GLASNIK SLOVENSKI.
Lepoznansko-poducen list. 
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic.
St. 2. V Celovcu 15. julja 1858. 2. zv
Noč.
(Spisal Fr. Cegnar.)
Polnoč ura bije, *
Brez števila zvezd na nebu sije. )
In med njimi tiba luna plava, t]|
Blede žarke iz višave ,    •
Vliva na nižave. i    '
Bisern pas šumljaje W'^.
Dere potok skoz tamotne gaje, f !\   ^hfll Val za valom na skalovje pluska ;     <, Bistra voda brege pere, .
V sivo reko dere. --i'^-
Sova se huduje,
S kljunom tiči sivo perje ruje;
Iz berlogov divja zver prihaja,
Iz debelih gojzdov hodi,
Po poljanah brodi. , v,
V hiše stopa spanje,
Za njim hodi lahkonožno sanje,
Čudno na uho šepta spijočim,
Bele grade jim obeta,
S ternjem celo opleta.
Pevec ne miruje,
y tihem miru zlato pesen kuje ;
Siri se mu serce v tesnih persih.
Bister potok harmonije
Mu iz serca lije.
Bogatin počiva, ><i
Svilnata odeja ga pokriva ;
V slami vbogi trudne ude krepi ;
S skerbjo se skopin odeva, /* Zlati kup prešteva.
Zvezda se uteme, In človeka cerni pert ogeme ; Poleg njega zvesta duša joka; Mei-tvega na pare deva,
V tugi omedleva.
Luni se umika,
Med germovjem se zločin potika; Kruti tolovaj preži ob cesti ; Po tamoti zli duhovi Se glasijo sovi.
Božji angelj čuje : Nad pravičnim krila razteguje, Hudega duha podi od njega. Sladki mir na lice trosi. Duše k Bogu nosi.
Martin KKerpan z Verha.
(Konec.)
Prišel je čas boja z velikanom ; bilo je ravno svetega Erazma dan. Kerpan vzame kij in mesarico, zausede kobilico, pa jezdi iz mesta na travnik, kjer se je Berdavs bojeval. Martina je bilo čudno gledati : njegova kobilica je bila majhna, noge je imel velike, tako da so se skoraj po tleh za njim vlekle ; na glavi je pa nosil star klobuk ši-Glasnik 1858 —JI.ZV. 3
26
rocih krajev, na sebi pa debelo suknjo iz domače volne : vender se nobenega ni bal; celo sam cesar ga je rad poslušal, kader je kakšno prav žaltovo razderl.
Ko ugleda Berdavs jezdica, svojega sovražnika, začne s hroho-tom smejati se, in reče : „Alije to tisti Kerpan, ki so ga poklicali nad me tako deleč, tam z Verha od svete Trojice ? Mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, ako jo še imaš, da bi ne žalil svoje žene, ako ti jo je Bog dal. Pojdi mi izpred oči, da te vidil ne bom, pa le naglo, dokler mi je serce še usmiljeno. Če me zgrabi jeza, ležal boš na zemlji kervav, kakor je sam cesarjev sin- in sto druzih!"
Kerpan mu odgovori : „Če nisi z Bogom še spravljen, urno skleni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati, mudi se mi domu za peč; tvoje besede so mi obudile v sercu živo željo do svoje koče in do svoje peči ; ali poprej vender ne pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne zameri! To mi je naročil moj gospod, cesar; jaz nisem vedil ne za te, ne za tvoje velikanstvo in za vse kervave poboje. Prijezdi bliže, da si podava roke: nikoli si jih nisva poprej; nikoli si jih ne bova pozneje; ali pravijo, da Bog nema rad, če pride kdo z jezo v sercu pred sodni stol."
Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši. Naglo prijezdi, ter mu poda svojo debelo roko. Kerpan mu jo pa tako stisne, da precej kri izza nohtov udari.
Berdavs malo zarezi, pa vender nič ne pravi, ampak misli si: ta je hud in močan: pa kaj bo — kmet je kmet; saj ne zna bojevati se, kakor gre junakom.
Urno zasuknela vsaki svojega konja, in zdirjata si od deleč zopet naproti. Berdavs visoko vzdigne meč, da bi uže o pervem odsekal sovražniku glavo ; ali ta mu urno podstavi svoj kij, da se meč globoko zadere v mehko Hpovino ; in preden ga vehkan more izdreti, odjaha Kerpan z male kobilice, potegne Berdavsa na tla, pa ga položi, kakor bi otroka v zibel déval, ter mu stopi za vrat in reče : ^Ko, zdaj pa le hitro izmoli en očenašek ali dva, in pa svojih greho^ se malo pokesaj; izpovedal se ne boš več, nimam časa dolgo odlpati, mudi se mi domu za peč: znaj, da komaj čakam, da bi zopet slišal zvon, ki poje na Verhu pri sveti Trojici. To izreče, pa vzame počasi mesarico, ter mu odseka glavo, in se verne proti mestu.
Dunajčanje, ki so do zdaj le od deleč gledali, pridero k njemu, tudi sam cesar mu pride naproti, pa ga objame pričo ljudstva, ki je vpilo na vse gerlo: Kerpan je nas otel! Hvala Kerpanu, dokler bo Dunaj stal !
Kerpanu se je to kaj dobro zdelo, da je dosegel toliko čast, in deržal se je na svoji kobihci, kakor bi šel v gostje vabit. Saj se je tudi lahko ; še tu med nami, če kdo kacega slepca ali belouško
27
ubije, še ne ve, na kteri germ bi jo obesil, da bi jo vidilo več ljudi.
Ko pridejo v cesarsko poslopje vsi knezi, vojskovodje in vsa perva gospoda s Kerpanom, spregovori naj na pervo sam cesar in pravi : „Zdaj si pa le izberi ! Dam ti, kar želiš, ker si zmogel tolicega sovražnika, in otel deželo in mesto velike nadloge in nesreče. Nemam take stvari v cesarstvu, da bi djal: ne dam ti je, če jo hočeš ; celo Jerico, mojo edino hčer, imaš na ponudbo, ako nisi še oženjen."
„Oženjen sem bil, pa nisem več, odgovori Kerpan ; rajnica je umerla, druge pa nisem iskal. Sam ne vem, kako bi vender, da bi ne bilo meni napek, Bogu in dobrim ljudem pa všeč. Vašega dekleta sem uže vidil. Če je tudi še tako pametna, kakor je lepa, potlej naj se le skrije moja babnica pred njo v vsih rečeh. Dobrote res da je navajena, tistega ne bom djal, ker je od bogate hiše doma ; pa saj na Verhu pri sveti Trojici spet nismo zgolj berači ; pri nas tudi skozi vse leto visi kaj prekajenega na ražnu. Samo to ne vem, kako bo? — Nesla sva bila z Marjeto v opertnih košeh enkrat grozdje v Terst. Nazaj grede mi je bila pa ona zbolela na potu. Tako se mi je sitno zdelo, da vam ne morem povedati ! Raje bi bil imel, da bi se mi bile utergale v cerkvi naramnici obe kmalo, takrat ko bi ravno bil sveče prižigal. Ni bilo drugače : naložil sem jo v opertni koš, koš pa na pieci, ter sem koračil mastito ž njo ! Izhajal bi uže bil ; saj Mretačka je bila tako majhna, kakor deklina trinajstih let — pa jih je nadloga vender imela uže trideset, ko sva se jemala — težka tedaj ni bila ; aU kamor sem prišel, povsod so me vprašali, kakšno kramo prodajam? To je presneto slaba krama, babo posvetu prenašati! In ko bi se zdaj na cesti nama spet kaj tacega nakretilo, vaši hčeri namreč in pa meni ? Od tukaj do Verha se pot vleče, kakor kurja čeva. Koša revež nemam, kobilica ima pa samo eno. sedlo ! Pa bi tudi ne bilo čudo, ko bi zbolela; saj vemo vsi, da take mehkote niso vajene od petih zjutraj do osmih zvečer cika coka, cika coka s konjem. Če se to prav do dobrega vse premisli, menda bo nar bolje, da vam ostane ce-sarična, meni pa udovstvo, čeravno prav za prav dosti ne maram zanje ; ali kar Bog da, tega se človek ne sme braniti."
Cesarica pa še zdaj ni bila pozabila košate hpe nad kamnito mizo na vertu ; zato je tudi ni bilo zraven ; poslušala pa je za vrat-mi, kakor imajo ženske navado, ki bi rade vse izvodile. Ko sliši, da cesar ponuja Kerpanu svojo hčer v zakon, pride tudi ona, in pravi : „Ne boš je imel, ne ! Lipo si mi izpridil ; hčere ti pa ne dam ! Ljubez-njivi moj mož ! menda ti je kri v glavi zvrela — ne morem ti dobrega reči — da govoriš take besede, ki sam dobro veš, da so prazne ena in druga. Pa tudi vas naj bo sram vas, gospodje ! Gerdo je tako, da se mora kmet za vas bojevati ! Še dan danes bi hpa lahko stala, pa tudi vehkan več ne imel glave, ko bi vi kaj veljali. Pa saj'vem : kar so se obabili možje, je vsaka baba neumna, ktera se omoži ! Re&
3*
28
je, Kerpan ! otel si cesarstvo, in tudi Dunaj si ote! ; zato boš pa dobil vina sod, ki derži petdeset malih veder, potem sto in pet pogač, dvajset jancev; in pa osem in štirdeset krač ti bomo dali. Dobro me poslušaj ! To moraš pa vse domu na Krajnsko spraviti, ako hočeš. Prodati pa ne smeš cepera, ne tukaj, ne na potu. Kader boš na Verhu pri sveti Trojici, potlej pa stori, kakor se ti zdi. In ker zdaj nimamo tukaj nobenega Berdavsa več, menda ne bo napek, če osed-laš imenitno svojo kozico, ki praviš da je kobilica, pa greš lepo po časi proti Verhu. Pozdravi mi tamkaj vse Verhovščeke, posebno pa mater županjo I"
Cesarica je to izgovorila, pa je šla precej spet v svoje hrame. Vsih gospodov je bilo jako sram. Kaj bi jih pa tudi ne bilo ? Prebito jih je obrenkala ; prav kakor tacim gre ! Kerpan se je pa deržal, da je bil skoraj hudemu vremenu podoben. Kakor bi se za Mokricem bliskalo, tako je streljal z očmi izpod serditega čela; obervi so mu pa seršele, ko dve metli. Da te treni, kako je bilo vsim okoU njega čudno pri sercu ! Še cesar je plaho od strani gledal, cesar ! Pa vender, ker sta bila vedno vehka prijatla, zato se počasi prederzne in reče mu: „Kerpane, le ti molči; midva bova uže naredila, da bo prav! Kerpan ga pa nič ne posluša, temuč zadene si na desno ramo kij, na levo pa mesarico, stopi k durim, in reče : „Veste kaj? Bog vas obvari ! Pa nikar kaj ne zamerite !" Na te besede prime za kljuko, pa kakor da bi hotel iti.
Cesar poteče za njim : „Čaki no ! Daj si dopovedati ! Bog nas vari; saj menda nisi voda!"
Kerpan odgovori: „Koga ? Menite, da nisem še zadosti slišal, ka-H ? Meni bi gotovo segla brada uže notri do pasa, ali pa še delj, ko bi se ne očedil vsaki teden dvakrat ; pa bo kdo pometal z manoj ? Kdo je po-me poslal kočijo in štiri konje? Vi ah jaz? Dunaja ni bilo meni treba, mene pa Dunaju ! Zdaj se pa takisto dela z manoj ? In pa še zavoljo mesa in vina moram očitke požirati ? Uže nektere matere sem jel kruh, černega in belega; nekterega očeta vino sem pil: ah nikjer, tudi pri vas nisem in ne bom dobil take postrežbe, kakoršna je v Razdertem pri Klinčarji. Ni gerjega na tem svetu kakor to, če se kaj da, potlej pa očita ! Kdor noče dati, pa naj ima sam ! Pa tudi, kdo bi mislil, da hpove pravde še zdaj ni kraja ne konca ? Ali je bilo tisto drevesce vaš bog ali kaj ? Tak les raste za vsacim germom, Kerpana pa ni za vsacim voglom, še na vsacem cesarskem dvoru ne, hvalo Bogu ! Darove pa spet take dajete, da človek ne more do njih ; to je ravno, kakor bi mački miš na rep privezal, da se potlej verti sama okrog sebe, doseči je pa vender ne more. Petdeset mahh veder vina, pet in sto pogač, dvajset jancev, in pa osem in štirdeset krač ; tako blago res ni siromak; ah kaj pomaga? Prodati ne smem; iz Dunaja na Verh pa tudi ne kaže prenašati ! Pa jaz bom drugo naredil, kakor se nikomur ne zdi ! Deske si bom znesel na dvorišče, in ako
29
jih bo premalo, potlej bo pa drevje zapelo. Vse bom posekal, kar mi ¦ bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ah pa lipec, hudolesovina ali do-broletovina, nad kamnito aU nad leseno mizo; pa bom postavil sredi dvorišča kolibo, in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti. Ampak to vain pravim : samo še enkrat naj pride Berdavs na Dunaj, potlej pa zopet pošljite po-me kočijo in služabnika, ali pa še celo svojo hčer, ki ne maram za-njo malo in dosti ne ; pa bomo vidih, kaj boste pripeljah z Verha od svete Trojice ! Ako bo Kerpan, mesa in kosti gotovo ne bo imel ; ampak iz ovsene slame si ga boste morah natlačiti ; pa se ga ne bodo še vrabci dolgo bali, nikar uže velikani ! Mishl sem iti brez besedice govorjenja. Ker ste me pa sami vstavili, ne bodite hudi, če sem vam ktero grenko povedal; saj menda veste, kako je djal rajnik Jernejko na Golem: aU -, ga bom s pogačo pital, kader se s kom kregam ! Kar ga bolj vjezi, to mu zabelim. Zdaj pa le zdravi ostanite \"
Cesar pravi na to: „Martin, poterpi no! Vsaj ne bodi tako neu- ' čakaven. Ti ne pojdeš od naše hiše, verjemi, da ne. Saj sem jaz go- * spodar, veš !"
Kerpan odgovori: „ Vsaki človek je tak, kakoršnega je Bog dal; vsaki ima nekaj nad sabo : kdor ni gerbast, morda je pa trobast ! Moje obnašanje ni za vas uže vidim, da ne. Tega se tedaj ne menimo, da bi jaz tukaj ostal. Saj tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena zmirom ob suhi kermi. Doma se je pasla po gozdu, na potu >, pa ob cestah!"
Na to pristopi minister Gregor, ki je imel ključe od cesarske kase, ker taki imajo za vsako reč posebej služabnika. Minister se oglasi: „Cesarost! veste kaj? Vaš norec S t eh an je umeri; včeraj smo imeli osmi dan za njim, Bog mu daj nebeško luč ! Stehan in Kerpan, to si je nekam jako podobno. Kaj menite ? Morda bi le-ta prevzel njegovo službo ? Nič se ne ve. Zvitorepec je ; debel je ; smešen tudi, jezičen ravno tako; vse kerščanstvo ga nima tacega!"
Kerpan odgovori: „Magister Gregor, veste kaj? Enkrat sem bil vaš bebec, dvakrat pa ne bom. Smejalo bi se malo in veliko meni in moji zarobljeni pameti, ko bi to naredil. — Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na misel ! Kmalo bi bil pozabil, kar imam uže dolgo na jeziku. Cesarost! nekdaj ste me bili srečah s kobihco v snegu kaj ne?"
Cesar: „Bilo je tako bilo !"
Kerpan: „Kaj pa sem nesel na tovoru?"
Cesar: „Bruse pa kresivno gobo."
Kerpan : ,To je bilo tačas, ko ste se vi peljah v Jeruzalem."
Cesar : „Bosa je ta ! V Terst sem šel ; za Jeruzalem toliko vem, kohkor za svojo zadnjo uro."
Kerpan: „Jaz pa za bruse in kresivno gobo ravno tohko. Takrat, veste, vam nisem bil resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. Saj se nisem bal prav za prav ne vas, ne vašega
30
kočijaža. Pa taka je le: kader se človek zasukne iz pravega pota, naj bo še tako močan, pa se vender boji, če veja ob vejo udari."
Na to pravi minister Gregor : „Ne veš, da je prepovedano ? To je nevaren človek; deržavi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga!"
Kerpan odgovori : „Kdo me bo ? Morda vi dolgopetec, ki ste suhi, kakor ražen; ki je vas in vašega magistrovanja z vami^komaj za polno pest? Z eno samo roko vas porinem čez svetega Štefana streho, ki stoji sredi mesta! Nikar praznih besed ne razdirajte!"
Cesar pravi : „Le ti meni povedi, če bi morda še kaj rad. Midva ne bova v sovraštvu ostala ne, če Bog da, da ne. Minister Gregor, ti ga pa le pusti ! Uže jaz vem, kako je !"
Kerpan odgovori: „Poslušajte me tedaj ! Moje otepanje z Berdav-som vem da je imena vredno. Kaj se zna ? Morda bodo postavači še celo skladah pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne vas ne mene, kosti ne persti, če ne bo magister Gregor dal drugače v bukve zapisati. Pa naj stori, kakor če; meni se ne bo s tim ne prikupil, ne odkupil. Ampak vender je vsaki delavec vreden svojega plačila, to sem v cerkvi slišal. Če je vaša draga volja, dajte mi tedaj pismo, ki bo veljavno pred vsako duhovsko in deželsko gosposko ; pa tudi svoj pečat morate udariti, da bom brezi skerbi nosil angleško sol po svetu. Če mi to daste, naj bom ves malopridnež, kolikor me je pod klobukom, ako vam bom kdaj kaj opotikal, dokler bom to-voril !"
Cesar je bil precej pri volji; minister Gregor pa nikakor ni pritegnil. AH cesar ga ni poslušal, ampak še le djal je : „Gregor, vzemi pero, pa zapiši, kakor je Martin rekel !"
Minister Gregor se je kislo deržal, branil se pa le ni, kar so mu veleli ; zakaj cesarja se vender vsaki boji. Kader je bilo pismo narejeno in zapečateno, pravi cesar Kerpanu : „Martin, ah prodaš meni pogače in vino, pa kar je še druzih reči ? Nar laže bo tako lej ! S cesarico bom uže jaz govoril, da bo prav. Mošnjo cekinov ti dam; ti boš pa blago pustil. Kdo bo to prenašal iz Dunaja do svete Trojice?"
Kerpan odgovori : „Poldrugo mošnjo, pa še kakšno krono po verhu, vem da je lepo vredno, ko bi prodajal brat bratu. Pa naj bo no, pri vas ne bom na tisto gledal. Samo da jaz ne bom imel pri cesarici zavoljo tega nikakoršnih ohodkov; ne lazim rad okoh gosposke! Pa saj imam priče, da ste vi prevzeli vse sitnosti, ki bodo prišle pervič aH drugič iz tega, dobro me poslušajte!"
Cesar mu de: „Nič se ne boj; to bom uže poravnal sam brez tebe. Na mošnjo ; tu je pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz grada,  če le misliš iti; priklonil se je uže dan, ter noč se bliža."
Ah Kerpan odgovori : „Lepa hvala vam bodi nar popred za pisemce, da ga bom v zobe vergei vsacemu, kdor me bo vstavljal na cesti ; pa tudi zavoljo mošnjička se ne bom kerčil. Kaj se ve, kaj zadene človeka v ne-
31
znanji ? Morda mi utegne še na hvalo priti. Vselej pravijo : bolje derži ga, kakor lovi ga ! Pri vas pa ne bom ostajal čez noč, ako se vam ne zamerim skozi to. Uže hudo me ima, da bi spet enkrat bil na Verhu pri sveti Trojici. Samo še nekaj bi vas rad prosil, ko bi mi dah človeka, da bi me spremil do ceste. Mesto je vehko; hiš je, kohkor jih nisem še vidil, kar sol prenašam, akoravno sem uže v Reki bil, tudi v Kopru, na Verhniki in v Ljubljani ; ali tolicih ulic ni nikjer. S kočijažem sva se hitro vozila, in toliko vem, kod sem prišel, kakor bi bil imel oči zavezane ; pa sem vender gledal na levo in tudi na desno ; ah to ni dano vsacemu človeku, da bi vselej vedil, kje je."
Cesar mu je obljubil svojega služabnika, potlej mu je roko podal, pa tudi Gregorju velel, da naj mu jo poda. Minister se ni branil ; ah vender je bil zavoljo pisma ves zelen od jeze.
Kerpan zadene kij in mesarico, in to so bile njegove zadnje besede pred cesarjem: „Ko bi se spet oglasil kak Berdavs ah kdo drugi, saj veste, kje se pravi na Verhu pri sveti Trojici. Pozdravil bom pa uže Verhovščeke in mater županjo. Zdravi ostanite!"
„Srečno hodi!" pravi cesar, minister Gregor pa nič.
Vinska terta.
(Konec.)
Gotovo so že sadih terto ob času Homerja na Greškem in v mali Azii. Lepa je povest, v kteri so pripovedovah Gregi zgodovino vinstva.
Bog, ki preganja skerbi, jim je bil Dioniz, sin Jupiterjev in Per-zefonin. Še v mladih letih je delal velike čudeže. Enkrat je spal na bregu morskem, pa so prišh mornarji in ga ukradli. Zbudil se je še le, ko so že daleč bih na širokem morji. Zastonj je prosil terdoserč-nih mornarjev, da bi ga peljali nazaj na otok Naksos. Kermarju samemu se je smilil lepi in prijazni deček, pa kaj bi bil opravil sam proti vsem, ki so mislih dečka drago prodati. Pa glej, na povelje dečkovo se barka ustavi in kar premakniti se noče. Vinska terta se začne viti krog vesel in jamborov. Deček Dioniz sam je stal pred njimi kakor vinski bog, jezno majaje svojo s tertnim hstjem ovito palico, in risi in levi so mu ležali pred nogami. Mornarji so se zbah, poskakah so v morje in se spremenili v ribe delfine. Le pobožnemu kermarju se ni zgodilo nič hudega, ki je peljal barko nazaj na Naksos, kjer so daro-vah naj poprej Dionizu. Ko je dorasel bog, je prehodil ceh svet notri do daljne Indije, učil je ljudi terto saditi, pravice deliti in vehko umetnij. Povsod so ga spoštovah kot naj večjega dobrotnika. Vladarji, ki niso hteh terte saditi, so bih bolni na duhu in na telesu. — Večnemu bogu sovražne moči. Titani, so se bojevali z Jupiterjem. Sin mu je pomagal v podobi levovi, pa Titani so ga raztergali in ude raztrosili, Minerva
32
pa je prinesla Jupiterju še vroče serce, ki je še močno tolklo, in iz njega je izrasla terta, večno živa, ki ne bo nikdar minula.
Stari so rekli, da brez vina bi potihnile lepe umetnije ; torej so mu posvetili en verh gore Parnasa. Oglodal je bil osel v Navplii terto ; posvetili so torej Dionizu osla, ker osel jih je naučil terto obrezovati.
Mnogoverstne so bile misli o bogu Dionizu, mnogoverstne torej tudi šege, s kterimi so ga častiU. Kar pitje zadeva, se nam ni treba sramovati naših prednikov. Gregi pa niso nikoh piU samega vina, ampak prihvah so tretjino vode.
V Atiki je sadil naj poprej terto Ikar, kteremu je Dioniz sam jo daroval bil in ga izvohl za svojega duhovna. Njegovi sosedje pa so se bili upijaniH in ga ubili. Njegova hči Erigono se obesi iz žalosti na neko drevo v maratonskem gojzdu. Vmorivcem Ikarjevim, ki so oskrunili dar božji in naložili hudo pregreho umora nase in na svoje, je poslal Dioniz sušo v deželo in čudno nadlogo. Po njegovi volji namreč je htela vsaka hčer zadostiti Erigoni in se obesiti na drevo. To se je godilo, dokler niso zasačili umorivcov in jih pomorih.
Iz Greškega in iz Egipta so zanesh terto na Laško. Romul je daroval bogovom še mleko, Numa Pompilj je že prepovedal, da se ne sme merličem na germade polijati vina. Naj poprej so sadili terto krog Rima, kamor je prišla krog 180. leta pred Kristusom iz Greškega. Perve rimske postave so prepovedovale, da se ne sme piti vino pred 25. letom, Gregi pa niso bih tako natanjki. Na južno Francosko so zanesh Feničanje terto 600 let pred Kr. iz Azije. Severnim ljudstvom se je bilo vnelo poželjenje do ognjenega laškega vina. Prilomastili so zato večkrat čez planine, da bi se ga napili, kar je duša poželela. Domician je bil prepovedal terto ; pod dobrim vladarjem Probom se je pa razširilo vinstvo do reke Rajne in v Panonije. Po zgodovinski stezi slediti domovini vinske terte je težko; mnoge povesti kažejo na mnogo krajev. Mogoče tudi ni drugače, ker skorej vsako ljudstvo je dobilo vinsko terto iz druzega kraja. Skorej gotovo je doma terta v Azii v gojzdih Mingrelije in Imerecije, kjer še divja raste. Noetova povest dokazuje tudi že zgodno vinstvo med Kavkazom in Araratom.
Reja je terto tako spremenila, kaplja na dobroti tohko pridobila, da je kaj. Skušnje in vednosti so učile človeka, kako naj pripravlja vino, da bo naj bolje. Dosegel je človek tudi tohko, da sme se imenovati vinska kapljica naj blažja pijača v dolini grenkih solz. Kakoršnega vina požeh gerlo, sladkega ah močnega, z vsakim ve postreči umni gornik.
Terta raste po ceh zemlji; pa čez 50° širokosti in med krogi solnčne vernitve se ne da saditi. V vročih krajih raste terta le na hribih, kjer je bolj hladno. Terta ne sterpi ne mraza ne vročine, če sta prehuda. Ze v severni Afriki se terta v osojah naj bolje obnaša. V nekterih krajih Perzijskih skopljejp 6 do 10 čevljev globoke jame, v ktere sade terto, da ji ni prevroče. V tacih vročih krajih ne delajo povsod vina, ampak
33^
vživajo le grozdje; tudi bi bilo vino škodljivo pri taki vročim. Mohamed je bil tedaj storil kaj modro, da je prepovedal bil vino.
Evropejci niso mogh biti nikjer brez vina. Zanesh so torej terto na vse kraje, kjer koli so se naselili in kjer je bil kraj zanjo. Skušali so jo tudi zarediti v Ameriki, pa nihtela rasti. Sedaj so pa začeh saditi domačo terto, ki tam divje raste, in obnaša se jim prav dobro, posebno v dolini reke Ohio. Nar imenitneja iz med vsih je terta, ki se zove „Katawba", in še naj bolj preterpi mraz. Jagode ima sicer drobne, pa so sladke in dobro diše.
Na severni meji vinstva rastejo skorej naj boljše vina, Nektero je pa tudi, da vleče usta navskriž, da je joj ! Pri nas sade terto na južnih bregovih, v bolj vročih krajih tudi po ravnem. Terta ljubi dobro zagnojeno, peščeno parst, ne pa mokre ilovčaste. Kako ji vulkanske tla dopadajo, kaže vino, ki raste krog ognjobljuvajočega hriba Vezuva, Ne imenujejo tega vina zastonj solze Kristusove,
Če se ne obrezuje terta, izrasta zlo velika. Pripoveduje se od ene na Francoskem, ki je bila debela kot mož čez pas, in ki je na leto dajala 350 steklenic vina. Na južnem Francoskem se še zdaj dobivajo grozdi, šest do deset funtov težki. Ko je bil poslal Mozes Jozuata in druge može, da bi bih ogledali deželo, ki se meda in mleka cedi, so dobili grozd, ki sta ga mogla možaka dva nestina drogu. Neki popotnik pravi, da se še zdaj dobivajo tam grozdi 17 funtov težki. Iz svetega pisma vemo, da v Palestini je bilo nekdaj vinstvo glava poljedelstva, da je bila terta naj večji blagoslov obljubljene dežele, „Da bi še dolgo pil svoje vino, in sedel pod svojo terto in pod svojim drevesom figovim !"
v
Se nekaj k drobtinici iz slovenske slovnice.
v zadnjem „Glasniku" je bil opomnil gospod M, C, da naši časniki napek tergajo sostavke z opombami: „dalje sledi" in da to ni prav. Jaz tudi ravno tako sodim ; le tohko bi še pristavil, da je slovenskim pisateljem glagol: „slediti" verstnik glagolu: „terjati", ker v obeh enako radi nemčujejo. „Slediti", kolikor je meni znano, pri nas nema druzega pomena, kakor: „spüren", pane: „folgen". Samo besedice : „poslednji, poslednjič, naposled, (naslednji)", imajo nekoliko v sebi tiste mish, ki je v nemškem glagolu; „folgen." Tedaj ni prav : „koze so se vernile v goro, kamor jim J. ni mogel vedno slediti"; t. j, wohin ihnen J. nicht immer folgen konnte. Reči bi se imelo : „kamor J. ni mogel vselej za njimi." Dalje beremo : „reče in pade pred kupeom na tla, in midva slediva njegovemu izgledu" — wir zwei folgten seinem Beispiele. Slovenski bi bilo : „pade pred kupeom na tla, midva pa ravno tako."
F. Levstik.
34
^Narodne pesmi.
a) Iz Varažđinske okolice.
(Poslal M. Kracmanov.)
Komu, mila draga, košulicu šivaš?  ya [ Tebi, mili dragi, da jo nosil bodeš, Da jo nosil bodeš, kad vu tabor pojdeš, Kad vu tabor pojdeš, ar nazad ne dojdeš, Koga bom stajala, za te bom pitala: Steli gde videli mojega dragoga?      .m-Da bi ga mi vidli, ne bi ga poznali, Lehko je poznati mojega dragoga;
2.
'Si mi momci nose vezane opance, A moj mili dragi cižme z ostrugami. Vid'li smo ga vid'li spod Budina grada: Njegva rusa glava po Dunaju plava, Njegve črne oči svetle zvezde broje, Njegvo ruso telo vu Dunaj se vtapla, Njegvo britko sabljo turski paša paše, Njegva vranca konja Turci izjahujo.
b) Isterske
(Poslal J. Volčič.) ¦       2.
Na srid polja kita ružmarina,    ,{ff Pod njoj sidi mlada Katarina, Pred njoj mlada droban šiv šivala. Priletela tica spod oblaci, Vergla njoj je knigu v krila. Kad je mlada knigu razibrala, Onda j' mlada tužna i žalostna. Da njoj Turci Jurja podsužnili. K njoj je prišla sestra Margarita. „Jel' istina, mlada Katarina, da su t' Jurja Turci podsužnili? «„Terda vira, mlada Margarita!"" Setala se je v bile kamare, Ubukla se, što j' naj liplje mogla.
Obukla je robu Jurja svoga, Pripasala j' kordu Jurja svoga, Zajahala j' konja Jurja svoga; Na njin jaše na to polje ravno. Na sred polja turska leži vojska. „0j van Boga, turski vojevoda ! Koja cena ovega junaka?" „„Mala cena, tri tisuč dukata."" Z jenu j' ruku jaspre odbrajala, Z drugu ruku kordu pomicala ; Smakla j' ona svitlu kordu svoju; Sin je Turcin glave posikala. Zame sobu Jurja na konjića, I š njim jaše v bele grade svoje.
c) Kerške.
(Poslal J. Čmčid.) '
1.
Vstanoh jutrom rano, ter poidoh na more. Nego ono Mare svatia po-te eredu, —
Stanoh na stenčicul), ustrgoh '^) plavčieu *1 Od dvi sto vesolac ''), od tri sto jidorac. Ona brzo teče majki povidati : „Mila majko moja! videla som plavcu Od dvi sto vesolac, od tri sto jidorac!" „„Nisu Mare vesla, niti su jidorca.
Spravjaj Mare ruho, svatja po te gredu."" „Nit   som   ga   spravjala,   nit   ću   ga spravjati,
Nit ću ga spravjati, nit ću š njimi pojti." „„Oćeš Mare oćeš, oćeš i po sili."" „Zač niste mi majko prvo po viđala?
1) Sten ili stena nije Wand, nego: kamen živac, Stein; 2) Ust'rdi , — ustržem, ustrgol mislim da je glagol: ustreSi, ali drugo znamenuje — opaziti; 3) plav, i — brod; 4) Ves (a, e, o) Ice od veslo; 5 jidorce od jidro, jadro.
35
Tako byh ja byla bašelak ^ sadila, „Kad budu divojky na tonoc    hodily,
Vsakemu svatjaku ') kitu byh ga dala, Vsaka oće majka svoju hoercu g'jedat,
A mómudragidu cel struk byh ga dala. A vy, mila majko, koga vy oćete?"
Druge jih majčice po devet imaju, Kad mi se je Mare zvan grada spravila,«
Ony jih nedaju 'zvan grada ovoga; Još mi se je Mare nazad povrnula:
A vy, mila majko, ner*) mene jedinu, „Ostani mi z Bogom, prelipi gradidu!     ^
I mene dajete 'zvan grada ovoga!" Va tebi ostavjam svoju milu majku!"
„„Pusti me,   hći   moja,  neran'   srdca Još mi seje Mare nazad povrnula;       *I
moga!"" Tot Marini dvori pelinom zarasli,
„Kad budu divojky na mašu hodily, A Marine vrata bršljanom spletene:
Vsaka hoće majka svoju hćercu g'jedat, „Susedice mile, kdi je meni majka?"
A vy, mila majko ! koga vy oćete?" Još niste vy Mare do pol puta byla,
„„Pusti  me, hći  moja,   neran' srdca Kada vam se majka s dušicun diUla.
moga!"«
Glasnik literarni. 
Sreca v nesreči ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Na svitloho dal Janez Giegler, fajmošter pri sv. Tilnu v Višnji gori 1836. (V bohoriČici.)
III. del. Oče Svetin je bil na Laškem ujet in gnan do francoskega mesta Bezansona. Čez sedem let potem Napoleon Špancom vojsko napove; Svetin pa mora iti med njegove trume. Tu ga vojvoda M. vzame k sebi za služabnika, in pri mesti Salamanki sta bila oba zajeta. Vojvoda so k smerti obsodili, Francetu pak je bilo dopuščeno, verniti se v domači tabor, ker ni orožja imel, in je svojemu gospodarju svetoval, da naj se brez boja poda. Zvesti Svetin je pa gospođa zvito smerti otel, in pomagal mu Čez reko izplavati. Napoleon to izve, ter pošlje verlemu služabniku zlat križec. Kmalo mu je bilo dovoljeno, da naj gre zopet na Francozko ; ali ker na suhem ni bila pot varna, zato se pelja po morji. Tam so ga tolovaji prijeli in v Afriko za sužnja prodali. Terpel je blizo dve leti, preden je ušel, Beže priteče do morja, in ladije, ktero je tam ugledal, prosi, da naj ga sprejme, ker je uhajavec. Gospodar ga vzame; ali tudi on je z ljudmi kupČeval. Peljal ga je v Ameriko in tamkaj prodal. Kervavi boji so vmolknili, Napoleon je bil vgnan; vojvoda M. pak pride gosposki oblečen v Ameriko, in tukaj najde Svetina. Z veseljem ga odkupi, in vTulon ga sabo vzame; sklenil je bil tam do smerti prebivati. Ravno je bilo Janezovo ženitovanje, ko prideta iz Amerike; in tako sta se najdla oČe in sin. Bazili Hudon pa, ki je bil tudi uže doma, pove za brata Pavla in za mater Nežo. Izve-dili so eden za druzega in dopisovali si do konca svojega življenja. Oče je ostal pri Janezu, in mati pri svojem Pavlu do smerti.
Ta povest je take snovi, da se mora slovenskemu ljudstvu skoraj uže samo zavoljo tega prikupiti. Poglavitne osebe so naše, imena imajo slovenska, njih dom je krajnska zemlja blizo Ljubljane, in čas, v kterem se to godi, ni starodavni, ampak bližnji. Začetek je v domači deželi, od koder se možje potem razidejo križem svet. — Pisatelj je dobro znal, da je ljudstvo med nami radovedno; da v slast
6. bosilje ; 7. pirovljanin ; 8. ner      než (česk.) nego ; 9. ples.
36
izvpraŠuje, kako je drugod po zemlji; kako tam živijo ljudje; kaj delajo; s čim se ptujci hranijo ; vedilje, da se rado bere od vožnje po moi-ji od hudih viharjev in potopov, ker nekoliko naše dežele sega notri do jadranskih valov, od koder časi celo prosti narod pripovedovati čuje, kaka nevarnost ladijam perti, ako se udarijo vetrovi. Tudi vojske ni pozabil. Kdo rad ne posluša, kako se v kervavi bitvi trume zgrabijo, ko topovi germe? Dosluženi vojščaki radi razlagajo, kar seje njim pripetilo; toda njih besede so večidel tako poverhu, tako lažnjive, da se ljudem o tej reČi misli ne razvedre, ampak še bolj zamotajo; radovednost pak se vender le budi. Gap je vojeval na Ruskem, kjer je bil Napoleon pervič popolnoma premagan, Svetin pa med brambovci na Laškem, in pozneje tudi na Španskem. Ta knjiga je prišla 1836. leta na svitlo, in tačas je bilo med nami Še dosti ljudi, ki so pomnili mogočnega cesarja Napoleona; bilo jih je celo, ki so morali sami k orožju; pa še zdaj se dobi kak starec te verste. — Brezi skerbi je tudi osoda obeh dvojčkov ljudem v serce segla. Pavle je bil prav iz majhnega velik duhoven blizo Dunaja, cesarskega sedeža. Od le-tega mesta imamo veČ prigovorov, ki pričajo, v koliki Časti je pri nas; in kdor je prostemu Slovencu na Dunaji bil, taje bil deleč; kar bo pa železna cesta gotovo izpremenila. Tudi ne smemo pozabiti dubovskega stanu. Saj vemo, kako je; Če Slovenec sina da v Šolo, hrepeni samo, da bi mu novo mašo pel ; in ako se želje izpolnijo, potem sta srečna mati in oče. — Janez pa ide v Terst, bogato, kupČijsko mesto, ki se zdi prostim Slovencem jako imenitno. Mislijo, tamkaj mora vsak obogateti, Če le hoČe prav obračati in varovati , ker tam je uže nekteri prišel iz beraštva na veliko bogastvo. Kdor med nami ne more sina do konca izšolati, kaj potem naredi? V Terst gre ž njim, vzlasti Notranjec in Dolenec?
Vidili smo, da je pisatelj srečno ubral, izverstno razmotal in razdelil svoje gradivo, iz ktercga bi se bilo dalo narediti mojstrovsko narodno delo; poglejmo tedaj, kako gaje izdelal!        (Konec prihodu.)
* Bukve Vodnikove (Vodnik - Album), ki jih je vredil g. Dr. E. H. Costa, se v Ljubljani pridno natiskujejo. Natisnjenih jih je doslej 6 pol, vseh vkup jih bode okoli 20. Razpadajo v dva razdelka; pervi obsega sledeče sostavke, ki se tičejo življenja Vodnikovega: Biografische Skizze von Dr. E. H. Costa, Vodnik und seine Zeit vonPetruzzi, Vodnik's letzte Stunden von Dr. H. Costa, Vodnik in slovenščina, sp. Malavašič, Vodnik slov. pisatelj, sp. Metelko, pregled Vodnikovih pesem, sp. Hicinger, Vodnikove Novice, sp. Bleiweis, Vodnik als Archäolog und Historiker von Dimitz, Vodnik und Valvasor von Jelouschek, Briefe Sigmund's Baron von Zois an Vodnik in Vodnikfeier im Februar 1858. Drugi oddelek bo prinesel veČ kot 150 raznih lepoznanskih in zgodovinskih reČi, skorej od vseh živečih slov. pisateljev. Ni treba opominjati, da bodo te bukve velike velike imenitnosti in zanimivosti za vsakega Slovenca; zatorej se
37
je oglasilo že Čez 1000 naročnikov. Po bukvarnicah se bukve ne bodo prodajale, naj torej noben domorodec ne zamudi, vsaj v kakih 14 dneh se stopiti v število naročnikov. *)
Glasnik iz domačih in tujih krajev. 
Iz Celovca. 1. julja. —Naj sprejmó vsi Slovani žalostno oznanilo o veliki zgubi, ki nas je koroške Slovence tako nenadama zadela. Ugrabila nam je nemila smert našega prelj ubij enega šolskega sve-tovavca in nadzornika ljudskih šol na Koroškem, Simona EudmaŠa, ki je snoči ob šestih po prejetih svetih zakramentih mirno in udano v Gospodu zaspal. Kdo bi si bil mislil, da bomo tako hitro zgubili moža, ki je- bil zmiraj terdnega zdravja in toliko krepke postave ! Okoli velike noči je jel kumerneti ; moči so pešale, lica so mu vpadale ; pa ža-libog on ni porajtal gotovih znamenj hude znotranje bolezni. Še v pon-delek 28. junija je delal v pisarnici, je spisal svojo zadnjo oporoko, šel k spovedi in na dan sv. Petra in Pavla je še bral po navadi realnim Šolarjem v gimnazialni kapeli — po njegovih lastnih besedah — poslednjo sveto mašo. Domii pridši se je vlegel na — smertno postelj. Vsako minuto je bilo pričakovati, da bo vgasnila berleČa luč življenja, kar se je res prihodnji dan ob šestih zvečer zgodilo. V petek 2. julja ob šestih je bil pokop; toliko ljudi iz bližnjih in daljnih krajev se je bilo zbralo, da ne pomnimo lepšega pogreba. Eojen je bil rajni 21. oktobra 1795 v Št. Vidu v Junski dolini. Od leta 1827 do 1839 je bil vodja normalnih šol v Celju in od 1. 1839 do 1851 v Terstu, od kodar je bil poklican na Koroško. Svoj materni jezik je ljubil Čez vse; zatorej je krepko podpiral vse domorodne naprave. Bil je nekoliko časa vrednik „Jadranskega Slavjana" in je spisal „potovanje v Krajclingo" in „kratko številoslovje" v slovenskem in „Beiträge zum Methodenbuche" v nemškem jeziku. V obhoji je bil sama prijaznost in dobrota ; vse, kar je zamogel, je razdelil med uboge ; posebno pa je podpiral Šolske pripravnike, da bi si iz njih priredil čedalje več sposobnih učiteljev za ljudske šole. Z Rudmašom je padel močen steber narodnosti naše na Koroškem ; v njem so zgubile šole in ubogi učitelji svojega naj skerbnišega varha in naj boljšega očeta. — Pa tudi Krajnska je zgubila — kakor naznanjajo Novice — enega svojih najzvestejih sinov. Zameri je za mertudom 29. junija fajmošter v Čatežu, Juri K o b e , znan vsem Slovencem po raznih sestavkih v Novicah in drugih slov. časnikih. Bil je slovenščini podpornik od naj pervih časov do poslednje minute. — Naj jima sveti veČna luČ!
Iz Celja- 8. jiilija. J. Š. —Milotoplo poletje imamo. Parljivo vročino preteklih dni je ohladil pohleven dež; okrepil je tudi on vinograde in žitne
*) V Celovcu jih nabira vredništvo Glasnika.
38
polja po vesolnem Posavinju. Lepo stoje sejatve, drevje prikimuje polno žlahnega sadja, in vinovo tertje obiluje sladkega grozdja. Nad vsem tem gleda ljubeznjivo oko zlatojasnega neba. Seljak upa, kakor že dolgo ni.
Britko nas je v Celju zadela žalostna vest iz Celovca, da ondi odumerl je Častiti šolski savétnik gospod Rudmaš. Odumertje prerano tega verlega moža obžaluje tudi tukaj mnogo njegovih prijatlov in po-štovateljev (med temi tudi pisatelj teb verstic). Kajti bil je ranjki 12 let (od leta 1827 do 1839) ravnitelj celjske normalke ; bil je tudi Častni mestjan celjski. Prijaznega moža pa so ljubili in poštovali učenci in uče-niki ; ostal je bil tudi v prijetnem spominu Celjanov sploh. To se je očitno pokazalo v četertek 8. julija tega leta. Bila je namreč taj dan v tukajšui farni cerkvi bilja po zamerlem gospodu. Napolnili so cerkev učenci, učitelji, mestjani, ter žalovaje molili za pokojnega, njih učenika in prijatelja. Daj mu, mili Bože, lahko poČivanje v domorodnem poko-jišČu !
KoneČno priobČujem še nekaj zanimivega iz našega mesta. Nedavno je iz Tersta v Celje došla narocba, da bi tukaj izdelalo se 200 težkih voz, namenjenih v Odeso. (Potrebujejo jih ondi nek 2000 ob izdelovanju železnice proti Moskvi). Prevzel je to naroČenje tukajšni vlastnik, gosp. Borović, ter je najel in vpregel vse kolarje in kovače v Celju in po okolici, da bi dogotovili, kakor je zaukazano bilo, naročene vozove do konca meseca junija. Toti rokodelci so lotili se urno naročenega opravila ; delali so noč in dan ; do poslednjega dneva rožnika je bila dogotovljena terŠČanska naročba. Izdelek je izversten in dohodek je obilen, ki je doŠel podvzetniku in marljivim kolarjem in kovačem. Te dni so stale dolge raj de teh vozov pred gospod Borovičevoj hiŠoj in pred kolodvorom ; gledali smo jih, čudovaje se njih namembi in daljavi, kamor pojdejo. Pojdejo pak od Celja v Terst, od Tersta po morju na Rusko v Odeso, kjer jih, kakor smo že omenili, ob izdelovanju prihodnje železnice potrebujejo. Tako je postregla vnovo zelena Štajarska daleki Rusii. Kakor namreč pred nekimi letmi odtod peljali so po morju v Celju dodelane lesene kolibe, okoli Celja nakupljeno seno, krompir in soČivje v daljno Rusijo, tako grejo letos v Celju dodelani težki vozovi tudi tje, in po ruskih planjavah bodo der-drale kola slovenske.
V, Pešti mesca junija. (Dalje)— 12. dan tega mesca smo veselo praznovali. Posvečevali smo spravo in edinost tukaj snih učite Ijskih stanov. Kar si žele narodi in cele dežele, ki jim je resnica za omiko svoje mladine, kar si žele velike mesta, kar Dunaj sam ni dosegel in morebiti ne bo, smo tiikaj v saboto 12. t. m. doživeli.
Učeniki in vodji politehnike in vseučilišča, obeh realskih šol in kupčijske akademije smo se sošli zjutraj na vse zgodaj, kakor je bilo dogovorjeno, tam za Budanskim mestom v senčnatem logu: Stadt-raaierhof. Od todi je nas pot peljala po prijazni, z vinogradi okiučani
39
dolini tje proti večeru. Natora ima tukaj lepše kraje, kot bodi si kjerkoli okoli Bude in Pešta ; le škoda, da ji manjka voda, ki dajejo hribč-kastim okrajnam po druzih deželah vse bolj živ obraz. Zmiraj bolj živa je bila druŠnja, posebno po tem, kosmo v Leopoldifeld-u — 2 uri od Pešta — se nekoliko okrepčali. Od todi smo hodili večidel po lesovih ; pesmice so se jele prepevati, da se jena vse kraje razlegalo. ObŠli smo Lindenberg, ki proti večeru skoraj dolino zapera s svojim herbtora. Na sedlu med njim in Job annisberg-om, naj višjem tukajšnih hribov, smo ostali o poldne pri južni v Čedni gostivnici. Drušnja je bila tako polna življenja, da kakor lep je obzor, ki na nekterih krajih tukaj odgrinja celo dolino, mesti in Donavo in unkraj ravan do obočenega neba, vendar skoraj nič nismo pečali se za to. Prepevaje vesele pesmi, smo dočakali Še nekaj drugih povabljenih gostov. Pri južni nas je bilo čez 50 mož. Mislite si prav, kaj se to pravi na Ogerskem, kjer ni nobenega pravega družbnega življenja, nobene sprave med ptujci in madjari, tukaj kjer še zlo srovino kopljemo ! Kaj veselo je bilo pogledati po mizah in viditi toliko mladih serČnih mož, ki so Čutili, da smo vsi ene volje, vsi prišli sem, da se spoznavamo in združujemo bolj in bolj svoje moči.
Po jedi so se jele napivati zdravljice, pri kterih smo spomnili se lepega namena našega današnega praznika. Pilo se je na sreČo učiteljske edinosti, pilo na zdravje našega ministerijalnega opravnika in sve-tovavca gosp. M. Kollerja — rojenega iz Bohinja ; spomnili smo se veČ druzih glavarjev in gospodov ; spomnih pa smo se tudi pri mizi zbranih vsih narodov našega cesarstva. Vse je bilo vneto in veselo.
Pitanja dražtva za jngosIaTenskn povéstnicn. Pod tim naslovom je razglasilo zgodovinsko društvo v Zagrebu več upraŠanj prijatlom domaČih starin in domače povestnice s prošnjo, da bi skerbno zbirali enake narodske znamenitosti. Podajemo jih, nekoliko okrajšane, tudi rodoljubnim Slovencem, da b'i se tudi pri nas skerbno zbirale in zapisovale enake starice. Veliko žlahnega zernja je še raztresenega po slovenski domovini ; glejmo, da se skorej pobere, da konca ne vzame. Vsaka poslana drobtinica se bo z veseljem razglasila po Glasniku. Imenitniše uprašanja so : 1. Ali se nahaja v vaŠi okohci po ljudski roki nakopičenih gomil? Kako se zovejo ? Kaj se pripoveda o njih ; 2, Ali so se izkopale zunaj navadnega pokopališča kake kosti, kakšne velikosti in verste? Ali so ležale na zemlji ali pod zemljo? Ali je bilo me*to ograjeno ali ne ? Ali seje najdlo v grobnici orožja, penezov, dragega kamenja, pepela itd. ? 3. Ali je v vaši okolici starih zidin ? Kdaj, iz česa, od koga so zidane ? 4. Ali se nahaja starih opek z napisi in drugimi urezanimi znamenji 5 5. Ali je pri vas ostankov starih vodovodov in rovov ? 6. Ali se je pri kopanji najdlo starega posodja ali kaj druzega, in kaj je bilo v njem? 7. Ali so bile pri vas kedaj najdene ali izkopane stare slike, itd, kipi, penezi, perstani, kopja, meči, Ščiti, Čelade iz zlata, srebra itd.? 8. Ali se nahajajo v vaŠi okolici kameni s slavenskimi, gerškimi, latinskimi itd. napisi ? Kje se naha-
40
jajo sedaj, če so bili najdeni? 9. Ali se nahaja pri vas gora, bregov^ polja, dolin, klancov, jam, pečin itd., ki spominjajo na staro dobo, na mitologijo ali na povestnico? Kaj se je tam zanimivega prigodilo ? 10. Ali je pri vas starih gradov, samostanov, cerkvišč in drugih imenitnih stavb in kaj se pripoveduje o njih? 11. Ali je po cerkvah in gradovih znamenitih podob od dobrih umetnikov? itd. 12. Ali je kje starih rokopisov, starih povelj in drugih knjig, olepšanih z raznimi podobami? 13. Kakšni umetni predmeti se nahajajo v vaši farni cerkvi ali podružnicah? ali je starih nadpisov na zvonovih, podobah, cerkvenih posodah ali na nadgrobnih spomenikih ? 14. Kakšne običaje in navade ima ljudstvo o porodu, kerstu, ženitvanju, kumovanju, smerti in pogrebu ? dalje pri koledovanju, ob novem letu, o sv. treh kraljih, o veliki noČi, o sv. Jurju, o kresu itd.? Kakšne pesmi prepeva ljudstvo o tej priložnosti? 15. Kaj pripoveduje ljudstvo o vilah (belih ženah), rojenicah, copernicah in vraČa-riČah ? Kaj o Belbogu, o Triglavu, Kurentu, Svetovidu, o Cartu, mori, škra-teljnu; o kugi, smerti itd. Kaj o vešah, o živem ognju? 16. Ali je pri vas kako posebno mesto, kjer se shajajo copernice? Ali se nahajajo jame in špilje, kjer so prebivale bele žene? itd. 17. Kaj pripoveduje ljudstvo o raznih pticah in zvereh: o sovi, kukavici, golobu, slavČku, lastavici, pastarici (pliski), černjevki, o čuku, mertvaŠki tiči; beli kači, oži in drugih kačah, o modrasu, zmaju itd. ? Kaj o zori, soncu, mescu, o zvezdah, o mlaju in raladej nedelji? Kaj o vetru in oblakih, o toči in gromu? 18. Kaj se pripoveduje o zvezdah, o rimski cesti, o božjem stolen (mavrici), o dernicah (Kader se v daljavi bliska (Wetterleuchten), pravijo v Eožu: dernice igrajo) itd. 19. Kakšne narodne pesme se pojejo? Ktere posebnosti ima narečje v vaši okolici? 20. Ali je živel v vaš? okolici kak pisatelj, umetnik itd. Kako bi se mogel dobiti njegov življenjepis?
Imenik čestitih g.g. naročnikov    
54. K, Robida, prof. v Celovcu; 55. O. P. Javornik, fajm. v Št. Jurju; 56—57 L. Ferčnik, kpl. in A. Valentinič, šol. vodja v Belaku ; 58. Fr. Eepić, kpl. v Jelšanah; 59. J. Vesel, dijak v Ljubljani; 60. A. Lesar, c. k, učit. vere in slov. jez. v Ljubljani; 61. J. Vari, fajm. v Krašnji; 62 Dr. L. Vogrin, nadek, ^pri sv. Jurju; 63. ElizabetaZurman, ženažup.pri sv. Trojici.^64. J. Kobe. fajm. v Čatežu ; 65. Fr. Volavšek, kpl. v Maksa vi ; 66 —68. J. Sust, A. Lovriha in Pla-ninšek, mašn. in bogsl. v Terstu; 69.^. Fras, posestn. na selski gori; 70. J. Sa-jovec, kpl. v Beršecuj 71. Fr. Pelhan, fajm, v Kastelieru; 72. A. Wolf, fajm. v Kobaridu; 73 Fr. Metelko, prof, v Ljubljani; 74. K. Dirnwirt, kpl. v Celovcu; 75. Bravno društvo v il. Bistrici; 76—78. V. Geršak in^A, Kos gimn. ue, in kardinalsko sirotište v Zagrebu; 79—81. bgsl. knižn., Fr, Spari, J, Pavalec bgsl. Dr. J. Muršec, prof. v Gradcu; 82—87. M. Pire, stolni va;., A, Kespet, prof. A, Znidercič, J. Bizjak bgsl., A. Tušar in Gabrieucic, gimn. ue. v Gorici; 88. J. Doljak vik. v Cerovem; 89. J. Pašič, fajm. v. Senožečah; 90. J. Sivic, kpl. v Planini; 91. Fr. Pfeifer c. k; uradn, v Ljubljani; 92, A. Capuš, c, k. urađn. v Nov. mestu; 93. F.Kramberger, kor. v Voravi. (Dalje.)
Natisnil Janez Leon v Celovcu.