato pa je ubila šipo na oknu in švignila na prosto.
d Nevihta za nevihto. 20. t. tn. zvečer le divjala nevihta nad hrvatskim Zagorjem. Bil je tak vihar, da je ruval drevesa, brzojavne drogove in prevračal staje. Koruzno polje je uničeno. V vas Oroslavja je treščilo. Pogorelo je sedem gospodarjev, od katerih nobeden ni bil zavarovan (!!).
d Strela je udarila v gospodarsko poslopje trgovca Leopolda Vcbra v Železnikih. Poslopje je do tal pogorelo.
d Strašen naliv je dne 24. t. m. obiskal Šmartno ob Paki. Na njive je naneslo polno gramoza, ceste so razrušene in železniški tir na treh mestih pretrgan.
d Otroke kradejo. Tekom zadnjih mesecev je v Belgradu na nepojasnjen način izginilo veliko število otrok od 13. do 16. leta obojega spola. Celo iz doma za vzgojo mladoletnih je zmanjkalo več otrok, ne da bi mogli dognati za njimi kako sled. Sumili so na trgovino z belimi sužnji in pazili na Skoplje, Bitolj in Carigrad, toda doslej niso mogli ničesar dognati.
cl Cigani ukradli otroka. Ciganska rodbina, znana pod imenom Bergari, je
ukradla v Haškovem kmetu Milovanoviču izredno lepo triletno hčerko Verko. Sta-riši so obljubili rešitelju veliko nagrado, toda dosedaj niso našli o ciganih te družine še nobene sledi. Sumijo, da je odpeljala ta družba v obmejnih vaseh še več deklic in pobegnila preko državne meje.
d Ustrelil se je v Krški vasi vodja orožniške postaje Ivan Zavec. Prejšnji večer so mu v gostilni med prepirom pobrali orožje, kar ga je tako skrbelo, da je šel v smrt.
d Zastrupila se je v Rogaški Slatini srbska učiteljica Ntnkovtčeva iz Zeiruma. Našli so jo mrtvo.
(1 Kako je z luicrii« \ i>ent Vidu pri i>«U-ni.J Vedno bolj se množe taka in -podobna vprašanja, krtera dobiva gradbeni odbor »Katoliškega domi i/, cele dežele, fte celo i/. Hrvatske so prišle prošnje, •la odbor tudi bratom Hrvatom pošlje srečke. Vse k: že, da je povsod, ne samo v domači župniji, veliko /iiiMiianj ■ za našo loterijo, ki bo še veliko vež ljudi osvežila kot ona v šent Vidu nad Ljubljano. Saj tudi ni čudno! Gospodarji žo komaj čakajo, da prilo 8. september, ko bo odbor na slov osen način inočil za -0 K postavnega, iskrega in močnega k_>-ija v v;.'dnosli 20.000 K, ali pa iše bolj potrebnemu i/vrstno kraio-mlekarico v isti vrednosti. r'antje se že v iluiiu vozijo proti Ljubljani in Zngrobu na prvovrstnem in brezhibnem kolesu v vrednotiti Hi.OM K, na kuiereiii bodo Jaliko tekmovali z vsakim :> Himobitom ! > 'kleta že povprašujejo šivilje, ako ili jeseni sprejmejo v svojo .šolo, <la se pri iijUi izuči modnega šivanja na najbolj modernem šivalnem siroju. ,'evne gospodinje, ki v jeseni ne I odo mogle kupiti masti, že ogledujejo prašiča-•nublnjaka, ki je že zdaj vreden več kot 4000 K. Uradniki .o veselo novo obieke iz finega in modnega blaga v isti vrednosti. Obrtniki iu rokodelci nočejo več popravljati potrtega orodja, ker vedo, da bodo M. septembra dobili v iSent Vidu v Katol. domu samo /.a 20 K novega. Delavci iu revni dijaki se /,e tudi vesele elegantnih klobukov, trpežnega perila vseh vrst, dežnikov, novih čevljev, nepre-niočljivili podplatov ild. — Vsem pa kliče gradbeni odbor: Kupujte hitro, naročajte nove pri imenovanem odboru, poverjeniki ne odlašajte na zadnje dnevo, da ne zapravite sreče tistim, ki jih )>o Vašem posredovanju doleti prav gotovo 8. septembri ob dviganje srečk '<aše loterije!
<1 Za IU. gorenjski orlovski tabor v Radovljici dne 9. avgusta 1925 se je prijavilo že veliko število gorenjskh narodnih nos, ki bodo nastopile v sprevodu. Pripravljajo se posebno skupine iz Bohinja, Gori i, Bleda, Dovij, Mojstrane, iz škofjeloške okolice in drugih krajev. Iz tega posnemamo, do toliko tako pestrih in krasnih narodnih noš že dolgo nismo videli, kakor ji hbomo 9. avgusta v Radovljici. Da bo la največja letošnja gorenjska orlovska prireditev čim slikovitejša in veličastnejša, vabimo tudi ostalo kraje in prijatelje, da se čimpreje odločijo in se s posebnimi skupinami udeležijo III. gorenjskega orlovskega tabora.* Vsaka župnija, vsaka občina naj postavi lastno skupino. Zato 9. avgusta vsi v Radovljico na (II. gorenjski orlovski tabori
MED BRATI IN SESTRAMI.
Goriški občinski svet razpuščan. Ker so fašistovski občinski odborniki odstopili, je sedaj videmski prefekt razpustil goriški občinski svet. Za komisarja je imenovan fašist Bombig.
Slovensko sirotišče v Gorici. V lanskem šolskem letu je bilo v slovenskem sirotišču v Gorici 62 gojencev in gojenk. Vsi so dovršili šolsko leio s še precej dobrim uspehom.
Občni zbor goriške Zadružne zveze. Dne 9. t, m. se je vršil občni zbor goriške
pDLiTiCni • 2msm
__m
p V narodni skupščini je nova RR vlada podala svoj proglas kot načrt za bodoče delo. Zlasti povdarja, da bo treba stroške za armado šc povišati in da bo centralizem izpeljan do konca. Izjava je bila tako centralistična, da se Se nobeua vlada ni upala tako odkrito pokazati svojega centralističnega kopita. Vidi se, da radikali naravnost s hudobnim veseljem mučijo radičevce, da morajo ploskati temu, kar so šest let preklinjali. O vladnem proglasu se je razvila debata, v kateri so naši poslanci poveda'i, da bo sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci šele takrat dosežen, kadar bodo vsi dobili gospodarsko in kulturno samostojnost, kar se ne more zgoditi brez spremembe ustave. Zato SLS od tega ne odstopa. Ljuba Da vido vič je fino bičal neznačajnost -in ieda-jalstvo radičevcev ter povedal za zgled, kako je bil svoj čas pokojni Protič obsojen o a 20 let težke ,eče, pa so mu ponudili pomilostitev, če prosi zanjo. Toda ni hotel prositi, ker se ni maral prodajati. Radič stvar drugače razume. Davklovič povdarja, da to ni noben sporazum med Srbi in Hrvati, temveč samo politično koristolov-stvo. Govoril je tudi Pucelj, ki je silno poniževal slovensko ljudstvo ter se dobri-kal vladi. Izjavil je, da bo s ponosom glasoval za novo vlado, njene dvanajstine in torej tudi za nova vojaška bremena. Go* voril je tudi Ljuba Jovauovič, radikalni voditelj, kateremu je očitno neprijetno v druščini neznačajnih radičevcev in je posebno povdarjal. kako rudi bi radikali v vladi videli SLS. »Toda ta ne odstopa od svojega programa, je rekel, in prav susa.« Očividno imajo radikali velik rešpekt pred značajnestjo in doslednostjo poslancev Slov. ljudske stranke. Končno je poslanec Sušnik v imenu Slovencev podal naslednjo izjavo:
»Ker je vlada, ki se nam je predstavila z izjavo, to izjavo sestavila na nemoralen način, da se je pod izmišljenimi dejstvi zaprlo celo vodstvo Radičeve stranke in izsilila odpoved celega narodnega programa Radičeve stranke, ker dalje nova vlada po iz ječe osvobojenemu voditelju Stjepanu Radiču brez ugovora razglaša, da hoče v par letih Hrvate in katoličane odtrgati od Rima in spojiti s srbsko pravoslavno cerkvijo, ker vladna izjava in. izdajstvo Radičeve stranke utrjuje centralistično ustavo, ki jamči Srbom vso nadvlado, Slovencem in Hrvatom pa onemo-gočuje kulturni, politični in gospodarski razvoj; ker se je na ta način po krivdi
Zadružne zveze. Zastopanih je bilo 57 članic. Zveza se zelo lepo razvija in je imela nad 70 milijonov lir prometa.
Ia- Amerika
ae iuenuje fina tujava kotenina, izdelan* iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratne*
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. A E. SKABERNE - LfoUjan«, Mestni tr| Ht.
Jrvatske stranke notranja ureditev države jope t odložila, ker v izjavi ni niti govora 0 tem, kako se bo neznosno socialno stanje vseh stanov izboljšalo, ker nova vlada niti po sestavi — v njej ni niti enega Slovenca _ nc daje nobenih jamstev, da sc bo ozirala na upravičene zahteve slovenskega naroda, zato predlagam: Vladi sc izreka popolno nezaupanje.«
p Ni prijateljstva. Štefan Radič jc iz ječe takoj odšel na Bled h kralju, dr. se mu zahvali za pomilostitev, potem pa je iel v Belgrad, da se zahvali tudi g. Pašiču. G. Pašič pa se je takoj, kakor je slišal, da
Ž a namerava obiskati Radič, odpeljal iz
^elgrada. Ta nenadni odhod g. Pašiča jc Hrvate zelo neprijetno dirnil in se vidi, da Pašič ni baš iž prijaznosti do Radiča sestavljal nove vlade.
p Razpadanje Radičeve stranke. Radikalom se bo posrečilo; kakor sc vidi, razbiti Radičevo stranko in tako hrvatsko fronto oslabiti. Jasno je, da hrvatski narod, če količkaj drži nase in resno misli z enakopravnostjo Hrvatov v državi, ne 'rnore slediti brezznačajni in izdajalski politiki Štefana Radiča. Zaenkrat so izstopili iz Ra-dičeve stranke 'štrje poslanci, ki nc odobravajo Radičevc politike in so za svoj izstop iz stranke tudi dobili od svojih volivcev jaupnico.
p Radič vedno pomagal centralistom.
Naši kmetski in delavski možje so imeli prav, ko so vedno naglašali, da Pašič in Radič igrata pod enim klobukom. Tudi mi tmo vedno poudarjali da jc Radič ena glavnih ovir, da se nc vrže centralizem. Davidovič in Korošec sla vse poskusila, da Radiča spravita na pravo pot, a mož jc estal sebi zvcsl Po volitvah leta 1920. jc Radič imel 50 poslancev. Šlo jc tedaj za to, kako bo urejena naša država Pašič, Žerjav in Pucelj so hoteli, naj bo Jugoslavija centralistično urejena. To sc pravi: ves naš denar se mora stekati v Belgrad, vsi zakoni sc morajo sklepati samo v Belgradu. Sloveniji in Hrvatski se odvzame pravica samoodločbe. Pašič je s pomočjo samostojnežev in Zerjavovih poslancev imel samo 13 glasov večine. Če bi bil tedaj prišel Radič s svojimi 50 poslanci našim v Belgradu na pomoč, bi Pašič nikdar ne zmagal s svojo velesrbsko ustavo. 2e tedaj je Radič na tihem pomagal Pašiču 1 Ko je lansko leto na splošno željo prišla na krmilo Davidovič-Koroščeva vlada je Radič samo radi lepšega par mesecev držal z nami, o nato je začel na skrivnem metati naši vladi polena pod noge. Pso-val jc kralja, grdil kraljico in uganjal take nerodnosti, da je ravno radi Radičevih neslanih in nepremišljenih govorov in činov nato visoka gospoda našo vlado vrgla. Te dni je Radič javno povedal in pisal, da je on namenoma na tihem pomagal Pašiču strmoglaviti našo vlado. Še sramuje se ne, da to javno govori ln se hvali, da je pomagal Pašiču. Torej zopet dokaz, da je Radič igral z Miklavžem Pašičem pod enim klobukom. Ko sta si Pašič in Radič podala roke in sestavila skupno vlado, sta oba čisto pozabila na težave ubogega ljudstva, Nas Slovence bodo naprej odirali, davke bodo naprej neusmiljeno Izterjevall. Naši vojaki bodo Se dalje morali služiti v
a>
malarični Makedoniji; korupcija sc bo bujno razvijala. Mirno lahko trdimo.
p Politični berač«, G, Pucelj sc očitno sramuje svoje neznačajnosti, ki bo kmalu prišla v pregovor koi aprilsko vreme. Zato je napisal v Kmetski list članek, v katerem ugotavlja, da smo Slovenci politični berači in da se moramo zato zadovoljiti z drobti-nami (ki jih seveda tudi ne dobimo). Potem pravi, da je slovenskega političnega beraštva kriv »klerikalizem. G. Pucelj dobro ve, kakšno je bilo naše politično »beraštvo«, ko se je pod »klerikalnim- deželnim odborom toliko gospodarsko naredilo v par letih, kot sc pod centralizmom ne bo sto let. Takrat smo »meli vsaj neke vrste avtonomiji?. To avtonomijo pa nam je zapravil gospod Pucelj, ki jc glasoval za centralistično ustavo, s tem pokopal vso slovensko samostojnost ter nas postavil v položaj političnih beračev. Čc jc g. Pucelj zadovoljen, da slovenski kmet samo in vedno berači za drobtine, ki jih kljub temu ne dobi, dočim mora milijarde plačevati, inu mi povemo, da nismo. Čc plačujemo in sicer mnogo več kot drugi, hočemo tudi odločevati vsaj toliko kot drugi, nc pa moledovati za drobtine. Kdor pa sc zadovoljuje z drobtinami, hleba ne bo nikdar dobil.



n Sreča te lovil Za cn sam dinar lahko dobiš jagnjc ali purana, usnje ali obleko na srečolovu-pri orlovski telovadbi v nedeljo, 2. avgusta, popoldne v Smarji. Ostalih raznovrstnih dobitkov, med katerimi jc več piščancev in zajcev, bo okrog 200,
n Orlovski odsek Verd priredi v nedeljo, dne avgusta ločilo ob pol 4 popoldne v dolini -Matjažev let- odsekovo letno prireditev. Takoj po izjrpa-p,< m sporedu odseka Verd se vrši na istem mestu statetna tekma med orlovskim odsekom Stara Vrhnika in orlovskim odsekom Verd. Ker razpolagata oba odseka s precej dobrimi močmi, obeta bili ta tekma zelo napeta. — Prijatelji, posebno lanski gostje, naznanjamo Vam, da se grad Kralja Matjaža pridno čisti in vsestransko pripravlja, da sprejme svoje goste kar mogoče dostojno in solidno postreže. Ves čas sodelujejo godbeniki glasbenega konservatorija iz Ljubljane.
n Orlovski odsek v Hrusiti obhaja dne 9. avgusta petnajstletnico svojega obstoja, po sledečem sporedu: Dopoldne sv. masa v Bizoviku. Popoldne ob 2 sprejem došlih gostov pri kamnoseku I. Irtu v Stopanji vasi. Nato sprevod do telovadila k Domu v Hrušici. Ob 4 popoldne bo poleg zanimivih telovadnih točk prosta zabavo, srečlov, šaljiva po-štva, cvetlična tekma itd. Pri prireditvi svira godba železničarjev. Za okrepčila dobro preskrbljeno — Vstopnina 7 Din, za otroke pod 14 let 3 Din. — Prijatelje orlovslva in lepe zabave najuljudneje vabimo. — V slučaju slabega vremena so bo prireditev vršila v notranjih prostorih Našega doma. — Bog živil
n V nedeljo 2. avgusta bo sestanek Podružnice P. Z. za logaški okraj na Križni gori na.l Ložem Prosim vse tovariše, da se sestanka zanesljivo udeleže, ker bomo med drugim sklepali tudi o prireditvi. Zborovanje bo po sv. maši, — Podpredsednik.
n Dijaški dnevi v Ktični od 9. do 13. avgusta. ZaSetek predavanj bo v nedeljo 9. avgusta popoldne po prihodu vlakov. Obsegala bodo troje, vrste vprašanj: versko poglobljenje, socialnost in kat. politika, ki jih bodo obravnavali najboljši naši prijatelji in ml sami v razgovorih Vmes bodo naši ljubeznivi gostitelji o.o. clstercijani razlagali Mumijo, Katere so bomo udeleževali. - Dnevni stroški so

imju

Italijanski fašisti zopet divjajo, fašisti so pretekle dni zopet izvršili celo vrsto nasilij. V Parmi so vdrli v tiskarno, kjer si tiska »Piccolo« in so razbili vs>: stroje in pohištvo, poslopje pa zažgali. Nato so vdrli v pisarno poslanca Miche-lija in so razbili pisarno odvetniku Gras-siju in bivšemu socialističnemu poslancu Albertelliju. Varnostni organi niso nikjer nastopili proti fašistom in niso nobenega aretirali.
Ženska volivna pravica v Belgiji. V Belgiji se bije med katoliško stranko na eni strani in liberalno ter socialistično na drugi strani hud boj za žensko volivno pravico. Dočim se katoličani z vsemi silami bore za to, da se tudi ženskam dovoli volivna pravica, kakor jo že ima večina evropskih držav, se socialisti in zlasti liberalci na vse kriplje trudijo, da bi to preprečili. Ti sc namreč silno boje glasov belgijskega ženstva, ki je povečini verno. Ko je pred nekaj leti pri nas naša stranka zahtevala žensko volivno pravico, so tudi liberalci takoj zakričali in nato skupno s samostojneži v Belgradu res dosegli, da se je vprašanje ženske volivne pravice odložilo. Res, liberalci so povsod enaki nazadnjaki!
Italijani prepovedali nemška krajevna imensi. Na Tirolskem so Italijani v čisto nemških krajih prepovedali rabo nemških krajevnih imen. Uporabljati se morajo samo italijanske spakedrankc.
Pogodba med našo državo in Italijo, Dne 21. julija t. 1. so zastopniki naše in italijanske vlade v laškem mestu Nettunu podpisali pogodbo, v kateri sta si obe državi dogovorili nekatere olajšave v medsebojnih odnošajih. Važne so zlasti določbe, ki urejajo železniški in trgovski promet preko Reke. V tej pogodbi so urejene tudi pravice jugoslovanske manjšine na Reki. Jugoslovani, ki so že pred letom 1910. imeli domovinstvo na Reki, se smejo v vsem javnem življenju posluževati svojega jezika. Ustanavljati smejo tudi svoje šole, dobrodelna in kulturna društva. Učne knjige morajo biti na teh šolah iste, kakor se rabijo v Jugoslaviji. Italijanska vlada pa si pridrži nadzorstvo. Vprašanje je le, čc ne bodo fašisti zopet preprečili izpolnjevanja te pogodbe.
(Da).io glej ua naslednji strani spodn.iJ
preračunjeiii dnevno na 12 Din, vendar bomo po možnosti vpoštevali premoženjsko razmero u'lc,c; ženeev. — Natančnejši spored govorov in dnevni red. v kolikor to še ni znano, bo dobil vsak v roK6 še pred začetkom v Stični. - Iz Stične odpotujemo skupno v Kamnik, kamor naj se pridruži tudi tista ki se ne more udeležiti stifenskih dni!
Akademska zveza.
n Konj, tako/.vnni rotšimel je dne Vil.b «'• posestniku Francu Mavriču iz Nove Štifte pri gradu izginil s pašnika, ali je bil ukraden, oziro mi se jc nekam zatekel, Konj je širok, bolj mz»e 1 -stave z belo liso sredi čela, 4 leta star. - Koi ' lastnik konja s to izgubo občutno prizadet, sc proša tem potom vsak, ki bi kaj o tem zvc<tc , sporoči to lastniku proti primerni nagradi.
nakupom sc svari
»i A m. 0«. P. i Oglasite sc »a postaji
Planini
ŽDINJA VAS, 2. ST. PETER PRI N. MESTU. (Razno.)
Od nas še ni bilo menda nikdar dopisa v
»Domoljubu«, dasi ga ima skoro vsaka družina v selu in ga zelo radi prebiramo. Smo pač doma daleč med dolenjskimi vinskimi goricami .. . Toda prvo nedeljo julija ie doživi ljaia naša-soseska spomina vreden dan in se hočemo pokazati svetil. Dopoldne smo prisostvovali redki cerkveni slavnosti na bližnji Trški gori, namreč blagoslovitvi . novih zvonov, Skrivnostno veselo razpoloženje so vzbujali v naših srcih ganljivi obredi, slovesna služba božja in velika udeležba ljudstva tucU iz boljših stanov. Na) bi mili glasovi zvonov vneinali zlasti nas sosede okoličane k pravemu češženju nebeške Gospe) — Popoldne so nas dvignili Orii od fare, ki so prikorakali k nam na izlet in imeli pri Kotarju javen nastop. Govori, deklamacije, telovadba oh spremljanju godbe> prosta zabava z bogatim ribolovom, vse to je bilo za naše gorsko ljud. sivo dogodek, ki ga ne pozabimo nikdar. Brez dvoma bo orlovska misel dobila vnaprej požrtvovalnih pristašev tudi med našo mladino. -— Proti večeru s-no zvedeli, da ja Blažičeva hiša »na našem Kamenvrhu« ta dan zopet tudi letos — zdaj že četrti pot — odnesla prvo
diplomo na konjski dirki v Št. Jerneju. _
Bog živi!
LEŠE.
Na praznik slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda sta bili v Tržiču poročeni tukajšnji rojakinji, sestri g. prciesorja Milača, Frančiška in Marija. Obilo sreče in blagoslova!
FARA PRI KOSTELU.
(Krošnjarji in zdravnik,)
Vsled odloka ministrstva za trgovino in ;nrt morajo biti vsi krošn?arji včlanjeni v Zvezi krošnjarjev kraljevine SHS v Zagrebu; brez pritrdila o pristopu k te} Zvezi se prošnja za krosnjarsko dovoljenje ne sme izdati. Vse drage krajevne organizacije krešniarjev po-slanejo v teuf oziru brez pomena. — Pri nas i^amo svoje lastno zdravstveno okrožje za občine Trava, Draga, Osiinica, Fa:a, Banja-kka. Imamo tndi izvoljeni okrožni zdravstveni odbor. Nimamo pa že dalj časa svojega okrožnega zdravnika. Če kdo zboli in rabi zdrsv-ruca, se -mora zateči v 17 kilometrov oddaljena Delnice ali pa v 26 km oddaljeno Kočevje, Kar je sdružfeno z velikimi stroški ln zamudo cj.-a. Revnejši pa si v teh okoliščinah zdravju Ka niti privoščiti ne morejo. Mogoče bi bilo le v korist ljudstva, če bi se dotični odborniki nravstvenega okrožja že enkrat zbudili Iz svojega sparija pravičnega, se sestali enkrat k sep, napravili potreben proračun ter izpostavah razpis službe okrožnega zdravnika. Izdatek za zdravnika pač ne bi bil v škodo mi?c, y. korist celemu okrožju. Revnejšim Pa bi bno omogočeno, da pridejo v slučaja tudi' do zdravnika.
Rusko-japonska tajna pogodba glede
majske. Poroča se, da so Rusi in Japonci SKlenih tajno pogodbo, v kateri so se dogovorili, da bodo skušali izriniti Angleže m druge tujce iz Kitajske, tako da bi jo Potem sami lažje izkoriščali. Na videz se Pa Japonci delajo silno ogorčene vsled PruteSa preganjanja tujcev na Kitajskem; m, , , ^n3rodna ženska zveza za mir in -vobodo. Pretekle dni je zborovala v Ino-" mednarodna ženska zveza. Sklenila resolucija, v kateri poziva vse narode-; ' So udeleženi nd zmedah na Kitajskem; '"J.Poskrbe, da se vsi spori na Kitajskem 'ičn r ? Prelivania krvi na temelju pra-oda° m samoodločbe kitajskega na-
2UŽEMBERK.
Nedeljsko »Jutro* se uprav neumestno zalela-ra v prekrasno uspelo orloVsfco prireditev v Žužemberku seveda iz gole zavisti, da si naši nasprotnik! niti v sanjah ne morejo privoščiti vsaj približno! enakega slavlja. Med drugim se obregne tudi ob prodsednika tabora gosp.. župana Kasteloa, ki je tako po splošnem priznanju zares vzorno vodil. Ce naše sokole in orjunaše žalosti, da je gospod župan sledil besedam in tudi v dejanju pokazal, da je res katoliški mož, mi to razumemo in nas veseli. Kar se pa tiče časti, tu prvič ni šlo	drugič je
gosp. župan lungiral samo kot pilflsednik orlovskega tabora, ki se jc točno ob »Ave Marija« brez najmanjšega škandala najlepše zaključil in ne kot kolovodja tinte mešane gruče pred gostilno Ku-steršič, pri kateri sokolov in orjunašev pred vsem ni manjkalo, tretji«? je pa znani dopisnik »Jutra«, čigar imena nočemo omenjati, ker bi mu s tem izkazali preveliko časti; lahko prepričan, da on ne bo nikoli doživel časti, da bi predsedoval tako lepemu taboru, kot ie bil tabor Orlov v Žužemberku. Končno; če hočejo zvedeti 'nasprotniki, kako velika moralna razlika je v splošnem med žužem-bovskim Sokolom in Orlom, naj so mladi gospodje potrudijo in prečitajo nepristransko sodbo nezavis-nega lista v enrm izmed uvodnih člankov lanskega »Preporoda«, radi katerega je vodstvo sokolske organizacije v Ljubljani po tako žalosinem izpriče-valu za našega Sokola zahtevalo preklic — seveda resnice priklicati ni bilo mogoče. Za enkrat toliko. Ce pa hočete, Vam lahko postrežemo z najnovejšimi dogodki iz zadnjih dni. Mladi gospodje, nikar ste ne silite na solnce. Je preVeč šmira.
MOKRONOG. * (Cerkveni koncert.) » Po deželi sc navadno cerkveni koncerti ne obnesejo najbolje, ker je premalo glasbeno izebra1-ženili ljudi, ki bi imeli zmisel »a lepo pesem, in vendar je mokronoški koncert privnhil^j^noccr-kev poslušalcev. Bilo ie pač nekaj novega^in zato so prišli poslušalci od blizu in daleč. — Zbor 88 pevcev, 12 sopranov, 10 altov, 8 tenoristov in pa 8 basov jc dovršeno izvajal lepo sestavljen spored. Kot uvodna točka so mogočno zadonelc orgle pod mojstrskimi rokami St. Premrla in nato zbor z nad vse lepo pesmijo »Povsod Boga«, ki jo je dovršeno prednašal. Najbolj so mi ugajale »Le spi« in »Zvonovi«. Zbor Bi je pod spretnim vodstvom svojega dirigenta potrudil občinstvo zadovoljiti, kar mil je tudi v polili meri uspelo. Lž tuintam je bila izgovorjava premalo razločna, ker ie pevce sploh fežko navaditi na pravilno izgovarjanje. — Kar se tiče posameznih glasov, so soprani zelo lopi, pobioi-doneči in se l lahkoto gibljejo v višavi; nekoliko slabejši pa so alti in niso prišli do polne veljave; tenori in basi pa so "primerno spolnjevali celoten zbor. Kakor rečeno je bil spored srečno izbran, le žal, da se ni izvajal cel prvi del »Vnebovzetja«. Zborn in njega dirigentu morem samo častitati na prireditvi in želeti nadaljne požrtvovalnosti.
SUHOR.
(Samoumor.)
Četrt ure daleč nad domačo vasjo v gozdu Gabrik se je dne 14. t. m. zjutraj na hrastu obesil 19 letni čevljarski pomočnik Anton An-celi, pcsesthikov sin iz Gor. Suliorja št. 12. Vzrok smrti je huda jeza, ker je njegova mati svojo hišo prepisala na hčer, ne pa na njega. Vsekako pa tičj v tem tudi. slaba vzgoja, ker ie mladenič pri svojih mojstrih popolno zanemarjal svoje' krščanske dolžnosti. Ker ni imel_ trdne in žive vere, zato mu ni bilo nič za življenje., Že dva dni pred smrtjp je v neki gostilni pel vpričo svojih tovarišev; »Gavge bodo zaškripaj,'mene bo pa hudič vzel!« — Grozno! — "Na dan smrti je ob pol 3 zjutraj tudi še zažgal hišo sVojl sestri. Sreča, da ga je sesra še v pravem času zapazila, sicer bi
ila zgorela cela hiša. tako ja pa zgorela samo streha, ker' so ljudje prišli hitro na pomoč.— Samomorilcu se (e odrekel cerkveni pogreb. Tovariši, vidite, kam zaoelle človeka brezbožno živlfenfel
VELIKO MRAŠKVO. (Zgled potrpežljivosti.) Dne 14. julija smo pokopali Simončičevo ma* ter. Samo dva meseca riiairj kot 15 let je bila n* postelji. Nekaj čudovitega je bila njena potrpet. Ijivost. Nikdar je Hi nihče' slišal godrnjati ali a< pritoževali nad boleznijo. Tako potrpežljivo, kol je; svoje breme — bolcien — prenašala ona, zlepi n« najdeš koga, zlasti' ne, če bi bil bolan tolik« let kot ona. l»a bodi povedano, da tudi njeni domači, to je sin, hčere, snaha iii vnuki niso poka* zali nevoljnega obraza. Ce si prišel bolnieo obiskat, da bi jo tolažil, si ti prejel tolažbo od nI« samo. Vedno se je Čutila srečno in njen obrai j« bil vedno veder. V globokem zaupanju na božjo usmiljenost jc vlila ko'rajžo za prenašanje teiaf .obiskovalcem, demačim in 'srbi. Svetila ji večn« luč!
RAVNI pftr SV. DUHU PRr KRŠKEM. f (ftnzno.)	'
Imeli smo letošnjo pomlad tri sadjarske tečaje, kaierili st> se udeležili tudi iz sosednje župnije. Vs$ to pud vodstvom g. okrajnega ekonoma. — Dne 16, julija s;no pa imeli strašno točo. Potolkla ja skoraj tričetrt vseh pridelkov. Prosimo občinsko stopstvo, da nam izprosi odpis davkov, ali galic« po zničani ceni,- — Isti dan smo se tudi poslovil! Tod našega dobrega soseda Povheta. Bil je vrl poštenjak, nikomur ni storil krivice, zato je vso rU jiiTtresla njegova smrt. Pogreba se je udeležilo vse, pri krasnih pesmih, ki so mu jih zapeli f slovo pa so ljudje rekli: Tone Povhe manjkal
MEDNO NAD LJUBLJANO. > (Nova železniška postaja.)	>
Srečal sem znanca. »Ti, kje pa ]e »al Medno?« me je vprašal. »Tam bodo menda otvorili železniško postajališče.« — »Mala, a toliko bolj ljubka vasica js to približno tn četrt ure nad Št. Vidom. Na eni strani se ovija okrog nje sveilo zeleni gozd, na drugI jo cbliva peneča se Sava, ki nagajivo brani m zapira pot na bližnjo Šmarno goro in j venčna-e s-slčške gozdove. Vas stoji tik on glavni cesti, ki se vije iz slovenske Ljubljanf na slovcn.ko Koroško. V Mednu se cesti prav tesno približa železna kača, kot da bi se hotela splMiti po vročem cestnem prahu pod sivi Triglav. Vse to napravlja vasi prav ugoden, skoro romani:žen položaj. Vaščani so to kaj kmuiu spoznali in že večkrat in večkrat poskušali dobiti zvezo z ostalo našo domo. vino tudi z železnico. Dosc£li so. Dovolila se jim je železniška postaja. Vse je na postaji v nestrpnem pričakovanju veselega in svečanega dneva, ko se otvori postajališče, delalo, vozilo, kopalo... V nekaj dneh so trudne in žuljave kmetske ia delavske roke napravile peron. Zidarji in tasarji so zgradili lepo po-stajališčno stavbo. V kratkem času se je vse pripravilo, da otvoritev v nedeljo, 2. avgusta, . ob pol štirih popoldne čim slovesnejše poteče. Besi je vas majhna in v vasi ni bogatašev, vendar so vaščani radovoijno prevzeli težke žrtve nase, zavedajoč se velike pomembnosti postajališča in upajoč na zunanjo podporo. Zato 2. avgusta v Medno, ki ljubite šumeče savske valove ia idilično domačo zabavo.«
IG.
(Zopet »Kmetijski list« in poprava kaplanije.)
»Kmet. list« 8. julija piše: »Torej kaplan na pobira stanarino o a sob, a občinstvu naj se naprtijo davčna bremena za popravo istih.« Šest občin popravlja eno kaplanijo — to so gotovo strašna davčna bremena! — »Kmetijski list« pi še s »Kaplan vpraša: kdo je bil tisti inož, ki je pri seji izjavili Mi ne bomo popravljali kaplanije«, in da so se pri seji razen kle« rikalcev izrekli vsi odborniki, da kaplanu ne bomo slikali sob, če bo on. pobiral stanarino! — Pri občinski seji 23, novembra 1.1. — torej predno sem g. županu povedal, da je kapla« nija cerkvena in ne občinska last — {e neki samostojnež glede poprave kaplanije rekel) »Mi ne bomo iarjem (ii) nič popravljali, naj si kar sami popravljaj^!« To ie ta mož rekel prt seji, predno je bilo sploh kaj rečeno glede stanarine! In Čem« vlači dopisnik na dan neki slikanje sob? V stavku) »Ml ne bomo Iarjem' itd. fe fedro vsega prepira glede popri planije. Mož, bi je to rekel, ne gr« b
:erkev; njemu Je larna cerkeT in duhovščina ier sploh versko življenje deveta briga. Zato -.u ne gre v glavo, čemu stanovanje poprav-.jati duhovnikom, katerih sploh treba nij Velita večina se pa dobro zaveda, čemu so v I ;ri duhovniki, in jim še na misel ne pride, ja ne bi hoteli dati duhovniku, kar mu gre, .udi glede stanovanja! »Mi ne bomo farjem iič popravljali« — kaj takega izreči uradno jti občinski seji zamore le kak liberalec, o katerega dostojnosti si lahko vsakdo napravi pravilno sodbo. »Kmet. list« piše o nekem dogovoru med menoj in županstvom, da bo županstvo pobiralo stanarino. — Takega dogovora sploh ni bilo in zato mi sploh m treba snesti možate besede. »Kmet. list« ie pristavlja: »Največji bcbec se Vam v tem sme|e.« Dopisnik »Kmet. list« naj ve, da se bebci sploh rreradi smejejo in da je ravno pri bebcih značilno, da ni v njihovih glavah vse v redu. — Dalje piše »Kmet. list« o vnebovpuočih krivicah, ki so se godile ljudem od strani žup-•išča. Piše tudi, da so samostojni skrbeli za napravo zvonov in kako so hoteli oni tudi preskrbeti poceni zvonikarja za zvonenje, pa -i ?!o! »Ali se ne sesa s tem mozeg iz nudiva?« vprašuje »Kmet. list«. Res, kako so neti za cerkev nekateri ižanski samostojneži! ■upnišča so res grozne hiše, ki ljudem kar ■-<oze<: sesajo! — Ker sem v »Domoljubu« po-vel dopisnika v »Kiret. ljstu«, df: se tudi odpiše, je sedaj v »Kmet. listu« zapisal to-Ie nodrost: »Toda samostojneži nimamo navade, obešati svoja i-rena na dopise, ker to ni potrebno.« — Kakšna skromnost in ponižnost! (jpem, da me je dopisnik »Kmet. lista« ubogal in si ogledal napis na velikem zvonu na igu. T?m je zapisano, da je te zvonove vlila tovarna Samnssa v Ljubljani. Na veliki zvon 9.0 pa tudi obesili svoja i«iena ti-le in samo ti-Ie možje iz odbora za napravo zvenov: »Ivan Šenk, orrd.edr.ik; Fr. Toni. podpred- ' sedrik; Fr. Mrkun, tajnik: Jc-:. Hitejc. bla- j gajnik; Fr. Pločilnikar, Fr. Kraljič.« Če bi komu od teh šestih mož rekel, da je klerikalcc, sem v veliki nevarnosti, da rri toži radi razžaljeni i č'-.sti. In če bi se p^idrznil reči, da gotova polovica teb mož, ki so na velikem zvonu, hite ob nedeljah in praznikih v lamo cerkcv. ko jih kliče i?ti veliki zyon,_ pp.dem v še večjo nr vr.rnosf, da jno radi laži izročijo ff. dr. Sviglju, svojciru advokatu v Ljubljani. Torei bi sc eni stav,-!: iz »Kmet. lista« glasil pravilno talco-lc: »Toda mi ramostojneži ni-ii-.smo ohcč.-li svojih isin nr. dopise, pač pa r.a — veliki zvon.« — K r se pa tiče naslovov: I<ozli. koštruvi ild., ki jih daje do»i«nik :'omač':ii ljuden, r u povem to-le: te naslove i .'prejmite in ohranite za prosto uporabo zase j io za svoje!	C. M.
1Z.UADOVICE PBI METLIKI.
(Neurje.)
Nne Ifi. t. ni. popoldne okrog 5 Kino imeli pri i velikanski naliv med katerim jc padala tudi r.ot oreh debela toča, ki jc posebno po nekaterih vinogradih naredila ogromno Škodo. V bližnjem '.'.iimberUu pa jc strela užgala na več krajih skednje iu hleve, ki so do tal pogoreli, ubila je tudi eno kravo iu več svinj. — Že hujše pa je bilo naslednjega dne, ko je naliv poplavil mnogo zemlje vinogradov iu nanesel peska in gramoza po njivah in senožetih. Lani večinoma niso pridelali skoro nič vina, ker vsled deževja ni bilo mogoče pravočasna škropiti in žvepljati, pa je peronospora in piesnoba vse vzela. Letos smo pa škropili in ivepljali nekateri po 6—7 krat z velikimi stroški in trta je dosti dobro kazala, a če nas obišče še kaka taka nesreča, pa bo tudi letos trud in stroški zastonj. Pa upamo, da nas nc bo več. — Zdaj žanjemo in pospravljamo pšenico, ki je po nekaterih njivah jako snctljiva, najbrž vsled deževja, tako da bo tudi tu slab pridelek, ker jo je tudi toča deloma oklestila. Bojimo se, odkod bomo plačali davke, ki jih šo v dobrem letu ne zmoremo.
MORAVČE.
(Popravek.)
V zadnji številki »Domoljuba« sc je v dopis •j Moravč »rinila neljuba pomota: »leti dan dopoldan pa je bil občni zbor kmetijske podružnice Kmetijske i v e s e.c Pravilno bi se morali glasiti zadnji besedil Kmetijske družbe. — Dvsianik. 6"
ST. VID PBI STIČNI.
(Neurje.)
V' nedeljo 26. julija je udarila strela t skedenj Jožefa Kastelica na Pristavici, občina Zagorica pri Št Vidu Vkljub pridnemu gašenju je zgorelo celo poslopje,'ki je bilo leseno, a vendar z opeko krito. Zgorelo je vse seno, uničena je mlatilnica, žito čistilni stroj in slamorczniea. Skoda jc cenjena na 349.000 kron. Gospodar, ki se je šele letos oženil, ni bil zavarovan. Ker je gasilno društvo iz St Vida kmalu prišlo na kraj požara, je bilo mogoče obvarovati vsa druga poslopja.
ŠMARJE PRI LJUBLJANI.
To nedeljo, 2. avgusta, bo na Magdalenski gori ob 9 sv, maša in zborovanje pred cerkvijo. Govorita gg.: stolni vikar Fr. Korctič in urednik Fr. Tersegiav. Po zborovanju ostane godba na gori, kjer se bodo senčnatem gozdu dobila mrzla jedila in pijačdVopoIdne v Šmarju na župnijskem dvorišču java^irlovska telovadba in bogat srečolov,
ŠT. JERNEJ.
(Cerkveno žegnunje.)
Dne 9. avgusta bo ob 10 na prijaznih Gorjancih pri sv. Miklavžu cerkveuo opravilo (sv. maša in pridiga). Ker smo rekli, da moramo do drugega leta kupit ivoil, zato bo cerkveno darovanje ia nakup zvona. Vabljeni 6c od blizu in daleč vsi častilci sv. Miklavža. Ce bo vreme lepo, obeta hiti velika udeležba. Povabili smo tudi gospoda župnika od sv. Nedelje. Ce ne bo zadr>:un. pride in bo imel trdi ou sv. mašo po >stareiu obredu«-.
TRATA V POLJANSKI DOLINI.
(.Smrtna kosa.)
Kruto je posegla sbela ženac v naše vrste, ko nam je dne 21. t. ni. v ljubljanski bolnici iztrgala v/or moža. podobarja in slikarja Josipa Šubica iz Gor. vasi. Pokojnik je bil iz sloveče rodbine slikarjev šubic in jc bil poročen s pred leti umrlo sestro blogopekojnega dr. J. Ev. Kreka. Bil je skozi in skozi kreiiienit značaj, zvest pristaš SLS in neumoren delavec v naših prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Od prvega začetka je sodeloval pri Kat. izobraževalnem društvu, pri hranilnici in po-scjilniei, bil je mnogoleten član občinskega, šolskega in. cestnega odbora itd. — Bodi njemu in njegovim deloin blag spomin, preostalim iskreno eožalje in pokoj njegovi duši!
ŠT. JERNEJ.
V zadnjem Domoljubu jc naredil tiskarski škrat v dopi u iz št. Jerneja napako. Konec bi se moral glasiti tako: »Naložili (namreč liberalni občinski odbor) so razne takse, ki pa bodo zadele po večini le kmeta in tiste, ki delajo, oproščeni pa bodo tisti, ki sc od kmečkih žuljev redijo. No, pa saj ne zamerimo vojakom. Ti pač morajo delati, kakor jiin ukažejo generali.« Zdi se, da jc tak vojak, ki je pokoren generalu, tudi gosp. župan 1'adkovič. Bolje bi bilo zanj, ko bi bil malo bolj samostojen in neodvisen od generala Valcta, ki bi rad komandiral iso občino. Ko bi bili kmetje pametni bi rekli: takega, ki dela proti Cerkvi, ne bomo podpirali, pa bi bil g. Vale kmalu drugačen. — S konjsko dirko so letos liberalci doživeli veliko nazadovanje. Dirkalo je komaj toliko konj, kolikor je bilo nagrad. Ker je Kostanje viška godba odpovedala, naše niso prosili, ker je »preveč poceni in preveč klerikalna«, so dobili križevske Sokole-tamburaše. Gledalcev, razen običajnih »lirbcev« je bilo prav malo. Ko je Vidmarjev lant dobi! nagrado 200 Din, so mu dali prazno kuverto, menda zato, ker je »klerikalec«. Šele po trikratnem energičnem nastopu očeta mu je Vale moral iiplačati nagrado 200 Din. Taka je torej liberalna pravičnost.
CERKNICA.
(Naši uradi.)
Naši uradi čudno poslujejo. Neki lovec je prosil za orožni list Ima potrdilo, da je kolek za Din BO,— prošnji priložil, a glavarstvo v Logatcu ga ni dobilo. Moral ga je plačati še enkrat. Drugi lovec je pa dobil lovsko karto, • na njej jc bil prilepljen ie rabljen kolek. Ker se je drznil vprašati, kako se je to zgodilo, so mu karto odvzeli — in Se sedaj je ni dobil. Znan nain je še en podoben slučaj. Povsod površnost, da ne rečemo več, - samo pri davkih in njih izterjavanju vlada naj-veM« natančnost Kmalu bomo morali podnevi t Mj | i,ove,I»> k' "« bo od davkarije za-
iKOClJAN FK1 MOKRONOGU.
(Smrtna kosa.)
Pred kratkim smo spremili k večnemu no čitku ii a tukajšnje larno pokopališče go. Marini Andrej«.'* vo roj. Gapp pl. Tamerburg. Kojtua bila 2. februarja 1H14 v Novem mestu, kjer je nj,',, oče služboval kot okrajni protokolist. Pokojnica j« bila nečakinja slovečcga zdravnika Pavla \Yaramia. ki je živel in umrl v Mkocijanu. Waraun je bil, kakor rečeno sloveč zdravnik homeopat. Iz daljnih krajev so prihajali ljudje k njemu iskat zdravja. Pravijo ,da je vsako bolezen ozdravil in vsakogar! kdor je prišel k njemu. Ljudje so imeli vanj "zaupanje kakor v čudodelnika. Po svoji pridnosti si jc- sezidal v Škoeijanu krasen gradiček. Bil jc daleč naokoli ugleden in spoštovan mož. Velik do-l brotnik je bil dijakom iu šolski mladini. Ustanovil jc ca mcdirince ustanovo, šolski mladini jc kupili lepo zastavo. Velikemu oltarju farne cerkve r Škoeijanu je omislil 6 velikih in lepih kovinastik svečnikov. Tudi pokojna gospa Marija in njem ranjka teta Tome sta bili veliki dobrotniki dijakom in zelo naklonjeni župni cerkvi. Pogreb je imela pokojna gospa prav lep in veličasten, katerega n je udeležila velika množica ljudi. — V Dobnilj vasi pri škoeijanu je nedavno umrl bivši irebtu-ski stražmojster g. Janci Zniugg, ki je tu živel i pokoju ua svojem lepem posestvu. Bil je telo dcr. tipen in šaljiv mož in splošno spoštovan. Njegovi gospa soproga še živi in ima blizu 93 let. — V Osrečju pri šmarjeti je pa umrl pred kratkim p sestnik gospod Franc Nunčič, — Vsem tem umrlu bodi ohranjen časten spomin; Bog jim daj aebcu
BLED.
(Smrtna, kosa.)
Umrl je 18. t. m. vsled težke poškodbe fr. padcu z voza Simon Kocjančič, doma iz vasi Min pri Bledu. 1'okojni je bil dolgo let ključar cerku na blejskem otoku in zvest pristaš nase stranic Njegovi domači so zahvaljujejo vsem, ki »n se lit-ležili pogreba, zlasti pa požarni brambi, pevcem ii darovalcem cvetlic. Svetila mu večna luč.
KAMNA GORICA.
(25 letnica kat prosv. društva.)
Petindvajsetletnico našega katol. prosi cliieii društva smo praznovali v soboto 18. in nedeljo iS. tega nicsccu. Petindvajset strelov iz moinarjev j« v soboto ob 8 zvečer otvorilo slav nosi. V »adrui-iKin skladišču jc moški zbor zapel Fcrjančiiero »Naša pesem« (delavska, besede dr. Krekove).'»' navzoče je pozdravil predsednik Iv. Vari in p«™ besedo ustanovitelju našega društva g. profc6or|U L. A rim. Ta nam je v kratkem, a jasnem in W'"P-ncui govoru podal pregled, kako jc pri-lo do iwa-novitve društva in njega nadaljni razvoj. jZaslii k zmagi nam je križ« (l)r. Krek, Naša pcseml!« bil odmev vsega govora. Gosp. prof. dr. Utbo« ras je peljal po poli naših letošnjih svetoletail marjev iz Trsta v Benetke, Padovo. Horcnio« Rima in še nadalje v Ncapclj. Žive in jasne tične slike so izredno ugajale mnogoštevilnemu činslv u. Sprevod, ki se je razvil po predavani«) čarobno razsvetljeni vasi, je obseval velik kref,> je gorel na bližnjem griču. Pevski zbor jc n» J pred Kappusom zapel še par pesmi, nakar je * večerna slavnost zaključena. — V nedeljo dooom jc bila sv. maša ki jo je daroval gosp. prol, «• Sv. mašo je zelo povzdignilo mogočno streljani" ubrano nabijanje (pritrkavanje). Po sv. mMJ 1° bilo odlikovanje 12. članov — petindvajsetletni' in sicer sledečih: gg. U Arh kot ustanovitelj,/«' Kapus, Matija Mikelj, Valentin Arh, Jernej "JJ Rok Bohinc, Tomaž Pogačnik, Janez Resek, šlibar, Urh Bevc st. in Jakob Vari. Predsednik' jc v nagovoru na te prvoboritclje nase proji ideje spominjal tudi vseh že umrlih članov » nic našega društva, posebno pa še prera.no u ,Ja soustanovitelja dr. Lovro Pogačnika. — 1 "j1 ^ se je na prijaznem vrtu gosp. Kappusa raz"! ^ srčna vcseiica, na kateri jc do konca .v,aaV it,i najboljše razpoloženje. - Ob tej priliki »e o" zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, d* se j nost tako lepo in prisrčno prainovala. B»«» "jfr ustanovitelju prof. Arhu za njegovo prijaino lovanje, hvala nabijačem za ubrano ivonenje^ ^ ceni za mogočno in precizno streljanje, n ^ mačemu pevskemu zboru, ki je pod v0,l,"°. f,y|U nista g. Kappusa zapel mnogo lep'1* P«"1"' l. 1» godbi »Zvezda« iz Krope, ki je marljivo >8r j(|( kom veselice, hvala požrtvovalnim dr«"" ..j gdčuaui Kristini Bohinc, Minki Spendal, i
tek in Frančiški Vari za vneto prodajanje iopkov in razglednic, hvala igralcem šaloigre jPogodba<; t liatero ste nam napravili toliko smeha in končno hvala vsem Kamnogoričanom — izjemo so prav neznatne — ki so s čarobno razsvetljavo in zastavami pokazali svojo naklonjenost društvu.
KRIŽE NA GORENJSKEM.
(Občinske volitve.)
Občinske volitve se bližajo, do sedaj jo določen 18. avgust, ki je delavnik. Liberalci delajo i vso paro, da bi dobili s par Uskoki večino. A do-sedaj še sigurno nc! Kandidatnih list ne bo več ko sedem. Zadnjič smo jih imeli pet sedaj toliko napredka po svetovanju gotovega intriganta JDS. Usodo prepuščamo volivccm. — Zadnji Žerjavov list je vezal otrobe o bivšem županu, da je izročen sodišču. Pa to ni res. Resnici na ljubo povedano: sedanjo gerentstvo ga je tožilo za 29 točk občin-•kega gospodarstva. Pri zadnjem zaslišanju je bil sam pri sodišču brez zastopnika. Gerentstvo je nastopal dr. Saboty iz Kranja a kaj je dosegel? V vseh točkah, razen treh je bivši župan takoj dokazal, da ga obrekujejo, za ostale tri, ki gre za svoto okroglo 300 kron, bo pa dokaz še položil. Potem '■»j Pf ljudstvo sodi, zakaj je privedlo naše gerentstvo občino v take velikanske stroške brez potrebe in brez povoda, ker jim je samo za stran-karstvo, ubogi delavec pa naj pogine ali pa naj trpi do smrti, on in njegova družina. 0 tem bomo še spregovorili ob priliki. — Svetujemo pa vsem i/liiceni: zgagarjem nobene krogljicc.
DOVJE.
(Razno.)
Dne 24. maja je bil i vso' slovesnostjo odkrit spomenik padlih vojakov. Blagoslovil ga je g. svetnik Aljaž. Slavnostni govornik je bil g. kurat Bo-nač. Sodelovala je godba kat. del. društva t Jesc-nic. — 21. junija se*je vršila slavuostna otvoritev vodovoda na Dovjem. Na prostem jc opravil sv. mašo in vodovod blagoslovil g. svetnik Aljaž v navzočnosti številnih odličnih gostov, požarnih bramb, jeseniške godbe in drugega občinstva. Poleg jeseniško godbe jc slanost povečal tudi domači pevski zbor. — 6. julija jc dopolnil g. svetnik Aljaž 80. leto svoje starosti pri izredno čili svežosti. Na predvečer mu je pevski zbor zapel nekaj pesmi. — Dno 19. julija se je obhajala 80 letnica g. svetnika prav slovesno. Pri njegovi sv. maši ob 10 sta bili navzoči obe gasilni društvi i Dovjega in iz Mojstrane v krojih z zastavama. Popoldne ob treh pa »e jc vršila proslava v Društvenem domu. Bili so pozdravi, dcklamacije in igra »Mala pevka«. Cisti dobiček je bil namenjen za zidanje nove kapele •v. Cirila in Metoda v Vratih.
Najugodnejši nakup
Vam nudi
Jos. Rojiraa, Ljubljana
šolske klopi naprodaj!
Krajni iolski svet v Retečah pri Šk. Loki prodaja 16 tri- ozir. itirisedežnih Šolskih klopi. Čas za
nakup je do 16. avgusta. — Cene nizke.
USNJE!
Raznovrstno nsnje in čevljarske potrebščine, vse najboljše kakovosti in po najnižjih dnevnih cenah, nudi na malo ln veliko FRAN ERJAVEC, trgovina z usnjem v Novem mestu.
Sprejme se takoj KOVAŠKI VAJENEC, »in Poštenih staršev, 15—16 let star. Jožei Malovrh, kovaški mojster, Srednja vas 5, p. Polhovgradec.
Proklir Popisana preklicujem žaljive be-»IMI« se(je zoper Lovrenca in Tomaža ^agar. . Rodic«, 19. jul. 1925. - Marija Ravnikar.
LEPA KMETIJA naprodaj: hiša s 3 sobami In i L l ' hlevi, podom, kozolcem, vse njive skupaj "k hiše, dobri travniki in gozdni deli. — Jakob jj^unkel, Nov« Ložine 3, Stara cerkev p. Kočevju
UČPtlPir 86 'prejme za mesarsko obrt. Jože!
Jesih, mesar, Medvod*	4773
Nekaj številk o moči slov. zadružništva.
Zadruge v Sloveniji so združene v zadružne zveze. Le izjeme so take zadruge, ki niso organizirane v nobeni zvezi,
Dosedaj obstojijo v Sloveniji tri zadružne zveze, ki so: Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovensfcik.zadrug v Ljubljani ter Zadružna zvezah Celju,
Najmočnejša po številu članic kakor tudi po denarnem prometu je Zadružna zveza v Ljubljani. Koncem 1.1924. je bilo v njej združenih 502 zadrug. Najštevilnejše med temi so hranilnice in posojilnice (kreditne zadruge), katerih je 281; potem pa sledijo po številu nabavne in konsumne zadruge (77), živinorejske (30), mlekarske (25), kmetijsko-strojne (25), obrtne (22), elektro-strojne (14), stavbin-ske (9) in še raznih 19. — Hranilnice in posojilnice se pečajo, kakor znano, z zbiranjem ljudskih prihrankov, ki jih potem posojajo za gospodarske potrebe svojega kraja. Kolikor pa teh prihrankov ne posodijo posestnikom v kraju, jih nalagajo pri Zadružni zvezi v Ljubljani, Leta 1922. so imele pri Zvezi včlanjene kreditne zadruge Din 66,463.000.— na posojilih. (To pa velja le za 261 kreditnih zadrug, dočim jih 10 ni poslalo rac. zaključka.) Pri Zvezi in drugod so imele 1. 1922. zadruge naloženega Din 71,744.000.— Bilo je tedaj samo pri 261 hranilnicah in posojilnicah, članicah Zadružne zveze v Ljubljani, zbranega celokupno 176,154.000 Din ljudskega denarja. — V letu 1923. so se številke še znatno dvignile in še znatnejše v 1. 1924. L. 1924 so imele te zadruge pri Zvezi naloženega 76,777.000 Din, na posojilih pa gotovo čez 150,000.000 Din. — Celokupni promet Zadružne zveze v Ljubljani je v 1. 1924. znašal ogromno številko Din 424,318.509.—, torej že blizu pol milij'arde.
Zveza slov. zadrug v Ljubljani je imela koncem 1. 1924. včlanjenih 103 zadruge in sicer 38 kreditnih, 14 nabavnih ter konsumnih, 6 mlekarskih, 4 živinorejske in pašniške, 8 strojnih in elektro-strojnih, 6 stavbenih, 11 obrtniških in 16 raznih. Zadruge so imele pri njej naloženega Din 4,132.000.—; celokupni denarni promet je dosegel Din 54,801.000.—.
Zadružna zveza v Celju ie imela L 1924. 179 članic. Od teh je bilo 96 hranilnic in posojilnic, 5 mlekarskih, 17 živinorejskih in pašniških, 19 nabavnih in konsumnih, 12 elektraren, 6 stavbenih ter 30 raznih, zlasti obrtnih zadrug. Naloženega denarja je imela 17,568.000 Din. Celokupni promet jc dosegel 114,200.000 dinarjev.
Pri imenovanih treh zvezah jc bilo torej v letu 1924. včlanjenih 784 zadrug, od katerih je 415 hranilnic in posojilnic, torej več kot polovica vseh zadrug.
Ker se je te dni v zbornici razpravljalo o poljedelskem kreditu, je treba po*
vdariti, da je slovensko zadružništvo po-, kazalo pot, kako se s samopomočjo in na skupni odgovornosti rešuje to vprašanje, Ako se hoče od zgoraj nekaj vsiljevati in ako se hoče rešiti vprašanje poljedelskega kredita s tem, da se mečejo po strankarskih vidikih milijoni ljudskega denarja iz državnih blagajen, še daleč ne bo rešeno zares pereče vprašanje poljedelskega kredita. Tu je treba hoditi pot samopomoči, kakor jo je z uspehom nastopilo slovensko zadružništvo.
Zakaj lucerna večkraf ne uspeva?
Marsikateri kmetovalec, ki je lueemo dobro oskrboval in ji gnojil s superfosfo-tom, je naenkrat opazil, da mu ta rastlina vziic gnojenju z navedenim gnojilom ne uspeva več kakor nekdaj. JNi si pa mogel tega raztolmačiti; večkrat pa je zvračal krivdo na gnojilo, češ da je to slabo oziroma škodljivo.
Vzroki neuspevanju lucerne so lahko zelo različni. Eden najnavadnejših razlogov je pedzemska vlaga ali talna voda. Lucerna ima globoke korenine; ko te pri rašči dospejo do talne vode, začnejo tam gniti in lucerna propada vedno bolj. Proti temu ne pomagajo nikaka umetna gnojila, pa tudi ne druga sredstva, kajti lucerna ne prenese, niti v globini 1 do 2 metra px-eveliko vlage. Ta pojav nastopi večkrat v debeli, nepro-pustni zemlji.
Nadaljni vzrok neuspevanja mlade lucerne leži v izmozganosti zemlje, če je namreč na tistem prostoru v zadnji dobi rastla ta rastlina. V splošnem velja zadostno pre» izkušeno načelo, da lucerna ne uspeva na istih tleh toliko let, kolikor je na njih prej rastla. Po lucerni se mora torej zemlja najprej dovolj spočiti, če hočemo, da nam bo ta rastlina še nadalje uspevala.
Mogoče pa, da je tudi krivo enostransko gnojenje s samo ene vrste umetnini gnojilom. In to vprašanje je ravno krivo, če se pri nas uporaba umetnih gnojil ne more tako razširiti, kakor bi se lahko. Naš kmet pozna v veliki večini samo »štupo*, ki je bila svoj čas označba za umetno gnO» jilo. Pri prehranjevanju rastlin velja namreč takozvani zakon minima, po katerem ja razvoj rastline odvisen le od tistega hranila, ki se nahaja v zemlji v najmanjši mno1-žini. To pomenja, da potrebuje rastlina vsa hranilna sredstva, če naj dobro uspeva; če ji pa le eno od teh manjka, potem zastane v razvoju, oziroma se razvija samo toiikOj kolikor ji dopušča tisto hranilo, ki ji je V najmanjši množini na razpolaganje.
Tako se tudi zgodi, da leži mnogokrat vzrok neuspevanja lucerne v enostranskem gnojenjn. Lucerna potrebuje za svoj razvoj dušika, kalija, ioeforove kisline in apn«, Dušik črpa sama iz zraka potom takozvft
pili du&ftiatih bakterijev, forforovs kisljk
fi?
ne in apna ji damo v superfosfat.u, manjka ji pa kalija, n. pr. v takih zemljah, ki so revne na kaliju. V tem primeru ji bodemo pomagali na noge samo, če jo razven s su-perfosfatom pognojimo tudi s kalijevo soljo. Če vzamemo na oral 200 kg superfos-fata, zadostuje tedaj 100 kg kalijeve soli. Če pa razen teh gnojil potrosimo še 300 kg mavca, potem nam nobena lucerna ne bo odrekla. Gnoji se s temi gnojili lahko vsak čas v letu, najboljše pa spomladi ali v pozni jeseni. Pa tudi v poletnem času po vsaki košnji nam gnojenje izredno liasne. Neuspeh pride le tedaj, če nastopi po gnojenju dolgotrajna suša.
V zadnjih letih se pritožujejo kmetje iz nekaterih hladnejših krajev Slovenije, da jim lucerna rada pozebe. Večkrat leži vzrok temu pojavu v vrsti semena. Imamo namreč italijansko, francosko, belgijsko, češko blago in banaško lucerno. Od teh je najbolj občutljiva proti zimskemu mrazu italijanska lucerna, njej sledi francoska in banaška, potem belgijska in češka. Če vzamemo torej seme odpornih vrst lucerne, nam ne bo pomrzla in bo dobro uspevala. To velja predvsem za mrzlejše pokrajine.
fjospodfirslfa obvestila.
DENAR.
g Uradni teč-:>ji za mesec avgust. Finančno ministrstvo'je odredilo za meječ avgust 1925 sledeče uradne tečaje: napole-ondor 220, turška lira 248, angleški funt 276, dolar 56.75, kanadski dolar 56.25, nemška zlata marka 13.50, poljski zlat 9.40, avstrijski' šiling 8, 100 francoskih frankov 267; 100 italijanskih lir 209, 100 belgijskih irankov 262, 100 holandskih goldinarjev 2276, 100 danskih kron 1200, 100 švedskih kron 1530, 100 norveških kron 1020, 1C0. španskih pezet 823, 100 grških dr?hem 91; 100 čeških kron 108, milijon madžarskih kron 800.
CENE.
g Tržišče z žitom. Žitna kupčija je še vedno mrtva. Ne more se razviti, ker se s;.!:;šao čaka- na končni uspeh svetovne žetve. Kupuje se ssmo toliko, kolikor je potreba za domači trg, medtem ko naša pšenica ne prihaja za enkrat vpoštev za izvoz. Gotovo blago se plačuje v Vojvodini po Din 310 do 315, za oktober Din 310 do 313. Tudi cena koruzi nazaduje, ker ie tudi v Ameriki padla. Izvoza ni skoro nobenega. Male množine koruze ltupujs Slovenija,-Lika in Bo»sna» Drugega žita se malo ali nič ne trguje.
g Cene sladkorja. Pod utisom svetovne dobro letine za sladkor so morale tudi naše domače- tvernice znižati' cene svojemu izdelku. V zadnjih par tednih so šli za 30 Din pri 100 kg navzdol. K temu je tudi pripomoglo znižanje ažija od 12r na 11, kar je omogočilo konkurenco iz inozemstva. Po statističnih podatkih iz- vseh držav se tudi letos ploskev sladkorne pese ni znatno znižala, četudi imamo še velike zaloge iz prejšnjega leta. Tudi je stanje sladkorne pese povsod zadovoljivo- Vsled toga je pričakovati še nadaljni pade« cen sladkorju, čez vrvico, ki jo bila napeta 4 metre in 20
g! Cene uLfeku. in mlečni iu izdelkom. Cene mleku so v Ljubljani" in drugih me-
stih sledeče: Na veliko: Ljubljana Din 1.50—2, Zagreb Din 1.50 —2, Gradec 2.80, Dunaj Din 3. Na drobno: Ljubljana Din 2.50—3, Zagreb Din 2.75—3, Gradec Din 3.50—4, Dunaj Din 4.50 do 5. — Mlečni izdelki v Ljubljani: Sirovo maslo Din 4o, čajno maslo Din 60, kuhano maslo Din 45, bohinjski sir. Din 42, sirček 10 Din za kg.
<r Cene mesa. Govedina I. 18—19, II. 15—16, III. 9; teletina I. 20, II. 17; svinjina I. 27.50, II. 23, III. 20 Din za kg. Ko-štrunovo meso 15, kozličje 22 za kg. Perut-nanar piščanci 13—23 Din, kokoši in petelini 28—40 Din, race 20—30 Din, gosi 25 do 30 Din za komad. Jajca- 2.25—250 za
par-	•*	. .
g Gospodarska zveza, Ljubljana, notira sledeče cene: Gnojita: superfosfat rudninski 16% Din 100.—, pri odjemu celega vagona Din 95.— ; superfosfat kostni 18—20% Din 120.— ; razklejena, bela kostna moka Din 1-10.—; tomaževa žlindra 17 do 18% Din 140.-; kajnit 12-14% Din 100.-; kalijeva sol 40—42% Din 100.—. — Krmila: klajno apno Din 4.50 za kilogram, pri manjšem odjemu Din (j..— za kilogram; lanene tropine Din 4.23 za kilogram. —Vinogradniške i n ); m o -t i j s k e potrebščine: žvep o, dvojno rafi-nirano Din 3.— za kilogram; trijerji (čistilniki) znamke lleidr M i A Din 2400.— komad; trijerji (čistilniki) Znamke Heid MIH - Din 2300, - komad; gepelji na 30 obratov Din 2700,— komad; grpelji na 24 obratov Din 2700.— komad; okopal-it i k i Din 1000— komad. — Bencin 725—780 j>ri odjemu celega baivla Din 12.50 zn kilogram. — Nadalje imamo na razpolago \sukovrstne stroje: čistiiniki fpajtelni), :;lamorezpice, sadne mlino, piu-ge, travniške in poljske brane, kose in brusi, vodne žage, brzoparitniki, kovani žetilji, gnojnične sesalke, tehtnice, seperatorji za mleko; zidarske žlice, kladiva, bakreni kotli, lopate za Miluiii, vodne sesalke kosilnice, kline za slamorozmce, brizgatnji-e, sojalne stroje, predležja itd.
IZVOZ IN L VOZ.
g Znižanje izvoznih carin. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet mi svoji seji dne 11. t. m. na temelju člena 15. zakona o splošni carinski tarifi sklenil, da se znižajo tarifne postavke za izvozno carino zaikona o spolšni carinski tarifi, ki je stopila v veljavo 20. junija t. 1. in sicer za naslednja predmete: Tarifna postavka 1. žita za 100 kg V dinarjih 1, rž 0.50, koruza 0.50, oves 0.20, ječmen 0.50. 2. zreli fižol 1. 3. seno brez razlike je prosto vsake carine. 7. konji in kobile (za 1 komud) stari nad 3 leta 8 Din, stari 3 leta ali manj 4' Din, zaklani, odrti ali neodrti 2 Din. 8. ovce, ovni in jagneta Din 1.50, kozo, kozli in: kozliči T)in 1. 9. bivoli, goveda in teleta za 100 kg Din 1.50 ali pa-komad Din 6. 10. prašiči živi za 70 kg težki po izbiri izvoznika za 1-00 kg Din 8 ali za komad 8, prašiči'zaklani za 100 kg 4 Din. »Vežo nasoljeno meso za 100 kg 2 Din. 13. Kože od domačih živali in divjačine od" 100 kg sirove ali namočene Din 60, suhe Din 65.' Tar. pošt. 24. stavbni les: I. neobdelani, obsekani in obžagani: kostanjevi Din 2.50, hrastdv do 30 cm Din 0.75, hrastov, orehov, javorjev, gabrov; jesenov, bukov in brestov na 30 cm 0.40, igličast les nad 20 cm Din ,1.25. II. otesani ali žagani vseh mer: hrastovi železniški pragovi Din 0.50, lirastov'e ; grede in stebri Din 0.60, Ta sklep jo stopil v, veljavo' z dnem 16. julija t. 1.
RAZNO.
g Načrt novega vinskega- zakona. Iz ; Belgrkda poročajo, 'da je kmetijsko ministrstvo izdelalo načrt novega vinskega za-
kona. — Potrebno bi pa bilo, da se pri iz-delavi tako važnega zakona zaslišijo tudi strokovnjaki iti kmetijska zastopstva iz vseh dežel, da ne bo zakon preveč površen.
g Zborovanje glede davčne reforme. Dne 2. avgusta se v finančnem ministrstvu v Belgradu sestanejo zastopniki gospodarskih organizacij iz vse države. Na tem sestanku se bo razpravljalo o reformi davčnega postopanja.
g Kako je Italija letos zvišala svoje pridelke. Odbor za pospeševanje kmetijstva v Italiji v Rima je objavil, da bo letos pridelala Italija skupno 60 milijonov meter-skih stolov žita, kar znači precejšen povišek v primeri z lanskim letom. Odbor pripisuje ta višek vporabi umetnih gnojil ter poudarja, da je italijansko kmetijstvo lotos povečalo porabo superfosfata za 20 odstotkov in dušičnatih gnojil - za 50 odstotkov napram količinam, ki so se uporabljale pred vojno. Odbor smatra, da bi Italija z večjimi množinami umetnih gnojil zatnogla znatno zmanjšati svoj dosedanji primanjkljaj na žitu. — Tako Italija! Pri nas pa dela vlada ovire uporabi umetnih gnojil z visokimi uvoznimi carinami na umetna' gnojila.
g Razstavo konj in goveje živine v zvezi s plemenskim sejmom priredita Kmetijska družba in uprava ljubljanskega vole-sejma v nedeljo 6. septembra 1925 na prostoru velesejma. Ta razstava velja lo za plemensko živino. — I. Razstava konj velja za toplo- in mrzle krvne živali. V razstavo se pripuščajo 1. žrebci-plemehjakl,
2.	kobile z žrebeti in zaskočene kobile, iu
3.	dve- do trilr-tne žrebice. — II. Razstava goveje živine velja za živali vseh tistih pi-sem, ki se v deželi rodijo in ki odgovaru.o pasemskim okrožjem. V razstavo se pripuščajo 1. biki, 2. kravo in 3. breje telioe. V^a živina mora biti do 9 zjutraj na razstavišču in tudi že na svojem prostoru. Za premo-vanje so določene diplome in številne pre'1 niije, ki jih bo priznala presojevalna komisija. — III. Plemenski sejem velja za plemenske živali sploh. Na sejem se pripuščajo tudi mlajše živali, ki so namenjene za prodajo. Plemenski sejem se priredi za konje in za govejo živino in velja posebno za mlade živali. Priglasila za udeležbo sprejema Kmetijska družba v Ljubljani zadnji čas do 20. avgusta 1925. — Uprava ljubljanskega velesejma. — Kmetijska družba.
g Obrtne koncesije. Do leta 1920 so se lahko izdajala obrtna dovoljenja zidarjem, tesarjem, kamnosekom in vodnjakar-jem pod običajnimi pogoji. L. 1920, meseca decembra, pa je takratni dež. predsednik dr. Žerjav izdal naredbo, po kateri se je izdajanje omenjenih stavb.-obrtnih koncesij v označenih strokah ukinilo. Posledica je bila, da so mnogi mojstri, ki so ime" koncesijo, pa so jo pač v istem času odložili, isto morali za stalno izgubiti. Tudi obrtniki, ki bi v zmislu zakona pod 1. 192 dobili označeno obrt, jim je ista seda) za-
vsakovrstnega sukna tn hlačcVine za' moSke oblek« A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trtf
O pokorščini.
Pokorščina ic brezpogojna vdanost pod i višjo avtoriteto. Da vzgoja k pokorščini do-m žo svoj namen, je odvisno od tega, kako zna mati ukazovati in vztrajati pri danili I'M h a/i I).
Od oiroka ne sme zahtevati nič nemo-Igočega in ukaz ali prepoved morata biti ta-| ko jasna in točna, da ju ni mogoče napačno f razumeti. Ukaz bodi kratek in miren. Če se mati spušča v razlago in utemeljevanje svojega ukaza ali svoje prepovedi, že vzbuja v otroku nasprotstvo. Napačno je tudi ukaz podkrepiti z žuganjem, ker to otroka oplaši ali ga zakrkne. Nikoli ne smemo danes ukazovati, kar smo včeraj prepovedali. f-'ploh ukazujmo in prepovedujmo le, kadar je treba, saj mora otrok že sam po 6ebi ve--rfeti, kaj sme in česa ne sme in so ukazi in prepovedi le za tedaj, kadar tega ne ve.
Ko pa je ukaz ali prepoved izdana, polt tn je treba gledati na to, da se tudi izvrši.
Če je bil otrok nepokoren, ne kaznuj akoj, nego premisli, kaj je bil vzrok nepokorščine: ali otroška razmišljenost, ali trma, ali upornost. Po tej razsodbi odmeri tudi kazen, ki je zopet: ali ukor, aH odtegnitev kakšne že dovoljene dobrote, ali resnična kazen, za upor tudi telesna.
Da boš imela s svojimi zapovedmi in prepovedmi res tudi uspeh, pa je odvisno liidi od tega, kako to svojo oblast vršiš. Takoj v začetku bodi trdna in neomajna v tem, kar si ukazala ali prepovedala; v splošnem pa bodi skopa z ukazi in prepovedmi!
Popuščanje pri majhnem otroku, češ, aj je že majhen, te bo veljalo dolgoletne »oje, če si boš sploh mogla pridobiti nazaj ladvlado nad njim. Zato je mnogo bolje, da >ri prvih izbruhih togote, upornosti in ne-K/korščine trdno vztrajaš pri svojih zahts-'ali in uveljaviš svojo moč. Potem bo mali ipornež vedno redkeje poskušal doseči ivojo voljo. Naraščajoči razum in pravilno avnanje z otrokom sta pa tudi za nadalje Ive prav močni sredstvi, ki ga vzdržlta na >invi poti.
Seveda pa mati tudi samo enkrat ne
napraviti izjeme, da bi se dala odvrniti
fanjena. Kdor hoče od vseh teh delati, ora stopiti v službo koncesijoniranih ojstrov, ki pa navadno zaračunajo go-pvc procente nagrade za dovoljenje svoje ume. Posledica je podražitev dela, ker Jora pravi podjetnik odstopiti nekaj za~ lužka tudi firmi, v čegar ime delo pre-'-cma. To ni zdravo! Poslanec Škulj je '°žil na ministra trgovine zahtevo, da se n Prehodno dobo vsaj toliko spremeni, in |e odl°!< iz 1. 1920 olajša, da se bodo ozna-enim obrtnikom izdajala obrtna dovolje-W v zmanjšanem obsegu omejene le na < tove občine in pa le za gotova podjetja 0 deželi Brezdvomno bi olajšava upli-
ala «m.
na cene označenih obrtnikov tu in
od svojih zahtev zaradi prošenj, prilizova-nja ali upornosti otroka, ker drugače bi bil to začetek vednega in stalnega boja.
V začetku velja materina avtoriteta, otrokova brezpogojna pokorščina, pozneje šele pridejo vplivi na razum in voljo. Kdor pa z vzgojo pokorščine čaka do otrokove razumnosti, zamudi najboljši čas in naj se le kar pripravi na trajne boje z upornežem, ki si ga je sam vzgojil.
Neprestano opominjanje in žuganje seveda rodi upornost in ravnodušnost za plačilo in kazen in tak otrok je prava šiba za dom, šolo in javnost.
Zdravje.
Zamašen nos. Kdor je imel nahod, ve, kaj je to. Zamašen nos ga sili, da diha skozi odprta usta, grlo postaja vsled tega suho in raskovo. Nad vse neprijetno je to stanje in oddahneš se, če se omeči v nosii vsled potenja ali če ga omaja posten kihec. Tako pri navadnem nahodu. Je pa druge vrste nahod, ob katerem je nos po cela leta zamašen in suh. Tak nahod je še mučnejši od navadnega. To tišči in tišči v nosu, glava rada boleva, človek je nezmožen za duševno delo in peša telesno. Otroci, ki so dobro delali v šoli, ne morejo več tako, če jih napade tak nahod, odrasli, ki so zaposleni v zaprtih prostorih, postajajo razdražljivi — noč in dan jim nagaja nos, ki ne vleče, kakor nagaja slabo urejen dimnik. Za tak nahod pomaga skoraj vselej, ako gre bolnik na morje ali ob morje; sploh mu ugaja topel in vlažen zrak. Saj ni nos .sam od sebe zamašen, ampak stvar tiči v pljučih. Solnce, kopeli pozdravijo telo in nos odneha sam od sebe. Znani so slučaji, ko je svetoval zdravnik že operacijo v nosu, pa se je bolnik ozdravil, ker je prišel na drug zrak. Seveda ne more vsakdo na drugi zrak, vsak si pa pomaga lahko nekoliko sam. Prvič s tem, da si utrdi z mrzlo vodo telo in Ja skrbi za čist zrak po sobi in hiši. In za snago ust in nosu. To je glavno. Usta si izpere že še kdo, na nos pa ne misli vsak, ko je vendar prav ta zelo potreben izmivanja. Posebno, če bivamo v dimu in prahu. Najmanj spoštujejo svoj nos kadilci; pri hudih kadilcih se mora zadelati od samih saj in mnogo bolezni v glavi in očeh, pešanje vida pride od tega. Dr. Kati je svetoval pri nahodu izpiranje z mlačno vodo in mlekom. To se potegne raliloma v nos in pljune iz ust. Kdor tega ne zna, si lahko vbrizne vodo v nos z malo cevko, ki se dobi v lekarni. Dobijo se tudi druge priprave za izpiranje nosu in za vdihovanje soparov, ki omečijo v nosu. Mazanje od zunaj in znotraj z arničino tinkturo ali z medom, ali z lilijinim oljem, sopari terpentina ali slane vode, dobro de-nejo zamasenemu nosu, tako tudi mazilo iz majarona in surovega masla ter Izpiranje z majaronovim čajem.
Kdor no diha skozi nos, ne more biti zdrav. Zato moramo učiti male otroke, da spijo z zaprtimi ustmi. Indijanci imajo pri-
pravo, ki ščiti otroke, da imajo usta v spanju zaprta in tako jih privadijo na to. Že pred tisoči in tisoči leti so vedeli ljudje, kako važno je, da se ne zija in ne smrči v spanju, zakaj že pri mostiščarjih so našli1 prav tako pripravo za zapiranje ust kakor jo imajo Indijanci. Otroke je treba tudi učiti, da si izpirajo vsak dan po dvakrat grlo) in nos. Ako otrok bropi in smrči v spanju, ako ne more zapirati pri spanju ust, je treba, da ga pregleda zdravnik, če nima kakih: v nosu.
Za čudo mnogo zdravilne moči ima sadje v sebi; zato baš tako pogosto sli* šimo: sadje je zdravo. — Prav posebno grozdje in sicer črno bolj kot rumeno je zelo redilno in kri čistilno sredstvo. Takoj za njim so breskve, a ne prezrele, ki sjo posebno na tešč želodec zelo priporočljive. Vsak dan na prazen želodec pomaranča je izvrstno sredstvo zoper slabo prebavo ul v kratkem času ozdravi to bolezen. Kuha* na jabolka so zlasti za otroke posebno pri* poročljiva. Sok paradižnikov je priporočati bolnim na jetrih. Meloniri sok pa fe pri vročnici »n ledvičnih boleznih dobra zdravilo. — Iščimo pri sadju prve pomoč) v raznih boleznih!
„ ) Sadni sokovi.
Sadni sokovi. Prijetna in hladilna, p& tudi zdrava je pijača iz sadnih sokov. Nal» bolj navaden in pri nas udomačen je od« cedek iz malin, malinovec imenovan. A tudi iz rdečih in črnih jagod, ribeza, češenj, višenj, jabolk in hrušk se pripravlja prijetna in okusna pijača. Sadni sok se pije razredčen z vodo, sifonom in drugimi mineralnimi vodami. Ta sok mora bit J čist, imeti mora lepo svetlo barvo in flfl duh ter dišeč okus. Način, kako se pripravlja, je pri vseh vrstah sadja, skoraj enak.
Sok iz malin, ribeza, češenj in višenj se napravi na sledeči način; Dobro zrele sadove denemo v primeren škaf ali lončeno skledo, pretlačimo oziroma zmečkamo jih z rokami in jih pokrite pustimo pa t dni na nc prehladnem prostoru. Sok na tropinah kipi in se mora večkrat dobro premešati. V treh dneh je sok goden. Sok, kar je čistega, se precedi skozi gosto fla-nelo ali gosto platneno ruto. Sad se pa iztisne v stiskalnici; če pa te ni, pa skozi močne platnene rute. Na vsak liter pre-cejenega soka se da tričetrt kilograma sladkorja in se pusti toliko časa, da se sladkor popolnoma raztopi. Malinov sok se okrepi in izboljša, ako se mu pridene 5 gramov limonove kisline in sicer pred vkuhavanjem. Ribezu, češnjam in višnjam tega ni potreba. Ko je sladkor raztopljen, se prične takoj z vkuhavanjem. Če bi pustila tako pripravljen sok par dni čakati, se ti prav rad sklsa ali drugače pokvari.
Dobro in poceni
«« kupuje v manulakturnl trgovini A. & E. SKABERNE _ LfnblUna. Malini tr^ld.
Najboljša posoda vkuhavanje je bakren kotliček, če pa tega ni, zadostuje eniajlt-rana železna posoda. Pri kuhi je paziti posebno na to, da sok ne vre več ko 2—3 minute in da ne vre premočno, marveč polagoma, odstranjen od močnega ognja. Pene, ki se nabirajo ob strani, pridno posnemamo. Sok, kolikor mogoče še vroč, nalijemo v dobro pomite osušcnc in segrete steklenice. V ta namen postavimo pripravljene stcklenice na štedilnik, cia se segrejejo. Posebno važno pri spravljanju soka je zamaševanje. Zamašiti se mora takoj, ko so steklenice naiite. Zainaški morajo biti novi in prekuhani. Prekuhani so mehki in se lahko stlačijo v steklenice. Ker pa za daljčasno spravo nc zadostujejo sami zainaški, jc treba steklenice zapečatiti s pečatnim voskom. Boljši kol pečatni vosek je paraiin, ki se dobi v vsaki drogeriji. Par?:;n se dene v železni ponvici na vroč štedilnik, da so raztopi *ot mast ali vosek. V to raztopino se parkrat pomoči zamašen stekieničin vrat. Paraiin se takoj s trdi in steklenica ;e nepredirno zaprta. Steklenice se spravijo v hladno klet
.».Mi-i "ijaijaH.
Praktični
Madeže od kave odpravimo iz perila, £e namočimo -,»i ruii:.iv;aV v glicerinu ia dobro zmešamo Lt .-< to zm. >jo namažemo madež, potem v mlačni v o o i izperemo iu takoj mokro polikamo na narobni strani.
Madeže od črt e k a- e odpravimo iz svilenega blaga, če jiU upiramo v ' odi, kateri Brno primešali nekoliko govejega žolča.
Madeži od belo kave se odpravijo tudi z bencinom ali z razredčenim amonijakoin. Včasih se dado ma le/i od k -m; odpraviti tudi kar z vodo in milom, ali s slano vodo (ua 1 1 vode 2 žlici seii). Prisodilo so mi je, da so inade>i od bel.:' kave izginili, ko sem jih namazala /. gli.vrinom, sprala v mlačni vodi in ootem blago narobe poli-kala.
Zdaj v poletni vro.-ini kuj rad izstopi kolomaz (šmir> pri vozi in si prav laliko namažemo z njim obleko. Take madeže odpravimo na razne načine, n. pr.: Madež namažemo s surovim maslom in ko se je omehčal, ga izperemo z bencinom in pote.ii še s čisto votio. — Ali: Madež pomočimo z vodo, pomaženio z rumenjakom potem z milom in pustimo nekaj časa pri miru. Potem izpiramo madež enkrat v terpentino-vem olju, drugič v vodi toliko časa, da izgine. — Ali: Madež namažemo sterpentino-vim oljem in ga pusiimo, cia se posuši. Potem ga z nohtom spraskamo iu izperemo z gorko vodo.
Madeže od češenj odstranimo iz perila na sledeči način: Kakor hitro madež nastane, izperemo grdo mesto v mlačni inilnati vodi (žajfnici), potem ga namočimo v mleko in pustimo v njem nekaj ur in med tem ča-sam madež docela izgine.
Madeže od črnih češenj odpravimo iz perila: za 24 ur ga namočimo v kislo mleko, ga potem operemo v mlačni, potem še v gorki vodi. Če madeži še niso izginili, jih pokadimo še z žveplenlm dimom. To zadnje sredstvo tudi prav uspešno rabijo za odpravo temnovišnjeve barve od borovnic z rok in iz obleke
Fantovski večeri v pismih.
XVIII.
Dragi naši fantje I
V zadnjem pismu sem Vam povedal, j kako modro ravna orlovska organizacija, j da tudi zabavo in razvedrilo svojim fantom sama oskrbuje Pod njenim budnim nadzor- , stvom so imajo vršiti prireditve v takem slogu in načinu, da je orlovska mladina obvarovana »red zavoženim veseljem, ki ne , zasluži imena veselje, temveč je le plahko j veseljačenje.
Morda je med bravci mojih pisetn bta- | rejši človek, ki se je zadnjemu pismu in uvodu današnjega bridko nasmehnil; češ: sam sem bil pred toliko in toliko leti na tej ali oni orlovski prireditvi, že veni, kako je. Popoldne j-.' bila prireditev, bolj ali manj lepa, in pri njej se ja nudilo raz- j vedrilo in v e s e 1 j e — zvečer se je vršila veselica, ki se je morda takoj, morda , kivaiu razvila in izprevrgla v veselja - , če nje, popivanje itd. Če izvzamem ples, . ki je pri prireditvah nasprotnikov vedno na dnevnem ali nočnem redu, moram reči, j da drugače med veselica«"' orlovske m [ njimi nasprotne mladine ni opaziti bistvene : razlike... Star fant pa takole piše ...
Počasi, prijatelji Ne morem it« ne , smem sicer pobijati, kar si, kakor \>raviš, sam videl in doživel, toda eno Ti moram reči: stvari nisi pravilno presodil! To je j eno. In še io Ti rečem: razvoja orlovske , organizacije ne poznaš! Zato danes nekaj besed iu stavkov o tem.
Orlovska organizacija je bila in je de- , loma še v tem oziru žrtev starih izročil , (tradicije) našega narodnega gibanja;. Starejši ljudje mod nami še vedo, kaj je pomenilo pred desetletji ime »Čitalnica«, j Marsikje sta Čitalnica in deloma tudi njen pomen ostala do današnjega dne. čitalnica ; kot izobraževal išče« in šola za narodne borce in delavce je imela pomen le za primeroma prav ozek krog čilalnicarjev — med širše mase ljudstva je prodirala s svojimi idejami največ polom veselic, ki so se vršile pozno v noč in notri do jutra, seveda s plesom in popivanjem. Kazvil se je sam po sebi nekak tip, stalni vzor ljudskih veselic, ki so bile druga drugi podobne, ki so pa nudile ljudstvu ne pravega veselja, temveč kvarno veseljačenje. Ta tip /■ljudske veselice se je tako udomačil in uko-l-eninil, da so ga brez premisleka prevzele tudi druge organizacije, ki so se začele ustanavljati: gasilska, delavska, prosvetna društva itd.
Ne mislim teh organizacij obsojati, češ da so premišljeno in namenoma ljudstvo kvarile. Ne — tudi one so bile več ali manj žrtve in so zato tako ravnale, ker drugače znale niso. Deloma so sledile zgledom v tujini, deloma so nezavedno in skoraj inštinktivno zapadle sili najhujše stoletne zablode našega naroda: alkoholizmu in ž njim združenemu veseljače-nju. Tradicija veselice ob asistenci alkohola in plesa je v našem ljudstvu — žal — zelo stara in stara navada — železna srajca, ki je ni mogoče mahoma zamenjati s lconteninasto.
Tako je šel ta tip veselice iz roda v rod, iz društva v društvo, iz gostilne v dvo-
rano, iz vasi v mesto in narobe — alkohol, ples, noč, zapravljanje: to so bile poglavitne gonilne sile in najboljša reklama, za obilno udeležbo pri veselicah, šlo j} sicer večinoma v/a narodov blagor , tods narod je imel od tega navadno le neka bombastičnih govoranc, poleg tega pa pia zen žep, težko glavo in prazno srce.
Ko so se začele razne naše katolišk organizacije, niso mogle mimo vseli t' dejstev. Brez prireditev in veselic zrno! potrebne družabnosti in drugih ozirov bilo mogoče izhajati, novega načina zavt ljo krepko ukoreninjene tradicije niso zm le ustvariti. Vendar moramo priznati, 4 je v naših vrstah že od začetka opažati oš por proti nelepim izrastkom starih vesfr lic. Najprej se je napovedal boj ples« kot tisti privlačni točki, ki morda najbolj podžiga strasti iu zavaja v premnoge n blede v načinu zabave in razveseljevala. Odtod dejstvo, da se na prireditvah in zabavali katoliško usmerjenih društev ni plesalo in se ne pleše — če se pa, to vsak čuti kot velik prelom z načelnostjo in udarec v obraz katoliškemu prepričanji!.
Priznati ie treba, da je bil s tem a-rejen korak naprej. Sicer res ples kot lak ni hujši greh ko pijanost, neprespana not1, zapravljen denar, nedelaven ponedeljek itd., toda res je, da zabranjen ples tali marsikaj od onih pogubnih reči zabraai, Zato je ta korak k zboljšanju vreden pohvale in ni saino pesek v oči, kakor nasprotniki našim organizacijam radi očitajo.
Res je pa — tako se mi zdi — da su se naše organizacije le predolgo zadovoljevale s tem edinim korakom. Namesto, da bi bile previdno tipale in iskale, kako bi se dala pot utreti za nov korak k zboljšanju čitalniškega veseličnega načina, so ostale na prvotni stopn ji in so mislile, da je mali »nekaj« že tudi »vse*. Tako je menda desetletja ostalo pri tem, da je poprečen naš človek poznal različnost organizacij po »plesni« ali »brezplesnk veselici ; ne pa katoliškem, oziroma svobocloraisel nem programu ...
Da, tradicija je velesilal Žrtev vew-1 jaške in alkoholne tradicije našega ljudstva so postale več ali manj vse svetne nje gove organizacije — višek je menda v tei«, I da gori ob Dravi celo farno cerkev zidaj« ; z doneski nalašč za to prirejenih veselja ■ ških veselic! —• ali je čudno, če je ta p'a? j oplazil kolikor toliko tudi orlovsko orga-j nizacijo?
Kdor je pa na njenih prireditvah «a; j takega videl in vrgel vanjo kamen, naj p« tudi prizna, da se je ona morda Prva le,j zablod zavedala in jih z vso resnobo skw odriraviti in jih, hvala Bogu, precej z »jS hom odpravija. Kako, bomo še pove®1 Seveda morda vsi tega še ne veste, jo«' prav zato piše ta pisma in bo še P>sa1'? Bog da, vsem našim fantom in drugim W hov iskreni prijatelj
Bog živi!	star fant.
Vedno najnovejš
volneno blago za ženske obleke in blute A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni Ui
»Kar je lepega,« je ponovil zamišljeno in sam zase oče Romuald, kar je lepega. Pa kako? Najlepše jo vendar pred sliko,« je nadaljeval živahno. »Nikoli ni mogoče tiste lepote podati, ki je v resnici, ki je v duši. Kaj je torej lepega v sliki?«
»Popolne duševne lepote seveda ni v nobenem delu človeških rok,« je odvrnil direktor. »Kdor pa Vas tako ne razume, oče Romuald, bi dejal, da se šalite, ali pa, da ste slepec. Povem Vam namreč po pravici, da ni ganila poleg drugega zlasti milina Vaše matere božje samo mene, da do solz razburja celo trdokožne zidarje, ki so slučajno prišli v mojo pisarno in dvomim, da bo slika v oltarju oboževana od priprostih in učenih. Te lepote, te Marijine div-jiosti v Vaši sliki menda ne boste tajili, pa bodite še skromnejši in ponižnejši.«
.Tako je, tako je, je pritrdil živahno oče gvardijan in potrepal očeta Romualda po ramenu. Kedovniku je rahlo zardelo lice in je dejal:
Če se mi je posrečilo ustvariti, to, kar pravite, potem bodi Bog zahvaljen.« Trenotje je molčal, kakor da premišlja, ali hi povedal še kaj; to kar mu je tisti čas napolnilo srce. Dvignil je oči, pogledal na predstojnika in potem na direktorja in dejal:
Kakor sem povedal, je resnica; najlepše je pred sliko. Vi, gospod direktor seveda tega še ne veste, vejo pa moji sobratje. Moja slika ima za seboj svojo legendo, svojo povest.«
. Povest?« je vzkliknil direktor. »To mi morate povedati.« Oče gvardijan je prikimal:
^Seveda, oče Romuald! Gospod direktor je vendar vreden, da mu tudi zaupate, kar ste nam.«
; Če ga bo zanimalo,« je še dvomil redovnik.
Tedaj je zazvonilo poldne in možje so umolknili in molili. Ko so odmolili, je rekel oče gvardijan prijemši direktorja za roko:
»Tako, gospod direktor. Odmolili smo. Ob dveh, ste mi prej povedali, bodo vaši sluge prinesli našo ■'iko iz Vaše pisarne. Veste kaj; ker ste že tu, danes boste naš gost. Tako bomo najlepše počakali, da se naša umetnost vrne. Vrhutega Vam utegne pri obedu povedati oče Romuald svojo povest.«
»Po obedu, po obedu,« je prosil uljudno oče Romuald, In sladko usiljivo se obmivši k direktorju je prosil:
»Saj ne boste odrekli očetu gvardijanu. Kaj ne, da sprejmete naše gostoljubje?«
»Če bi skoraj smrten greh ne bilo odreči, bi, tako pa vdam..« .e odgovoril šegavo direktor.
Tako je, tako je,« je pritrdil oče gvardijan. >0bed bo sicer preprost. Zato pa( gospod direktor, Vas bo oškodovala povest. Verujte mi namreč, da povest Romuald skoro prav tako ganljivo pripoveduje kakor zna slikati.«
Z mirno in prijetno neprisiljenostjo je povabil nato oče gvardijan direktorja za seboj v refektorij ali samostansko jedilnico. Oče Romuald je šel skromno za korak za njima na levi...
III. »Marijin slepec.«
»Moja povest,« je pripovedoval -oče Romuald po obedu prijatelju direktorju na samostanskem vrtu, >moja povest je kaj čudna zgodbo, rekel bi skoraj čudovita in neverjetna. Zato je pa tudi ne usiljujem "'komur in sem jo dozdaj povedal samo svojim •'ra^im bratom v redu. Vi, gospod direktor, ste prvi posvetnjak, kateremu jo povem. Zato ker Vas cenim |n sem Vam tudi hvaležnosti dolžan. Da, hvaležnosti,« Je potrdil toplo, »saj drugoga, mimo molitve, v kateri se Vas vedno spominjam, itak nič nimam. Poslušajte torej, pa potrpite z menoj.«
v Moža sta sedela samotna na nizki klopi pod cve-toco hruško v sadovnjaku za vrtom. Bil je čudovito
lep dan, vetrovno. S cvetočih črešenj in jablan je deževalo cvetnih lističev. Vonji so se prelijali v mehkem vetru, zamolklo so šumele čebele v cvetočih vejah. Mimogrede je bil utrgal oče Romuald, preden je začel pripovedovati, hruškov in jablanji cvet in pripomnil, kako je vse čudno soglasno v božji pri-rodi, tako da že sam jablanov cvet očituje poznejši sad prav kakor hruškov, hruško,, črešnjev črešnjo. Žalostno je še pripomnil: »Pa nikoli ne rodi vso cvetje sadu in tako tudi sveta Kristusova kri ni tekla vsem v rešenje. O koliko je nesrečnega cvetja med dušami. Nikoli ne bodo dozorele večnemu življenju.«
Tako je menil oče Romuald. Zdaj, ko se je lotil pripovedovati, si je šel z roko čez čelo in oči, kakor bi hotel vso lepoto mlade zemlje zbrisati spred oči in iz spomina in se poglobiti le v svoj svet, v sladko prošlost svojih spominov, svoje povesti. Tiho, vsakdanje je začel pripovedovati.
Moj oče je bil logar. Nisem ga poznal. Umrl je preden sem se rodil. Poročen je bil šele prvo leto, dasi je bil že prileten. Dober mesec preden sem se jaz rodil, 60 ga ubili divji lovci. Kakor je bil namreč sam sebi pošten in vesten, tako je tudi ostro zasledoval zlikovce, ki jim ni sveto tuje blago. Sicer pa je bil dober in postrežljiv človek; moja krstna botra, ki mi je to pravila in deloma tudi vse, kar bom še povedal, je rekla, da ji je moja rajna mati večkrat zatrjevala, da ni prav nič v skrbeh za moževo dušo, četudi je morda umrl na nagloma in ne-prevideno. Bog mu daj večni mir in pokoj! Očetova žalostna smrt je morala seveda strašno pretresti mojo mater, ki je bila od strahu celo zbolela. Dober mesec po očetovi smrti, kakor sem že rekel, pa sem se rodil jaz. Mati je bila hudo oslabela, komaj da je okrevala. Tedaj ste sedeli z botro nekega dne ^pred hišo v solncu — vse to vem seveda le iz botrmega pripovedovanja, ker mi je Bog vzel tudi mater, preden sem začel spoznavati —. Sedite z mojo materjo pred hišo in botra tolaži mater, da bo že vse Bog atko naredil, da bo prav. Pa ji je potožila moja mati, da jo jaz skrbim. Imel sem takrat nekako tri mesece.
»Kaj pa je otroku?« je vprašala botra.
Ne vem,« je odgovorila moja mati; »saj sem že videla druge dojence, a ta moj mali se vede tako strašno čudno. Nič se ne gane, ko ga položim v zibel, ne išče ročicami, gleda živo, a ne gre za lučjo, ne za menoj; samo glavico vrti kakor bi se čudil, odkod so glasovi, moj glas, ptičje petje, zvonenje. Kakor da mu jO uročeno.«
»Ah, kaj mu bo urečeno, sem odgovorila,« mi je -■avila botra botra nadalje, »trok je otrok kot so tirugi, lep in zdrav. Pa sem komaj to izustila, pa bi bila kmalu od groze zavpila. Ozrla sem se po tebi, pa sem videla, da si se zbudil v zibeli ob materi in da ti sije solnce naravnost v obličje. Ti pa gledaš ■/. odprtimi očmi naravnost v solnce, pa se ne zakremžiš, ne zganeš se, ne zajooeš. Solnce te ne slepi. Tako sem spoznala takoj, kaj ti je. Planila sem kvišku in se postavila v solnce, da bi bil ti v senci in bi sirota mati še ne izvedela, da si slep.«
Vzklik začudenja se je izvil poslušajočemu direktorju iz ust. Redovnik se je nasmehnil in dejal:
»Zdaj vidite, da je zares čudna moja povest.«
»Pripovedujte, oče Romuald,« je prosil direktor. Oče Romuald je spet povzel besedo.
> Da boste n adaljnje laže umeli, Vam moram kratico podati še sliko kraja, kjer se je vse to in naslednje zgodilo. Mislite si, gospod direktor, rahlo napet laz. Vrhu laza je hiša, pod lazom cesta, a pod cesto je globoka struga deroče reke. Kakih sto korakov po strugi navzdol, je lesen most čez vodo. Tik ob mostu pa stoji preprosto kmetiško znamenje Marije, matere sedem žalosti. Tako. Zdaj si menda predstavljate položaj in boste brez truda spoznali in umeli, kar bom zdaj povedal.«	t
Razno.
Proti kletvini. Ni ga
tisti, l<i preklinja. Naj-gršega človeka kakor je bolj se trudijo /.a odpravo kletvino v Italiji, kjer je ta kuga tako zelo razširjena. V mestih imajo posebne odbore, ki se borijo proti kletvini. Tak odbor je tudi v mestu Verona. Sedaj je pisal vsem kraljem in predsednikom republik, naj se skliče vsako leto enkrat zborovanje vseh držav in naj se tam posvetujejo, kako bi se dalo preklinjevanje omejiti. -Prvi je odgovoril nemški predsednik Hindenburg, in je obljubil, da bo naredil vse, kur bo le mo-gel.
Za ženske. V Washing-
tonu v Ameriki je bilo zborovanje žensk 7, vsepta sveta. Gospa Bovrer je zelo hvalila današnjo modo, ki obstoji iz enega samega kosa blaga dol do kolen, m je rekla, da se bodo ženske v tej obleki telesno, duševno in tudi moralno bolje razvile kakor so se prej. 7.a tohakarje. Pri Pari-, zu tobakarji vsako leto za stavo kadijo. Vsem dajo enake pipe in enako množino tobaka, potem morajo pa gledali, da jim kolikor mogoče dolgo časa pipa gori. Poleg Francozov so prišli letos na tekmo tudi Spanci, Italijani, Angleži in Amerikami. »Zmagoc so prisodili Parižanu Lenobi u, ki je kadil pipico 51 minut in 12 sekund.
»Mlad* par. Anglež I)u-ro\vs, 82 let stari »e je poročil četrtič. Nevesti je bilo 60 let.
Prav ima. Župnik v Brightonu na Angleškem je dobival pisma brez podpisov. Oglasil je na prižnici, da bo v bodoče vsako tako pismu nabil na cerkvena vrata. Prav nobenega takega pisma ni potem več dobil.
Rodbinska žaloigra. 15-le.lno Marijo Šalando je oče ozmerjal. Tako si je to vzela k srcu, da si je zažgala obleko in je na dobljenih ranah umrla. Oče se ni dal potolažiti, ker je bil on kriv hčer^ kine smrti; vrgel se je pod vlak, ki ga je raztrgal.
Nepremišljenost. V me* stu Charlres na Francoskem so šli ljudje ravno k maši, ko je prigrmelo dol na trg pred cerkvijo vojaško letalo in se popolnoma razbilo. Pilot je bil takoj mrtev. Bil je to mlad poročnik, ki se je hotel postaviti, in je z višine 800 metrov dol začel delati vratolomne vaje. Ravno ko se je z aparatom okoli obrnil, ga ni mogel vež obvladati in jo padel nfl trg.
Umi ftitm, iilink profoih	totosrafičai nirfci in togi »tPrtMni grjJJDP.
DobroroljoCho banfca M.
T ZflorcDu
»fiURMI UVOD: Baske Cete-sfetosfea kejij v Praji t nje nm 21 KMtrelmcaaii i tebesto«$ki ter dete&to stavnice od Ki
70.000.000 — ter reren. b»-
ZT	podružnica tjublfana.
Popolno vp«tana del. glavni« Din 5,000.000'—
Rezerve Din 750.ODO — Briojav:: „008R06r»?RS- UiiBURM. Telefone: 5 in 720.
Prmemi »Soje m Ireni*« knjiži« t* sa te«>:s racate ter Jih obrestuje kar najugodneje.
Obavlja vse bantne »osle eajUtšrlneit.
CHftl vseh vrst. snhe llfcUL repao seme, kumno, mravlji isčaa jajc« in druge pri-_ delke kupuje
Sever & Komp. Ljubljana.
Ceno sp>oročarr:> na zahtevo.
—
Cene zopet padle za 20%! Kje? Pri čem?
V trgovini
F. 81. BoriCap ,Fri Ivanhi"
() Če potrebujete elektromotorje ali () 0"
LJUBLJANA
S\. Petra ce^la stev. 29,
oče: izgraditi električne cea- A
trale. obračajte »e na
k,t: st >»t l*ta» bU*. RAZPRODAJA, volmno VlVlSKl Sodi
ir jK>]vo\ntao * vsek gtavnih barvah. delen. frotir, k 'r? hitist ratlifa« kottnir.a aaibo:-,it Trst«, čeiki oksiordi is cehrji ra trte. hlačevina. platno ta nub«. .-»Uih. c-dt t t ramih bar-.-ai itd — Nait >e .V.it s tet« rtčkratni doViJck1« 1928
st ugodno proda J radi opu-»liti« vinske tr£»vInt. Transportni s:.di do 709 liu-or ter h-a-bai odi <!o 7550 htrov. Vpraša ic ofttda st lahko pri lastniki Josip« JAVORN7K, Žalen (V>Jma t*t
. -fS a
0 Selenborgova mL 7 0
A	A ;
V' Posel inrenini ?e brezplačno r.a V' '
0 r"poI,|°- o!
Ječmen in rž
v vsaki naoiim k*p«>je po na.-ti.ii	tvrdk*
ivan Pestotnik in drug
LJUBLJANA	ResSjev« c*sU X telt c. M*
.-arionatno nego las mi st uporablja y Strajak pri Dohr, polni na DoUmskeas st proil
Koliko stara hoče biti žena
-j av. a t ttm, da svoj obraz neguje »ii i j r.v - . £ta« osf.ant vedno mlada, ako rabi FeUeneve ELSA - OBRAZNO POMADO. ki stori
kcio v sajkraiitia času btlo, mebko. ntrn;> ia
Ka|bol|U
fctvnanl uro) Jt tdlag s*
Josip Peteline-a
Crlaner tn Adier
m n-dntro. nh- h n-misi-iff
Ljubljana
m -t*
. XWUI M5«;* MtOH (nm.a Sdavnlca u popi avba >	pa t» m
(isto. — ...<—.—	...
Kit« • t>onada u !«**! Er.ako moški k: neftio biu p',tfasti' 2a poskus 2 lončka is 3? Din. ako st pošlit dtcar naprti, ali pa 46 Din po povittio »d lekarnari« EUGEN V. FELLER t St«bid Doaji, Elsa trj Jo - Hrvatska	7045
PO ZELO ZNIŽANIH DNEVNIH CENAH
si i»hk:> nabavitt rarnovrstao manufakturno blafo ia Itnskt in moike »bitki *.er k tema spada'.o(t I«>!rtSič;at. nada!;t i;t3 >rst galarttriio kakor tudi *pt:tnitko blajo in itlttniao pri
R. Rutnerja nas!., Vrhnika
Sa ralogi vse potreblčin« ia tiviljc in kroiačo. ka-tr-ir? daitr« popust - Postrežb« tofna in »olicna
Kupujejo se suhe gobe
v s-iao ia 1 vsaki irao/ini ttt plajuicio naibolje. ktior	kar.no ianei. fižol itd. — Tr^. firma:
J. SLiLAN, trg. a deiel. pndelki. Kraaj, Gorenj.

pritlična hiša
i podstrtlnim stano ank-aj. pripravna vjjtl obrt i nekoliko rerahiičttru aa 75.000 Din nisi I je prenovljena in v na;bo!»ftn' «taniu - Rer.tk*sil
, dobi poiasailo pri ALOJZIJU K001 UR, M«W|J-na. Kongresni tr< itev. i
p* p«B»T«» rti ta a i ef-ai: Ia. »r.?t. p" iariki trdi koki v koš:b. u niočn? ogni«
too kg.....i1'"
Ia. nemški f.Un-i.t raeh"> koks	I.'-30 m "J
1.0 ki.....P>o 1115
— Kraioi'« sortirano bUj.v odlične '..".ovc-.-ti! " Na m logi tudi Ia. angl. . premog 'OCkg Hia lw
Fri;x>rvva se:
D. Cebin, zaloga koksa, UuM ara. Kotfna ul. 1
Zadružna gospodarska banka d. d.
Te efe-n št 57 r -^.O
fnTlm nn> akrmr^i	r« S r -
k. 11X5
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanj<a.
* lastni pilači (ris a vis hotela „Uuion").	" "
K«.

Zl„rib»
Pedmrn.ee: Cel,e. D.akovo, Blarlbor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Slbenik. Ekspozitura: Bled
Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K 600,000.000—
l*' -'-" ^^^	»hfambe m vrtda«^ kupaT« te prodam kar najbolj«
^	J	^ ",u v V "	a "	W«nt,ce tc, preskrbuj* vse bančne transakcije pod nijudodneišimi po««>'
Anerlkanski oddelek: Direktne rrere z ameriškimi bankami. - Urejevanje am«rl5klh zapušč n. »■r Pooblaščen prodajalec srečk Državne rasredne loterije.
it l.l 13I—.HV
V

01^>nvrai ur^-Jnik	Or^jetj t Ljubljani
tiska JucvMovaaJka lisUarna-