113. štev.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v sobote M. septembra 1B21.
ES8T Possmesna žtev.' k!1-
Let® WJ
' t .,r t \ \
izhaja razum nedelj in ppazEsSEiOH v s a E: e3 a n es 16. uri 4tetsež«£sia.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise franlrirati in podpisati, sicer se jili ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
IH!	m
H	lm
ev. scciialno - demokratične strank©.
Te£ah?sts£ia šf.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem 110 dom za ce!o >eto K 283, ;:a pol leta K 144, za tetri leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za tisi bo poštnino proste.
Upravaištvo le v L ubljanl,
Frančiškanska uiica :, Ueifpi s\ts> tiskarna.
Bača
Širokoustni klerikalizem.
Agresivnost slovenskega klerikalizma postala vsak dan večja in drznejša. Njih velika sreča je, da sedal ti politični junaki stoie v opoziciji. da lahko kriče in razsajajo kakor srake. tako. da že res skoraj vsa Slovenija meni. da je klerikalizem edino zveličavna in demokratska stranka s pozitivnim politično gospodarskim programom, s katerim nai bi slovenski političarii računali.
Manira klerikalne politike obstaja glavno v tem. da obklada svojega nasprotnika z blatom, lažmi, obrekovanjem na najoodlejši način. Mi sami občutimo to prav dobro, in imamo v zadnjih letih prav mnogo izkušeni. Kljub temu pa opažamo, da ima klerikalno kričanje, ki je povsem demagoško. precej velik vpliv ker vedno pozabljamo, kako se obnašajo klerikalci takrat, ko sede na ministrskih stolčkih.
Delavstvo! Ali se ne spominjaš več, kako ie bilo takrat, ko sta vladala Protič in dr. Korošec? Ali se ne spominjaš več. da so takrat streljali na Zaloški cesti; ali se ne spominjaš več. da ie Korošec dal raz-svljaviti pogodbo med železničarji in ministrstvom saobračaia ter skratil s tem prejemke železničarjev, zaradi česar je potem nastaja znana stavka,? Delavci, ali se ne spominjate več. kako se je takrat za 200 odstotkov preveč oodražil premog, ne da bi bili premogarski delavci dobili priboljške, ali se ni tudi takrat večkrat zvišala voznina po železnici. ali ni bila takrat uvedena svobodna trgovina, prost izvoz; ali takratna vlada m prodala na čuden način velikanske množine lesa iz Auerspergovih gozdov .v Kočevju, in draginja? Kaj se ie takrat storilo proti nji? Ali ni Korošec podpisal načrt te ustave, ki ic bila sprejeta? Ustavo, ki se je šele na mnogoštevilne predloge socijalno demokratičnega kluba nekoliko izboljšala? Ali niso tl klerikalci zapustili zbornico le navidez iz protesta, v resnici pa za-raditega, ker je bil ustavni načrt predložen konstituanti z odobrenjem
dr. Korošca, in bi bil Pašič v slučaju opozicije rekel Korošcu prav po očetovsko: dete, šta se ljutiš na svoje dete. kakor se mu ie nekoč dogodilo. ko je tajil podpis na proračunski naredbi?
Kadar čujemo in čitamo zabavljanje klerikalcev, se moramo vedno spominjati na te dogodke, pa nas ne bodo varali in ne bomo podlegali njihovi agitaciji. Kdor ima razuin in pozna zgodovino klerikalizma in pa metode, s katerimi se bori tudi proti najpošteiif jši stvari, če mu postaja nevarna v njegovi nadvladi, ta mu tudi v sedanjem času ne bo zaupal. marveč bo previdno presojal klerikalno demagogijo tako kakor zasluži.
Da te razmere v naši državi tudi še seo^ii slabšajo, ie res. Prej so vladali klerikalci in radikalci, sedaj pa vladajo radikalci in demokrati, arej so bili klerikalci, sedaj so pa demokrati hlapci radikalcev. Bistveno se torej stvar ni izpermenila. Prej niso hoteli nič slišati o konstituanti, seda.i pa imamo že tri mesece ustavo, toda narodna skupščina še ne misli na delo v parlamentu. Sainooblastno so hoteli takrat delati in samooblastno hočeio delati sedaj,	i
Za nas so torej vse te meščanske stranke eno in isto. Ali se med seboi oreklaio za gospodstvo ali ne, to je njihova stvar, da pa delavstvo ne more od njiju pričakovati nobene demokratičnosti in ne soci-ialnosti. to nam mora biti jasno, in po tem moramo tudi urediti svojo taktiko, svoie delo. Ml ne moremo biti hlapci ne te ne one meščanske stranke, ki slone popolnoma na de-magošt.vu in se poslužujejo v političnem bojij nepoštenih, metod, zahrbtnosti, demaeoštva in terorizma.
Socijalno demokratična politika pa ie samolastna, proletarska, politika delovnih neposestnih malih ljudi. ki se morajo otresti demagoških in obrekovalnih vplivov naših meščanskih političnih strank.
mestu: vsakršen drugačen korak je neoportun in mora imeti prav za tiste. ki .vse tirajo tako daleč, neugodne posledice.
Pokrajinski namestnik ie pravno utemeliil in predlagal belgraiski vladi. da se občinski svet razpusti, imenuje komisar in takoi razpišejo nove volitve na podlagi novih volilnih imenikov. Predlog ie bil jako umesten. toda belgraiska vida ga je zavrnila in odredila, da se takoi izvede volitev župana.
Gospoda, ki je v Belgradu predlog namestnika g. Hribaria preprečila. se bo kmalu prepričala, da je bilo naše stališče edino pravo. Peskova
tožba bo v Ptuju danes ruajbrže preložena in če ne bo preložena, se za-raditega politično razpoloženje v 3 dneh ne bo prav nič 'spremenilo. Logično pa ie. da se občinski svet po teh aferah in bojih ter v tej sestavi ne more drugače orijentiratl, kakor se ie doslei.
Konstelacijo bi izpremenile le nove volitve v občinski svet.
Zdi se nam, da vodi ves ta boj proti Ljubljani nekdo, ki ima v Belgradu še precej velik vpliv. Toda gospodič izrablja svoi vpliv jako nesrečno. če je ta volitev župana njegovo delo.
Kdo komandira Ljubljano?
Nenadoma proti vsemu pričakovanju čitamo danes v ljubljanskih listih, da se bo v sredo dne 28. septembra zopet vršila seja občinskega sveta ljubljanskega. na kateri bodo volili župana. Proti javnemu mnenju in proti naravnemu razumu nekdo zahteva, da se skliče seja. Najbrže misli, da bo današnja obravnava v Ptuju, kjer toži g. Pesek nadučitelja g. Klemenčiča zaradi izjav glede njegove zadeve, vprašanje Peskove afere popolnoma dognala ter da bo
v irenotku razočaranja prav lahko pomagati demokratski zahtevi do zmage.
Gospodje so tukaj v zmoti. Oseba Peskova danes ne igra pri županski volitvi nobene uloge več. pač pa se nahaja Ljubljana pod vtiskom odijoznega ravnanja od .one strani, ki je afero vprizorila na lahkomiseln način ter še sedaj, ko mora poznati položai. ne odneha. V dobri veri smo te dni nasuašali, da ie edino razpust občinskega sveta ljubljanskega na
Klerikalni zmaj.
Klerikalna stranka se nahaja v opoziciji zooer sedanjo radikalsko -demokratsko vlado. V opoziciji je tudi socialistfčna stranka. Toda isle-rlkalna stranka tvori le meščansko opozicijo zoper neklerikalno meščansko vlado, dočim je socialistična stranka ooozicijonalna stranka delavstva zoper kapitalistični režim sploh.
Kadar klerikalci slučajno niso na vladi, delajo silno kričavo in dema-gogično opoziciio. Pa jo tudi lahko, ker imajo v rokah silen organizacijski aparat; v vsaki zadnji hribovski vasi imajo v duhovniku svojega stankarskega agitatorja, imajo pa tudi rnateriielna sredstva za svojo stranko, sredstva, ki so si iih ustvarili še ocd protekcijonizmom Klerikalne Avstrije.
Klerikalci delajo opozicijo izključno le zato. da si pridobe zopet oblast v svoje roke, po kateri jih tako silno žeia. Kot opozicija vpijejo seveda proti sedanjemu reakcionarnemu režimu, policiji, vojaštvu, zoper davke in zoper vse, da se prikupijo ljudstvu, ko pa zlezejo na vladni stol. uvajajo svoj teroristični sistem, demokratizem pa jim je potem ravnotako lanski sneg. Kadar mi obsodimo to njihovo bistvo, pa se hitro izvijejo, češ. da mi hočemo zagovarjati sedanji vladni režim .To ie kaj naglo rečeno, toda dokažejo nai nam gospodje, da niso oni bili vedno in povsod najboljši steber kapitalizma. reakcijonarst.va. dokažejo. da-li niso oni zoper delavsko .ljudstvo vedno in povsod uvajali terorizem zoper ljudi neklsrikalnega prepričanja, da-li niso uvajali visokih davkov za delavno ljudstvo, dali niso podpirali vojne, militarizma, stavkokaztvo, da-li niso vedno In povsod s silo in cc-v 7 orožjem nastopali zoper socialistična delavstvo da-li niso protežirali svojih klerikalnih ljudi in klerikalnih uradnikov, učiteljev, in da-li nio oni imeli, kadar so bili na vladi, prav tako ka-
kor ga imajo vse ostale kapitalistične stranke svoj denuncijantski. in policijski režim; dokažejo naj. če niso vedno bili zoper najvitalnejše delavske interese, zoper osemurni delavnik, zoper obratne svete, zoper socializacijo itd., kadar so hili na vladi, dočim kadar so in so bili v opoziciji zoper kako drugo kapitalistično stranko, zahtevao ne le socializacije itd., temveč malodane kar komunistično družbo!
Socijalist; nastopamo zoper vsa-ko kapitalistično stranko, zoper metode vsakršne kapialistične stranke. Ne delamo prav nobenih izjem, pa nai si bodo potem liberalci, klerikal-. ci ali kdorkoli. Mi obsojamo sedanji vladni režim, obsojamo pa že v naprej tudi klerikalne režime, ker, vemo. da ti niso nrav nič boljši, ka-kgr vsi drugi beli ali pa pisani kapi-* talistični režimi!
Klerikalci delajo sedaj zase silno reklamo po vsej deželi. Prirejajo svoje shode, orlovske tabore, govore predavajo, zabavljajo in obljub-liajo. Nastopajo v uniformah, z godbami. ceremonijami, da ie efekt tem večji Masa ljudstva, ki kaj hitro in rada pozablia gorje, svetovno vojno, preganjanje in terorizem, ki ga ie trpela pod klerikalnimi in kapitalističnimi režimi sploh, misli seveda, da za tako reklamo morda res tiči zlato iabolko. Toda zavedno socialistično delavstvo mora to zmoto mas: preprečiti in sotrpine opozoriti na volkove v ovčji obleki!
Proč torej s kapitalizmom, proč si klerikalizmom!
Nai živi socializem!
Ig. Mihevc:
Kovinska industrija na ljubljanskem
sejmu.
(Konec.)
Tudi mala obrt v kovinski stroki ie bila na sejmu dobro zastopana s čednimi deli. ki so bila razstavljena.
Omeniti moramo tvrdko Žnidar v Mariboru, ki je razstavila mnogovrstne vage. Izdelek sam Je ocenil mojstra, ki stoji vsekakor na višku časa v svoji stroki. V isti stroki je bil zastopan tudi gospod Rebek iz Celja, ki je imel razstavljeno poleg drugih tudi veliko vozno vago. Ravnotako so bili zastopani stari znanci iz Tržiča s svojim poljskim orodjem. ki se le Predvsem razlikovalo v tem. da je bilo orodje, sekire raznih vr.st, povsem eksaktneje izdelano. kakor pa izdelki nekaterih drugih tvrdk. Stara Globočnikova trži-ška tvrdka, je svoječasno imela velik eksport v Italijo, posebno so se izvažala hrapove kose. Kolikor pa nam je znano, je tudi ta tvrdka hudo prizadeta vsled prepovedi izvoza, dasi omenieni tipi kos ne pridejo pri nas toliko v poštev, ker naš kmet hoče imeti svelo klepano koso.
Med drugim smo videli zelo okusni aranžma pločevinatih izdelkov tvrdke Sajovic & Co.. ki nam je tudi pokazala, da se te vrste proizvodi doma izdelujejo, in da iih ni potreba uvažati.
Kropa je razstavila zbirko svojih izdelkov. Vsi ti izdelki kovinar* ske zadruge v Kropi, razstavljeni na ljubljanskem seimu, imajo malo konkurenčne zmožnosti na trgu. kar pa: nikakor ne zaradi tega. da bi za* ostajali po kvaliteti za sličnim izdelt kom v več iih podjet jih z moderno urejenimi stroji. Zakaj skrbnost in pridne roke kroparskih kovinarjev! so zanle za to vedno skrbeti. Vsekakor pa smo mnenja, da bi se moralo v Kropi kaj drugega izdelavati, kaj podobnega kakor »Sollingen«, kjer bi prišel kapital do Izraza boli v delu. ne v kvantiteti, ampak v blagu. in sicer vsled tega, ker ie Kropa preoddaljena od železnice. S tem bi odpadli razmeroma veliki stroški za dovoz in pa odvoz blaga. To je edino, kar ovira rentabiliteto in konkurenčno zmožnost kroparskih izdel-. kov. Vrhutega pa bi ministrstvo sa-obračaja moralo malo boli upoštevati pridne roke kroparskih kovinarjev, z naročili. Znano nam je. da se v, Kropi Izdelujejo žeblji za pribijanja tračnic, znano pa nam je tudi. da ie ministrstvo saobračaia naročavalo slične žeblje iz Avstrije, kjer so bili nekaj ceneii, vendar pa kvalitativno velik9 slabši.
LISTEK.
O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja.
Začasni opravilni red za blagajutč-ne bolniške pomočnice.
Dodatek k refeatru g. dr. Demetra Bleiweisa - Trsteniškega o zdravstvenih nalogah bolniškega zavarovanja.
I.
Pri bolniškem oddelku Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani se ustanovi na podstavi sklepa načelstva z dne 5. avgusta 1921 pododdelek za socialno skrbstvo.
II.
Pododdelek za socialno skrbstvo vodi uradnica z naslovom »višja bolniška pomočnica«; ki je podrejena neposredno šef-zdravniku in ravnateljstvu. Druge nameščen-
ke. oddeljene temu oddelku, se imenujejo »bolniške pomočnice«.
III.
Naloga pododdelka za socialno skrbstvo ie, da po navodilih ravnateljstva in šef-zdravnika izvršuje celokupno socialno skrbstvo, pri katerem sodelujejo tudi blagajnični zdravniki in nadzorniki bolnikov.
Osobito pa je dožlnost pododdelka za socialno skrbstvo skrbeti za:
1. stanovanjsko higljeno. V ta namen ie pododdelek v stalni zvezi z nadzorstvom jn nadzorniki bolnikov. od katerih poizve najbolj kričeče slučaje stanovanjskih neorilik. Prizadete rodbine obiskujejo bolniške pomočnice po lastnem preudarku v primernih presledkih, se skušalo s prijaznim posvetovanjem vglobiti v njih rodbinske in gospodarske razmere in delati na to. da se tudi v naipriijiitivnciših in naj-ubožnejših primerih izvršujejo vse one higijenske zahteve, ki so nov-
sodi izvedljive, kakor: snaga po sobah in kuhinjah, zračenje, red v gospodarstvu, primerno čiščenje perila itd.
2.0troško skrbstvo. V ta namen nadziralo bolniške pomočnice:
a) doječe matere, ki dobivajo od blagajne dojnino. Matere, ki bi vkljub dojnini otroka ne dojile ali ki bi mu po nepotrebnem dajale tudi druge ali neprimerne hrane, je prijazno in prepjčevalno podučiti, kako je to kvarno za prospevanje in zdravje otroka. Matere, ki bi se vkljub dojnini ne ravnale po teh nasvetih, je napotiti k blagajničnemu zdravniku, take na. ki bi ravnale proti namenu porodniške podpore in doinine, pa naznaniti pristojnemu vodstvu bolniške knjige.
b) Nego doiencev. V ta namen podaiajo bolniške pomočnice materam uotrebne nasvete. Kakor hitro pa zapazijo, da sc ti ne upoštevajo ali da so pri dojencu kake neprilike glede hranitve, zdravstvenega sta-
nja itd., imajo gledati na to. da se matere v Ljirbliani in okolici podajo z dojencem v posvetovalnico za matere in dojence v otroški bolnišnici, drugje pa na za to določeno mesto. Po možnosti se ima pododdelek (bolniška pomočnica) v posvetovalnici sam informirati, na kaj je pri nadaljnem nadzorovanju dojenca posebno paziti.
Prav posebno strogo ima pododdelek (bolniška pomočnica) nadzorovati rejnice. to je ženske, ki se zaradi zaslužka pečajo z rejo tujih otrok.
c)	Nepo in ctlgoio starejših otrok.
Tudi v ta namen ima pododdelek ^bolniška pomočnica) dajati vse hl-gi jenske in skrbstvene nasvete, gledati na to, da se otroci doma ne vporabljajo za dela. ki bi ne odgovarjala njih telesnemu razvoju in da se nravstveno ne pokvarjajo in ne zanemarjajo. Skrbeti ima dalje za to. da sc ctro.ci, ki bi bili doma brez
nadzorstva, oddajo v dnevna zave* tišča ali v druge primerne zavode.
č)Oskrbo iti lilgijeno tuberkuloznih. V ta namen poizve pododdelek! (bolniška pomočnica) od blagajnič-nih zdravnikov naslove najbolj potrebnih in v nalezljivem stadiju nahajajočih se tuberkuloznih in izvršuje na njih domu vse higijenske in varstvene naprave, kakor poduče-vanje bolnika in njegovih svoicev o nalezljivosi. razkuževanje izmečkov. v kateri namen predpišejo bla-gajnični zdravniki potrebne pljuvalnike in razkuževalna sredstva, iz-i olaciia bolnika, v kolikor se da izvesti v stanovanju, varstvo otroki itd.
d)	skrbstvo alkoholikov. V ta namen obiskujejo bolniške pomočnice znane alkoholike, za katere poizvejo pri blagajnlčnih zdravnikih in bolniških nadzornikih, na njih domu, ter se skušajo vglobiti v njih osebne in rodbinske razmere, kajti brez zna^ nja le-teh se vspešno skrbstvo al-
Štren 2.
i------------
Končno moramo cčči. da je bila Jcovinska industrija boeato zastopana na ljubljanskem sejmu in je ob tei priliki pokazala našim bratom iz juga. da se v domovini marsikaj izdelale. kar se je dosedai uvažalo iz tujine Upamo, da se odslej naprej bodo ozirali konsumenti na domače izdelke. Ob tei priliki pa opozarjamo tudi naše noslance. da ob vsaki priložnosti kadar država rabi izdelke te ali one industrije, ki io imamo doma. zahtevajo od merodajnih faktorjev. da naročajo pri domačih tvrdkah, ker tudi tQ je korak za po-vzdigo naše valute.
Glede drugega ljubljanskega sejma se ie ravno v kovinski stroki izrazilo več podietij, da se ga bodo
udeležili v večiem obsegu in z novimi iznajdbami Nek inžener, ravnatelj večie tovarne v Sloveniji mi je rekel, da se podjetje udeleži z novim strojem za obdelovanje lesa, ki je povsem nova iznajdba, na kateri se sedaj dela. takozvjme »Leipzgier Messe«. To je svetovnoznani sejm v Nemčiji. K temu samo častitamo, častitamo toliko boli. ker bo prišlo delo slovenskega kovinarja in slovenskega podjetja na oni sejm. na katerega pridejo fabrikati domalega iz celega sveta, da si ogledajo stroje. s katerimi boljinbolj svojo industrijo modernizirajo. Ob tei priliki bodo tudi spoznali slovensko industrijo.
Razdvajanje in združevanje.
Delavsko gjbanje po vsem svetu le desorganizirano. razdvojeno je v Številne frakcije, ki napadajo druga drugo. Od časa do časa se pojavljajo v zgodovini dobe. ko ljudstvo naiboli pripoveduje o slogi, o bratstvu. o solidarnosti, toda >o ie najmanj. Sedai smo v. taki dobi. Vsepovsod se piše in govori o združenjih. o ligi narodov, o razoroževalni konferenci, o proletarski Internacionali, o zedinjenju krščanskih religij, o »oni viliki uniji«. Toda delavsko gibanje se razdvaja naprej, namesto razoroževanja se vrši tekmovalno naoroževanje. namesto ene velike uniie imamo stotere unije, namesto ene krščanske religije imamo številne vere. ki se nazivajo krščanske in so vse »pravoverne«, in druga drugi očitajo »krivoverstvo«.
V delavskem gibanju imamo sedal takorekoč tri Internacionalne organizacije. vse z enakim ciljem: družabno lastništvo produktivnih in 'distributivnih sredstev. odprava profitarskega sistema, demokratično upravljanje družbe v prid vsega ljudstva.
Nič boljše ni na ekonomskem polju. Po vseh deželah se porajajo razne tekmovalne kooerativne centrale s svojimi podružnicami, vse z enakim ciljem: pomagati konsumen-tom.
In delavske strokovne organiza-tije? V tej deželi imamo številne frakcije, ki vse trdijo v svojih programih. da se bore za izboljšanje ELvlienskih razmer, za večje olače, ga kraiše delovne ure. za demokracijo v Industriji, ampak sloge med ItMinl ni. Boj med njimi ie v mnogih ^lučajih hujši, kakpr pa boj med unitarni in kapitalisti.
Končno, tu imamo podporne organizacije. vse z enakmi namenom: ©omagati svojini članom in članicam
V	slučajih bolezni, nesreč ali smrti. IToda so razdvojene, dasiravno je zanie še najmanj vzroka za razdvajanje. in tako vidimo.da se celo ta-kozvane slovenske napredne podporne organizacije ne morejo združiti. dasiravno jih ne ločiio nobene načelne razlike, nobene taktične diference. sploh, da jih ne loči ničesar takega, kar bi bilo nepremostljivo za združenje vseh naprednih podpornih organizacij v eno organizacijo.
Če iščemo naprej, najdemo okoli isto krščanskih ver, ki se vse opirajo na eno in isto sveto pismo, na Isto sveto troiico. na istega Krista. Ampak boi krščanskih religii med Seboi je huišL, kakor pa boi krščanskih ver s pagani. Kako ie mogoče, ida krščanska verstva, ki obljubljajo Svojim vernikom enaka nebesa, ki predpisujejo svojim sledbenikom za
cotova dejanja in zadržanja v življenju enako večno izveličanje in grešnikom enako večno pogubljenje v peklu, kako ie to. da niso vse te religije, ki po naukih Krista »niso od te_ga sveta«, niso združene v eno edino zveličavno cerkev, namesto, da obstoji sto »edino izveličavnih« krščanskih cerkva?
Ljudie obupavajo nad družbo in nad napredkom, ker ni sloge. Ampak tisti, ki najbolj zabavljajo čez neslogo, store najmanj za slogo.
Razdvojenje v svetovnem soci-ialističnem gibanju ni razveseljivo dejstvo. Marsikdo, ali bolje, vsakdo, ki ie v delavskem gibanju vsled odkritosrčnih nagibpv. želi slogo vsega proletariiata. želi. da se ustvari ena mogočna internacionalna organizacija. ki bo sposobna graditi podlago za sociialistično družbo vseh narodov iz vseh dežel.
Kriza, ki je nastala v internacionalnem socijalističnem svetu, ie bila neizbegljiva. Prišla ie. ker je morala priti. To ni bila prva in tudi ne zadnja kriza. Kolo družabne evolucije se suče skozi krize, in iz kriz, iz razdvajanj, iz nesloge, iz vojen se uči človeštvo, silno počasi sicer, ampak se vendar uči in polagoma prodirajo med niega nazori, ki ga pripravljajo na not v sociialistično družbo. Socijalistična družba bo popolnejša od vseh dosedanjih. Logično mora biti torej tudi človeštvo zanjo zrelo in dokler ne bo. se bomo vrteli v mešanici kaosov kakor so današnji. Človek še ni zrel za soci-jajlizem. ako pravi, da ie sociialist. L tudi. ki trdijo, da so socijalistl. je danes že precej več. kakor lih ie bilo kedai poprej. Ampak z dontišlja-njem. da so socijalistl. niso sebe niti malo ali pa prav malo izpopolnili za di užbo, kakršno hoče socijalizem in io bo ustvaril socijalizem.
Stoletja in tisočletja nazaj ie bilo človeštvo še mnogo boli razdvojeno kakor ie danes. Toda temelj razdvajanj ie danes enak kakor ie bil pred stoletji. Ljudstva so razdvojena po mejah dežel in držav in kontinentov. V deželah so razdvojeni v stranke, v frakcije, v razrede, v veiah, po. narodnostih, po šegah, in visoko gosoodo. Razdeljeni so po veah. po narodnostih, po šegah, in razdeljujejo se tudi po merilu civilizacije. Jamski človek se ie boril z drugim jamskim človekom, kanibal le pobil in požrl druzega kanibala. In ako so se utrjevale podlage za razdvajanja, dokler ni pričelo med malo skupino ljudi prihajati spoznanje, da ni nobenega razloga za razdvajanja. ampak, da bi bil lahko ves človeški rod srečnejši, ako se odpravijo meje med državami, vojne za osvajanje teritorijev, ako se od-
icoholizma ne da razviti. Pri takih Obiskih svare pivca, gredo njegovi rodbini z vsakojakimi nasveti na roko ter gledajo posebno na to, da se alkoholizem ne razširi tudi na rodbinske člane. Po možnosti nai se skuša pivca, vsaj pa njegove rodbinske člane zainteresirati za kak abstinenčni krožek.
e)	Skrbstvo sponih bolezni. Pri akutnih in nalezljivih slučajih sodnih bolezni, ki bi se pojavili pri kakem rodbinskem članu in ki jih bla-gainični zdravniki sporoče pododdelku ali bolniški pomočnici, je gledati na to. da se strogo uvažuiejo !n izpolnjujejo vse varnostne napja-ye. tako da se bolezen ne razširi na 'druge člane rodbine. Osobito pa tmaro bolniške pomočnice bolnike opozarjati na to. da jim ie dolžnost popolnoma zdržnost, dokler traja bolezen.
IV.
Vse slučaje vidnega zdravstvenega zanemarjanja, posebno ako se dokažejo pri članih, ki se nahajajo
pravijo gospodarji in sužnji. V teku stoletij je človeštvo v tem oziru napredovalo za nekaj stopinj. Kljub izkoriščanjam, kljub voinam. kljub blokadam in vsestranski neslogi je čut skupnosti v človeškem rodu sedaj vejid.ar mnogo močnejši kakor je bil. Ena generacija ne dela skoka v evoluciji človeštva. Samo majhno stopnjo napravi naprej, ki se io komaj opazi. Par generacij pa napravi že korak, ki pa ga pravilno razumevajo le sociologi in tisti zgodovinarji. ki ne potvarjajo zgodovine.
Nesloga torej ni nobena nova stvar niti v socijalističnem gibanju.
V	vsakem gibanju se porajajo od časa do čas vulkanični izbruhi., ki ga pretresajo. To je popolnoma naraven razvoj. Izbruhi poležejo, gibanje pa gre zopet naprej in se mota iz nezgod neizbegljivih kriz. Vse, kar ie zdravo, živi. Sociialistično gibanje je zdravo in je preneslo še vse krize. Tudi današnja mu ne mara zadati udarca, kaiti socijaliznui je namenjeno življenje bodočnosti ki pa ne bo prišlo hipno, nego po razvojnih zakonih, ki si iščejo pot skozi krize vseh vrst in v vseh so potrebne borbe in napori.
(Konec prih.)
Pokojninsko zavarovanje.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljublani je razposlal že koncem avgusta službodajalcem obrazce s pozivom, naj na njih vsaj do 10. septembra naznanijo celokupne letne prejemke svojih nameščencev po stanju dne 1. julija 1.1. Ker zavod teh podatkov v svrho primernejše rešitve pokojninskega zavarovanja nujno potrebuje, opozarja tiste službo-daialce. ki še do sedaj niso izpolnili svoje dolžnosti, še enkrat in zadnjikrat. naj vpošlieio izpolnjene vsaj do 1. oktobra, in sicer tudi tedaj, če so bili prejemki nameščencev .dne 1. julija t. 1. še vedno toliki, kot so bili do sedaj prijavljeni pri Pokojninskem zavodu.
Kakor se opaža, puščajo službo-daialci pri mnogih nameščencih, za katere je gotovo da prejemajo poleg stalnih plač. doklad itd. tudi razne druge dogovorjene ali redno brez dogovora se ponavljajoče prejemke, kakor tantijene. provizije, remune-raciie, bilančne, božične in novoletne nagrade, nagrade za čezurno delo itd., dotične rubrike prijavnih obraz-
1	cev kar prazne ali pa jih izpolnujejo povsem nedoločeno, kakor n. pr.: nameščenec ima tud_i pravico do 5% čistega dobička podjetja. Če se ne ve natančno, koliko bodo ti prejemki letos znašali, naj se navede pri prejemkih, za katere je nameščencu zajamčen morda gotov najnižji znesek, ta znesek, sicer pa znesek, ki ga je prejel nameščenec v letih 1918. 1919 in 1920, ozir v krajšem času. od kar služi pri sedanjem službodajalcu. in pripomni, koliko bodo ti prejemki .vsaj približno znašali v letošnjem letu. — Kdor v prijavi teh spremenljivih preiemkov ni v celoti in resnično navedek naj jih naznani Pokojninskemu zayodu najpozneje do 1. oktobra naknadno v posebnem dopisu.
Kdor v sedaj določenem zadnjem roku prijave ne bi vposlal ali popolni!. tega bo naznanil zavod radi otežkočania njegovega poslovanja in onemogočanja tako nujne preureditve pokojninskega vprašanja političnemu oblastvu s predlogom, da ga po zakonu stroeo kaznuje.
Brzojavi.
v bolniškem stanju, ima pododdelek (bolniška pomočnica) nazntniti šef-zdravniku. odnosno blagajničnim zdravnikom in pristojnemu vodstvu bolniške knjige, na kar bodo ti vse dalje potrebno ukrenili.
V.
Vsak mesec enkrat poda pododdelek šef-zdravniku kratko ustno poročilo o svojem delovanju, stav lja nasvete, prosi za potrebna navodila itd. Tejn posvetovanjem imajo vsakokrat prisostvovati tudi vodja bolniškega oddelka, njegov namestnik višji nadzornik bolnikov, vodja poslovalnice, vodja bolniške knjige in bolniški nadzorniki poslovalnice v Ljubljani.
VI.
Sploh pa sikuša biti pododdelek za socialno skrbstvo v stalnem stiku z zdravniki blagajne, da podaja poročila, dobiva informacije in vzpodbude v svrho čim uspešnejšega socialnega skrbstva.
Ljubljana, 11. avgusta 192L
DEIO ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Vprašanie uvoza hi izvoza.
LDU. Belgrad. 23. sept. Danes dopoldne ie bila seja zakonodajnega odbora. Nadaljevala se ie generalna debata o poročilu prvega odseka glede izprernembe in popolnitve carinskih tarifov. Finančni minister dr. Kumanudi je pojasnil potrebe o iz-premembi izvozne carinske tarife in o tem. da se mora dati vladi pooblastilo. da srne odrediti prepoved izvoza tudi brez sodelovanja finančnega odbora. Dr. Voja Veljkovič je zastopal poročilo sekcije, da vlada more prepovedati izvoz v sporazumu s finančnim odborom. Finančni minister je v celoti zahteval, da se to spremeni, ker se s popuščanjem carine favorizira izvoz in se bo s tem popravila valuta. V posameznih točkah se ie vladni predlog v sekciji izpremenil v tem zmislu. da se prepoved izvoza vladi oteži in da se mora odlok o prepovedi izdati v sporazumu s finančnim odborom. Prepoved izvoza se je dosedai odredila iz več razlogov, n. pr. ker so gotove pokrajine bile pasivne in se ie s prepovedjo hotelo vplivati na cene, da bi te pokrajine prišle do cenejših živil, ali ker so izvoz izkoriščali špekulanti. Izvoz se je prepovedal tudi radi suše. kar ni bilo upravičeno in je treba pri tem postopati oprezno V istem zmislu so govorili tudi poslanci Duiibič. Ljuba Jovanovič in Gjonovič. Poslanec Kurbegovič in dr. Žerjav sta zastopala mnenje vlade. Z večino glasov ie bilo v načelu sprejeto poročilo sekcije. Nato ie odbor prešel na specialno debato. Stari naslov uredbe se ie izpremenil takole: Zakon o izvozu in izvozni carinski tarifi. Ves zakon se je sprejel z malimi izpre-membami. Seia se je zaključila ob 13.30.
NOVA STANOVANJSKA NA* REDBA.
LDU. Belgrad, 23. sept. G. Kurbegovič. predsednik tretje sekcije zakonodajnega odbora in obenem poročevalec iste sekcije za stanovanjsko vprašanje ie izdal poročilo
o	stanovanjskem vprašanju, ki bo prišlo na pretres na eni prihodnjih sej. V tem poročilu je najvažnejše to. da se bosta obe stanovanjski uredbi (za Srbijo in Crno goro ter za nove kraje) spojili v eno in modificirali tako, da bo stanovanjsko vprašanje v vsei kraljevini urejeno po enem principu. Uredba bo precej izpremeniena ter bo šla posebno na roko zakupnikom in najemnikom, in sicer kar se tiče stalnosti najemnikov, kakor tudi glede najemnin. Po
v Kratkem Izprazni, sicer bi bili zavezniki prisiljeni uporabiti prisilna sredstva.
MASARYK KARPATSKIM RUSOM.
LDU Praga, 23. sept. Predsednik Ma-saryk je včeraj v Užhoredu po raznih po« zdravnih nagovorih dejal med dr.: Kar se tiče avtonomije Karpatske Rusije, je to obveznost, katero nam nalagajo mirovne pogodbe in katero smo si mi naložili sami a ustavo. Mi bomo ostali mož beseda m politični voditelji raznih strank naj nas izdatno podpirajo. V mejah svojih ustavnih pravic bom storil vse, da bo Karpatska Rusija resnično svobodna. — Deputacljl madžarskega kulturnega društva je izja vil t Ni misliti, da bi češkoslovaška republika zatirala katerikoli narod. Naša republika vrša svoje obveznosti, toda vpoštevamo tudi zgodovinske pogoje in nudimo vsakemu narodu svobodo kulturnega razvoja; Kdor stoji na tleh republike, je naš enakopraven in ljub sodržavljan.
SESTANEK BENEŠA IN SCHOBRA. LDU Dunaj, 23. sept. »Politische Kor« respondenz« piše: Sestanek češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša in zveznega kancelarja dr. Schobra se je vršil danes dopoldne v Hainburgu. Češkoslovaški minister je dospel iz Bratislave v Hamburg Konferenca se je začela ob 0.45,
V	porazgovorih obeh ministrov so se podrobno razpravljala vprašanja spjpšne politike, pa tudi zapadno-ogrsko vprašanje 'H mežnostj hitre rešitve teh vprašanj, ki bi tudi zajamčHe pravico in mir v SrednH Evropi Konferenca je trajala skoraj do 13. Potem se je odpeljal češkoslovaški zunanji minister v Prago.
SVETOVNE NEZGODE.
LDU London, 22. sept. »Daily Mail« poroča Iz Kapstadta, da se nahaja parnik »Bort Augusta« 400 mili oddaljen od celine v plamenih. Pomoč je na potu.
LDU Pariz, 22. sept. Agence Havas poroča o velikih povodnjih pri Motilli del Palancar (Španija). Voda Je narasla za 2 In pol metra. Vsled poplave se je porušilo kakih 30 hiš. Mrtvih ie 11 oseb, a 30 poškodovanih. Utonilo je mnogo živine. Škodo cenijo na en milijon.
tem poročilu gre tudi za to. da se tudi lastnikom novih zgradb ne da prevelik razmah v izkoriščanju zakupnikov in najemnikov, dočim se ozira tudi na pravice lastnikov v toliko. da se ne bi onemogočilo zidani© novih ztrradb. Vrednost Izpre-memb te uredbe ie v tem. da se pri reguliran m pravic najemodajalcev ozira posebno na siromašne najemnike.
ZOPET NAMERAVAN ATENTAT.
LDU. Belgrad. 23. sept. Tukajšnji listi poročajo iz Subotice, da so v Velikem Bečkereku aretirali dijaka Spaseia Stojanoviča, ki je došel iz Moskve, da ubije našega kralja in ministrskega predsednika Pašiča. Aretirani ie vse priznal. Ž njim sta došla tudi dva pomagača, ki ju je poslal Šima Markovič. Za to dvojico se še ne ve. ali sta že aretirana. Preiskava ie v teku.
STANJE SETVE.
LDU. Belgrad, 23. sept. Stanje setve in vpliv vremena na poljsko kulturo le v prvi polovici meseca septembra tale: Vreme je zmerno z malimi padavinami. Lepo vreme dobro vpliva na dozorevanje koruze, sadja in grozdja. Pridelek koruze večinoma zaradi suše ne bo ugoden. Tobak ie dober, ker ie bilo vreme za dozorevanie povolino. Repa in sladkorna pesa bosta dali dober izdelek. V vinogradih in sadnjakih se vrši trgatev. Trgatev bo dobra in pridelek bo izvrstne kakovosti.
PAŠIČ ORE NA ODDIH.
LDU Belgrad, 23. sept. Ministrski predsednik Nikola Pašfč bo v kratkem odpotoval na oddih v Inozemstvo. Najprej bo po-setil Nj. Vel. kralja Aleksandra v Versaillesu, nakar bo odpotoval v neko francosko kopališče. Za njegove odsotnosU ga bo zasipal minister Marko Trlfkovič.
PRED VLADNO KRIZO.
LDU Belgrad, 23. sept. »Politika« poroča: Na včerajšnji konferenci vojvodinskih radikalcev je bdi po daljši razpravi sprejet sklep, da se glavnemu odboru radikalne stranke v Belgradu pošlje zahteva, naj se portfelj notranjega ministrstva odstopi radikalcem, naj se agrarna reforma Izvede, kakor jo pojmujejo vojvodinski radikalci, in ravnotako tudi administrativna uprava v Vojvodinj ter razmejitev v Baranji in Bački.
RAZREŠENI AGRARNI ODBORI.
LDU Belgrad, 23. sept. Ministrstvo za agrarno reformo le razrešilo od dolžnosti vse agrarne odbore, ki so Imeli posla s parcelacijo veleposestev v Sloveniji.
ULTIMAT MADŽARSKI.
LDU Pariz, 23. sept. Poslaniška konferenca Je madžarskemu pooblaščencu izročila noto,
V	kateri se Madžarska poživijo, naj Burško
Vabimo
na
javen ljudski shod,
ki ga priredi jugoslovanska Bocial« demokratična stranka v Zagorju dne 25. septembra t. 1. ob 3. uri popoldan
V	^Kinodvorani*.
Dnevni red:
Rimski klerikalizem in sedanji ::	politični	položaj.	::
Vabimo na zborovanje vse sodruge in sodružice kakor tudi vse protiklerikalno prebivalstvo, da pokažemo, da v Zagorju ni prostora za dema-gogieen rimski klerikalizem.
Sklicatelj.
Politične vesti.
+ Značilen obisk. Včerajšnji »Narod« piše, da je srbski poslanec dr. Janjič obiskal dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Janjič Je tajnik radikalne stranke, dr. Tavčar na vodja tiste struje v slovenski demokraški stranki, o kateri govore, da hoče prestopiti k radikalcem. Ta obisk govorice le potrjuje.
+ K potrebi razpustov okrnjenih občinskih zastopov. Nekateri gospodje pravniki ta politlčarjl od demokratske stranke skušajo dokazati, da se okrnjenih občinskih svetov ne sme razpustiti ta da naj občinski zastopl delujejo naprej okrnjeni kakor so, Tem modrim gospodom pravnikom in politi čarjem stavimo sedaj vprašanje, kane naj deluje n. pr. okrnjen! občinski zastop, ki je bil sestavljen Iz približno enakega števila odbornikov dveh strank:	recimo
klerikalnih in komunističnih. Ali naj torei pašule v dotičal občini ono malo števMo klerikalcev samo? Kaj pa v občinah, kjeii je bila komunistična večina itd., itd.? AU naj se mar za vsako občino posebej ša sproU odloča? Kaj nam pa potem sploh treba zakonov!?
+ Po Izgubljeni Baranji. Angleška vlada je, kakor znano, odredila preiskavo radi zločiuov, ki so jih Madžari izvršili nad našim in ogrskim socialističnim prebivalstvom v izpraznjena Baranji. Tozadevna komisija ie nabrala ogromen material, podprt s fotografskimi posnetki, ki dokazujejo madžarska barbarstva. V Budimpešti »se napravilo« koraki, da bodo krivci kaznovani in oškodovanci odškodovani. Medtem pa madžarska krščanska kanalija veselo nadaljuje svoj »posel«. Eja, eja, eja, alala . . ,
+ Angleška komunistična stranka preživlja v zadnjem času težko notramlo krizo, ki jo grozi razcepiti. Znana komunistična feniiuisttaja Silvija Pankhurst piše v svojem listu, »VVorkcrs Dreadnoglit«, da kriza izvira 'iz političnega položaja v tretji Internacionali, 5d nasprotuje delavskim koristim.
+ Monarhističnega kolovodjo v Vzhodni Sibiriji, barona Unaerna, ki «0 Ka holj-ševikl pred kratkim prijeli, »o sedaj radi raznih zločinov, ki Jih je izvrši! proti državi in delavstvu, obesili.
gtev. 216. ________________________________
>    -------
Dnevna
Državno posojilo.
Sedemodstotno državno posojilo, ki ga Je razpisala vlada, je akcija, če se bo denar porabil v namene, ki jih navaja razpis, na mestu. Potrebno je dvigniti promet, Kraditj ceste in druge stvari, ki pospešujejo gospodarski razvoj. Država obrestuje to posojilo po 1%, ker ga bo sama upravljala, ne pa banke, kakor druga enaka podjetja^ S tem si nekaj prihrani država in tisti, ki podpišejo vojno posojilo. Podpis je , prostovoljen. Zdi se pa nam, da bi se tu dalo marsikoga pritisniti, da podpiše. Imamo bogataše, Id imajo v Ljubljani po deset in več biš; pri prekupčevanja s hišami so nekateri silno obogateli. Nekdo ie kupil pred dvemi in pol leti hišo za 230.000 K, pa jo je sedaj prodal za 7,800.000 K. Pri nacionalizaciji podjetij so nekateri napravili velike dobičke, kočevska lesna kupčija trboveljska barantija, ki ju danes omenjamo, neso lepe milijone, zakaj bi ti kapitalisti ne podpisali milijonov? Tu žive, tu izkoriščajo, nalagajo pa denar v inozemstvu. To ni prav! Taki dobičkarji vsi, pa bodi Peter ali Pavel, bi morali tu nalagali novec, ako ne izlepa, pa s silo, ker je ta denar iz krvi naših državljanov. Za te junake, ki skrivajo svoje mdJirone, bi morali uvesti prisilno podpisovanje.
*>
Izredna sela novoizvoljenega občinskega odbora, ki je bila na podlagi razpisov pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, z dne 11. avgusta 1921, štev. 22.779 in z dne 10. septembra 1921, St. 26.321, sklicana za soboto, dne 17. septembra 1921 in se je morala radi odsotnosti treh občinskih odbornikov predložita, vrši se v sredo, dne 28. septembra 192* Ob 5. popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Volitev župana. Vabim Vas, da se te geja zanesljivo udeležite ter Vas opozarjam na § 45. veljavnega občinskega volilnega reda, ki določa sledeče: »K tej volit-V, katero je Izvršiti pod predsedstvom po lettk najstarelšejja občinskega odbornika, |e proti dostavnici povabiti vse člane občinskega odbora z dodatkum, da tisti, ki brez veljavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano volltvijo odidejo, izgnoe svoj od boru iški posel in tri leta ne smejo blU Izvoljeni ter da vrhutega na občinsko ioorist plačajo globo, katero sme občinski odbor naložiti do 500 K. Zoper kazensko razsdbo n} dopuščena nobena pritožba.« r— Mestni magistrat v Ljubljani, dne 24. septembra 1921.	—	Zupanov namestnik:
Dr. Za rnik , s. r.
Vprašanje ljubljanskega župana. Listi poročajo, da je notranje ministrstvo dolo-
ponovno volitev ljubljanskega župana za sredo 28. t. m. ob 5. popoldne. Toda zadeva se bo najbrže zopet preložila, če ne popolnoma ukinila. Vprašanje je le, kako leri bo napravilo v Belgradu poročilo slovenskega pokrajinskega namestništva glede razpustitve občinskega odbora in njega ponovne volitve, kar je po uašern motat ju edino pravilno Na vsak način pomeni vsak dan zadrževanja veliko stagnacijo v občinskem gospodarstvu In je treba, da napravi vlada enkrat konec današnjemu Slcaadalozneiuu In nepostavneanu stanja. Tako sli tako, Čim bolje bodo belgrajskl gospodje zadevo poravnali, s tem manj sramote sc bodo izkopali iz svojega gnoja. Sicer pa je danes važ*» dan in mislimo, da bo ptujska razprava v marsičem razčistila položaj.
Umrl vri sodrng v Ameriki. Iz »Proletarca« posnemamo, da Je v AveHi v Pensilvaniji tragične smrti v cvetu svojih let umri sodrug Andrej Dermota, eden najboljših med tistimi, ki se borijo za socialistično stvar med ameriškimi rojaki. Doma Se bdi iz Trate nad Škofjo Loko, odkoder se ie Izselil že pred kakimi 15. leti. V Avelli za-pašCa mater, sestro in tri brate. Blag mu •Ponriut
OremlJ trgovcev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza industrijcev ter Društvo hišnih posestnico t vs| v Ljubljani, so se združili
na svojem sestanku, da postavijo za kandidate v cenilno komisijo za dohodnino sle-« deče gospode: Komisijski člani:	1. Ivan
Jelačin st, trgovec v Ljubljani 2. Alojzij Sušnik, trgovec v Ljubljani. 3. Josip Medved, trgovec v Ljubljani. 4. Ivan Rozman, čevljarski mojster v Ljubljani. 5. Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani. 6. Ivan Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani. — Na-*i*estnikS:	1,	Ivan Korenčan, trgovec v
Ljubljani 2. Janko Lenassi, trgovec v Ljubljani. 3. Fran Stupica, trgovec v Ljubljani. A. Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani. 5, Josip Toni, mesarski mojster v Ljubljani. 6. Josip Senica, mizarski mojster v Ljubljani. Volitev se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. od 7. ure zjutrad do 17. ure popoldne na Bregu št 6. Črke A—K volijo v i. nadstropju soba štev. 1. Crke L do R volijo v TI. nadstropju soba štev. 3. Crke S—2 volijo v II. nadstropju soba 11. B- Volitev bo osebna in ostna; le nedolet-niki In osebe pod varstvom morajo svojo tvolikio pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. S seboj naj prineso volilci plačilne naloge, ali pa kak drug dokument, s katerimi s« legitimirajo. Ker bo izid za vse pridobitne sloje velike važnosti prosimo pa polnoštevilno udeležbo, — Načelniki
kronika.
Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 7. septembra 1921, smo prejeli sledeče obvestilo:	Predsednik	pro-
glasi sklepčnost ln otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije in pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na »nanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 8. julija 1921 se brez ugovora odobri. Poročilo o personalijak izza zadnje dobe in pa o daljših dopustih se vzame na znanje. Poročilo mestnega šolskega zdravnika dr. Mavricija Rusa za šolsko leto
1920-21 se vzame na znanje in se sklene izreči mu za trudoljubivo in vspešno prizadevanje v korist šolski higijeni zahvalno priznanje mestnega šolskega sveta. Prošnjo vodstva štiririzrednice na Barju za razširjenje v petrazrednico je višjemu šolskemu svetu priporočilno predložiti v ugodno rešitev. Prošnjo za otvoritev ua-stavnega razreda na IL mestni deški meščanski šola naj se ugodi pod tem pogojem, če ostane s tem število razredov, oziroma oddelkov s tem v primeri s preteklim šolskim letom nespremenjeno. Izvrše se imenovanja začasnega učiteljstva na javnih mestnih ljudskih Šolah pro
1921-22, in sicer: Za I. mestno deško ljudsko šolo:	Alojzij Škrinjar, Franc Belin,
Marija Jegličeva, Franc Trost, Matija Trobej in Ljudmila Rapetova; za H. mestno deško ljudsko šolo: Viljem Derža), Ignacij Petje, Alojzij Mlekuž, Emilija Dolinarjeva, Angela Zorževa ta Danica Tav-čerjeva; za III. mestno deško ljudsko šolo: Štefanija Čch-Kljunova ln Amalija Kališeva:	za IV. mestno deško ljudsko
šolo: Ivan RepovS; za V. mestno deško ^udsko šolo: Stanko Rape; za šišensko deško ljudsko šolo: Pavel Herbst, Amalija Capudrova, Rada Lukanova in Milena Pehanijeva; za I. mestno dekliško ljudsko šolo: Ana Likozarjeva; za III. mestno dekliško ljudsko šolo:	Karla	Šinkovčeva.
Zofi la Peterlinova hi Berta Valeotova; za mestno pomožno šoto: Angela Vodetova ht Marija Pirčeva; za mestno dnevno zavetišče Na Prulah: Cirila Oolševa in Viktorija Bratina; za dnevno zavetišče na II. mestni de&i ljudski SoH, oziroma Sv. Florijana ulici: Slavica Veneajzova in Marija Herenova. Za razpisana učna mesta trote stalnih učiteljev srbohrvaščine na mestnih ljudskih m meščanskih šolah se stavijo terno nasveti. Poročili okrajnega šokkega nadzornika o okrajnih učiteljskih konferencah za osnovne šole ljubljanske in za meščanske šoJe v bivši Kranjski pro 1920-21 se vzameta na zuanje in predložita višjemu šolskemu svetu v odobren je. Potem, ko se reši še več internih vprašani pedagoške ali administrativne vsebine in sklepa o nekem disciplinarnem slučaju, zaključi predsednik sejo.
Prosvetni minister dementlra. Novinski ured poroča uradno: »Hrvat« od 23. t. m. je zopet objavil vest, da se baje namerava iz finančnih ozirov iz Zagreba v Belgrad preseliti gozdarska fakulteta, polovica zagrebške tehnicke fakultete, ter da se bo popolnoma odpravila celotna medicinska fakulteta v Ljubljani. Kakor smo pooblaščeni objaviti, prosvetni minister kategorično domentira te vesti kot popolnoma Izmišljene.
Konec železničarske stavke na Dunaju. Obratno ravnatofljstvo južne Železnice objavlja: Železničarska stavka na progi Dunaj - Mflrzzu9dilag Je končana. Od danes dne 23. septembra dalje bosta na progi Maribor davni kolodvor - Rakek in Maribor - Zagreb j. k. zopet vozila D4>rxov3aka štev. 3 in štev. 7/507 in od jutri 24. septembra dalje na Isti progi D-brzovlaka štev. 4 la štev 508/8 kakor pred ukinjenjem.
Tečaj za lončarje in pečarje, Urad za pospeševanje obrti otvori 1. novembra t. 1. na tehniški srednji šoli v Ljubljani dva-najsttedenski tečaj za lončarje in pečarje. Namen tega tečaja je dati mojstrom ln pomočnikom priliko, da svoje praktično in teoretična matije spopoinUo. Pouk bo celodnevni in bo obsegal naslednje predmete: modeliranje, risanje, tehnologijo, kemično preizkuševanje surovin, knjigovodstvo, obrtno zakonodajstvo in delavnico. Interesenti, ki se nameravajo tega tečaja udeležiti, morajo prijavM svojo udeležbo naj-kjsneje do 15. oktobra i. 1. pri uradu za paspeševanje obrti, Ljubljana* Dunajska cesta 32.
Zdravstveni odsek za Slovenijo ln Istro t Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Maren-berg Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
Renate Bock recommances lessotis on the lst of Octobcr.
Popravek. V včerajšnjem uvodniku sta dve tiskovni pomoti, ki kvarita smisel: Končni stavek drugega odstavka se mora glasiti: »., . temveč zmage svoje stranke nad svojim revalom JDS* . . . Zadnji stavek v tretjem odstavku pa naj se glasi: St. Protlča politična akcija je le hiofi-cijelnl boj radikalne stranke zoper demokrate za nadvladje v državi« . . .
Oddelek za socialno *krb pokrajinske uprave za Sloveuijo v Ljubljani žali nabaviti za invalidske zavode odnosno za ln-
vallde nastopne vrste blaga: 1365 metrov sukna za zimske suknje (event. ulstra), 368 metrov rokavine (podloga), 525 metrov jadrevlne (podloga), 3150 kom. velikih gumbov in sicer franko Ljubljana. Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolko vane) z vzorci vred naj se vpošijejo na gori omenjeni oddelek, invalidski odsek (Št. Peterska vojašnica) najkasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Oddelek sl pridržuje pravico, da sprejme Izmed prispelih ponudb eno, ali pa tudi več. Reflektira se le na dobro blago. Fakture se izplačajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto.
Tignvski potniki po vsej Jugoslaviji morejo dobiti dober zaslužek, če se oglase pismeno na Lusrigovo založbo koledarjev, Osijek I.
Umrl Je v četrtek popoldne vpokojeni pod uradnik južne železnice g. Lovro Fatur v starosti 88 let. Pokojni je bil oče gospo-ga centralnega nadzornika j. ž. dr. Faturja in pisateljice gdč. Lee Faturjeve. Pogreb se bo vršil danes v soboto ob 14. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica št 41. N. p. v m.!
Krompir za mesto Ljubljano, Stranke se opozarjajo,d a se začasno ne sprejema nobenih naročil več za krompir, da zamo-re mestni magistrat odpraviti dosedanja velika naročala. O nadaljnem sprejemanju naročil se bo občinstvo pravočasno obvestilo. Cena krompirja je vsled velikih prevoznih stroškov 3.60 K kg.
Velik smrad se širi pred železniško postajo v Spodnji Šišk L Pričakujemo od magistrata, da stori potrebno, da se to nesnago odstrani. Kaj naj si misli tujec, ki pride v Ljubljano in mora že pred železniško postajo okusiti posledico nesnage in nemarnost!
Prenočevalnlca za železničarje. Južna železnica je zgradila na glavnem kolodvoru v Mariboru ob Meljski cesti novo veliko prenočevalnlco za železničarje, ki spremljajo vlake Iz Avstrije v Jugoslavijo In nazaj v Avstrijo. S tem bo železničarjem spremljevalcem, ki so se morali doslej potikati po kolodvorskih lokalih, veliko PO-magano.
Planinski koledar za leto 1922. (VII. letnik) Je že v tisku ter naj vsi interesenti, ki nameravajo v njem inserirati, pošljejo rokopise v najkrajšem času na založništvo Planinskega koledarja (Brunon Rotter), Maribor, Krekova ulica S, ker se konča 8 tiskom najkasneje koncem oktobra. Cena za celo stran 220 K, za pol strani 120K, za četrt strani 60 K.
Grozna nesreča se Je pripetila v torek dne 20. t. m. v Cirkovcih pri Pragerskem. 17-Ietnl posestniški sin Jakob Potisk le splezal na drevo v vinogradu, da bi potrgal sadje. Pri tem je stopil na šibko vejo, katera se le pod njegovo težo zlomila ter padel tako nesrečno, da se je dobesedno nataknil na trtni kod. Kol se mu je vdrl od zadaj v trebuh ter se odlomil tako, da mu Je ostal 10 cm dolg kos v trebuhti. Težko ranjenega so prepeljali z železnico v Maribor, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
Obveznice drž. investicijskega posojila 1921 se obrestujejo
_________________3	7 °/o._________________
Kulturni vestnik.
Mestno gledališče v Celju se otvori v soboto, dne 24. t m. Uprizori se Finžgar-jeva ljudska drama:	Razvalina življenia.
Predstava se v nedeljo, dne 25. t. m, ponovi. Začetek obakrat ob 8. zvečer.
Zikov kvartet je doživel v Pragi, kakor nam poročajo, ogromen uspeh. Zadnjič enkrat je igral pred najboljšim svetovnim kvartetom. Češkim kvartetom, ki se le zelo laskavo izrazil o visoki stopinji njegovega umetniškega znanja. Sedaj koncertira po vseh večjih mestih na Češkoslovaškem in je bil celo 5e posebe povabljen za november na Dunaj, kjer nastopi pred znamenitim dunajskim muzikalnim svetom. Prav veseli nas uspeh tega umetniškega podjetja, ki je vzrasio na naših domačih tleh, kjer ga niso upoštevali, kakor mu gre po pravici
Iz strok, organizacija.
ZBiipntški sestanek krojaških pomočnikov se bo vršil v oondeliek. dne 26. t. m. točno ob 7. uri zvečer v Šelenburgovi ulici 6. II. nadstropje. Dolžnost vseh zaupnikov je, da se sestanka sisrurno udeleže! Dnevni red zelo važen. — Tajnik,
Šport.
Nogomet .(Službena objava L. N. P.)
V	nedeljo, 25. septembra se bodo vršile na prostoru S. K. Šparta - Primorje sledeče prvenstvene tekme: ob 10. dop. rezervi Jadran : Svoboda - Moste, sodnik g. Mlinar; ob 14.30 Jadran : Svoboda • Ljubljana, sodnik g. Kepcc, Takoj za tem LASK : Svoboda - Moste, sodnik g. Huš. Sodniška poročila morajo biti najkasneje v torek popoldne v sobi Športne zveze.
-	Tajnik.
Gospodarstvo.
— Proč z draginjo! Ta klic se čuje dandanes bol! ko kedaj drugikrat. Saj je tudi popolnoma utemeljen. Poleg tega pa tako pereč, da država ne more Iti preko njega. Kako pomagati? Naša država je blagoslovljena dežela, kar se tiče naravnega bogastva. Pridelamo vsega v izobilju, vendar pa moramo vse to, kar imamo sam', drago plačevati. Da je to tako, je mnoge krivo dejstvo, da so naša komunikacijska sredstva neurejena, zanemarjena in nedo-statna. Da se temu zlu odporaore in da se zgrade, popravijo in urede občevalna sredstva, to je železnice, pristanišča, prekopi, mostovi itd.. Je država razpisala 7% državno Investicijsko posojilo. Kakor je razvidno iz prospekta, so pogoji za podpisovanje tega psojila tako ugodni, da se pač nihče ne bo pomišljal, da ga podpiše z večjo ali manjšo vsoto l
— Državno posojilo kot kavcija. Gosp finančni minister je z naredbo z dne 12. septembra 1921 D br. 11.600 odredil, da ss smejo začasna potrdila o podpisanem 1% državnem posojilu sprejemati kot kavcije. Blagajna, ki sprejme tako potrdilo za kavcijo, mora o tem obvestiti oni bančni zavod, pri katerem je bilo posojilo podpisano, da zavod to zabeleži v vpisniku. Kadar bo bančni zavod dobil obveznico, jih bo iz-ročd dotični blagajni proti vrnitvi začasnega potrdila.
— Nove položnice poštnega čekovnega zavoda za darčaa plačila. Delegeelja ministrstva financ je odredila, da naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo davkov, t. J. v januarla, aprila, juliju in oktobru dostavljajo položnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih je označen celoletni predpis vsakega posameznega davka, skupna svota do tedanjega plačila ln znesek ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometa plača, pred Štirinajstim dnevom meseca februarja, majnika, avgusta in novembra, če se hoče Izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vta. od vsake krone). Dokler predpis za tekoče leto davčnemu uradu še ne bo znan, bo na položnici naveden pro-vizoren predpis v iznosu proilega leta. Za te položnice se bodo računali samo tiskovni stroški po 30 vta. Hkratu bodo davkoplačevalci, ki stanujejo izven kraja, kjer je nastavljen davčni orad, po razglasu opozorjeni, da so take položnice predane pošti ter da naj jih, ako bi Jih pošta pravočasno ue bi dostavila, samj na pošti dvignejo. Davčnim obrezancem se pa priporoča, da poravnajo svoja plačila v poštnem čekovnem prometu, ker sl s tern prihranijo pot, k davčnemu uradu in večkrat cele ure trajajoče čakanje preden pridejo na vrsta Hkratu pa s tem pomorejo, da se denar steka neposredno v poštni čekovni zavod, ki vrši plačila za državno uprava Seveda vsak davkoplačevalec tudi še nadalje kakor doslej lahko zahteva pri davčnem urada proti plačilu davčno knjižico in sl da vanjo upi sati predpis in plačila. Stranke pa lahko vsak čas zahtevajo tudi popolen izpisek iz kontne knjige davčnega urada. Za ta izpisek pa je plačati po tar. post 42 začasnega zakona o državni trošarini, taksah ln pristojbinah takso 5 dinarjev.
— Graški velesejem. V Gradcu sp vrši od 24. septembra do 2. oktobra t. L v oliki semenj. Vsem našim in tujim državljanom, ki želijo poseliti ta semenj, se bodo Po nalogu ministrstva za notranje posle izdajali potni listi za tja in nazaj brez velikih formalnosti, ako bodo interesenti pod vzeli pravočasno potrebne korake, da dobe potne liste.
Po svetu.
— Za zdravje mladine. Malokje se stori toliko za zdravje mladine, kolikor na Švedskem, kjer se goji Šport hi telovadba za de&e in deklice po Šolah s isto resnostjo kakor ostali predmeti. A tudi kopanje in plavanje goje že ckoli deset let. V Stockholmu imajo urejeno ne le poletno kopd za Solarje in šolarice vseh šol, nego tndi zimsko kopel, kjer se kopljejo učenci in učenke vsak drugi teden v topil vodi. Te zimske kopeli so urejene za deset učencev ali učenk; Imajo banje In tuš. Kopajoči dobe milo, ščetke, rokavice za pranje ln brisače. Drug drugega namili, masira 'n tuša. Iz banje gredo kopalci lahko v velik bazen, v katerem se more kopati 20 do 30 otrok skupaj. V vodi smejo ostati 20 do 30 minut. Vsak teden se kopljejo dečki tri dni in deklice tri dni. Po kopanju mora ostati mladina celo uro ie v kopeli, da se ne prehladi. Kožne bolezni In otekline zlez ■o skoraj popolnoma izginile. Otroci Imajo mnogo smisla za snažnost v šoli In za čistost svoje obleke. Nadejajo se, da se jim s kopanjem vcepi za vse življenje ljubezen do čistoče in reda.
— Nove vrste kruh. Ruski agronom Carin je iznaSel nov način za pečenje kruha. Carin uporablja pri svoll metodi ne-zmieto zrno, ki ga samo v vodi zmehča in pote .n zgnete iz takega zrnja testo. Poroča jo, da je kruh iz Carino vesa testa za 50 odstotkov redllnejšl kot navaden kruh. Tak kruh so v zapadni Evropi in zlasti v Nem-čili sicer že prej poznali in priporočali, vendar pa se ni mogel udomačiti, ker Je rt naic želodce pretežak, dasi se more škodili in je celo izvrstno preprosto zdravile
za marsikatere bolezni, ki nastanejo lak', a radi slabe prebave.
Poziv, Na teozofskem svetovnem kongresu, ki se Je vršil letos v Parizu, so bilt prvič zastopani Jugoslovani. To Je zelo razveseljiv pojav, Iz katerega je sklepati* da je med našim narodom zanimanje za teozofsko gibanje večje, kakor bi si upali pričakovati In da so v mladi naši kralje-« vini številni posamezniki, ki se bavijo S teozofskimi študijami, a se med seboj n« poznajo. Zato se je sestavil v Ljubljani od« bor, ki ima namen omogočiti tem intere« sentom medsebojni stik in pripraviti usta« novitev »Jugoslovanske teozofske družbe*. Namen te JTD bi bil isti, kakor je pri dni« Kih velikih narodih: boriti se proti vedno boi; naraščajočemu materializmu in ver« skemu indiferentizmu na eni in proti praznoverju in verskemu formalizmu na drugi strani. Povdarjala bi duhovno enotnost človeškega rodu in kazala, da ta enotnost ni samo lepa fraza, ampak naravno dejstvo in kot tako podlaga vsake prave etike in vsake prave religije ter predmet osebne«* izkustva. JTD kot učiteljica in predstavi« teljica teozofičnega gibanja v naSl kralie« vini bi družila vse one resne može ln ženo, katerim je na srcu duhovno vzbujenje la duhovna evolucija njih samih ln našega na« roda, brez ozira na njihovo versko, fllozo« Učno ali politično naziranje. Edini predpo« *oj za vsprejem ie priznanje enotnosti čto« veštva. Da postane to priznanje spoznanj*, priporoča JTD študij različnih filozofskih hi verskih sistemov, predvsem pa poglobitev v lastno duševnost In vzbujenje vseM onih sedaj spečih duševnih sil, ki nam omo« gočijo upogled v višje možnosti sveta M fivlienja. Interesente pozivamo, da se t »vrha Informacij obrnejo pismeno na Prt« pravljalnj odbor JTD, Ljubljana, poštno le« žeče (Glavna pošta).	k
Odprto pismo
gospodu Ivana Hribarju, kr. namestnik* za Slovenijo v Ljubljani.
Gospod delegat ministrstva ihuuK dr, Karel Savnik le s 1. majem lanskega let« iz lastne lnlcijative za vse podrejene ura« de v Ljubljani ukinil nepretrgano službo« vanje od 8. do 14. ure ter avedel deljen« uradne ure od 8. do 12. ta od 15. do UL Ukinjenje usodnosti nepretrganega službovanja, k! so jo baš funkcljonarH finančne uprave tzvzeroši obeh davčnih uradov —» enako kakor magistratni uslužbenci — Is prav posebnih, tehtnih razlogov uživali It desetletja prod prevratom, ie bilo s strani prizadetega uslužbenstva brez resnega protesta vzeto na znanje, dasi ]e marsikdo vsled nove uredbe prišel ob postranski za« služek in bil s tem materijelno občutna prizadet.
Od lanskega leta sem pa se je nal gmotni položaj bistveno izpremenll. Sprt« čo rapidno rastoče draginje naši službeni prejemki niti za goli Svež več ne zadošča« jo, kaj Se za obleka obutev, perilo I. dr.! Naše družine stradajo. Naše žene, ki Jim že davno več ue moremo nuditi v pomoč no« bene shižkfaije, se vlačijo Bki sence okoli« izmozgane od težkega dela in nezadostne hrane. Gorje onemu, ki ga je obiskala še bolezen! Moka, krompir, začimba, sladkor* mleko, gorivo, vso te neobhodne žlvljenske potrebščine so se od izbruha svetovne vojne sem podražile za 4000 do 500096. NaS« plače so napram temu povllno 3 krM premajhne. Uradnik VIII C. r., oženjen a dvema otrokoma n. pr. je imel pred vojna mesečno plače 300 K + 80.56 — 1050 (ko* lek, davek itd.), to je netto 370 KI V pri« meri z draginjo bi se morali tl prejemki povišati najmanj 40 krat L 1. na K 14.800, Dobi pa mesečno samo: pJate K 1200 !a dravinjske dnevnice z* se K 2112, za dru« žlno K IGRO. skupaj K 4392 brutto ali me« sečno za celih K 10.408 premala Kako naf potem preživlja ln oblači sebe in družh»% Vsak količkaj objektivni človek mora prt« znati, da Je to povsem nemogoče. Tudi so« spod delegat sam se je apetovano Izrazil« da bi ne mogel izhajati, če bi »• Imel bogatih sorodnikov. KJjub tema zahteva E. delegat od svojih uradnikov — ki po večini nimajo nobenih bogatih sorodnikov — da delajo dnevno eno uro več, neso Je predpisano, popolnoma zastonj ta da si vsled nerodnih uradnih ur niti s postranskim zaslužkom ne morejo olajšati, odnosno sploh omogočiti eksistence.
Gospod pokrajinski namestniki Ml se dobro zavedamo, da nam država Se dolge ne bo mogla nuditi plač, s kojlml bi uspel« no kljubovali draginji. Nuditi pa nam mora država vsaj možnost, da bomo e poStenim postranskim zaslužkom reSIH sebe In dn*-žine pogina. — Saj hočemo delati l In če od on ali drugi Izmed nas ne bo mogel najti postranskega zaslužka, lahko mnogo pom*« ga doma v gospodinjstvu s tem, da prevza« me dela, ki so pretežka m ženo, na rtroj* rame.
Ker na merodajnih mestih ne najdem* pravega socijalnega čuta za vitalne potrebe podrejenega uslužbenstva, ne pre« ostaja nam druga pot, kakor da se zaupno
obrnemo do Vas, gospod pokrajinski namestnik, z Iskreno prošnjo, da bi nam S svojo vplivno besedo v Beogradu pripo« mogli do elementarnih na6Ih pravic. Občutimo kot neznosno, boječp krivico, da se nam fiuaučnikoni, ki vrSirno najuapor«
Stev. 210.
nejšo hi vrh tega odijozno službo, onemogoča a prior! vsak postranski zaslužek, UoiUn imajo vse druge uradniške kategorije proste popoldneve, ali pa se jim, kakor n. pr. carinarjem in železničarjem nudijo druge ugodnosti in postranski zaslužki, o kojih si mi niti sanjati ne upamo.
Gospod delegat je svoj ukrep, o kojem se je izrazil, da bi ga umaknil samo na direkten poziv iz Belgrada, v glavnem utemeljil ' z dvema razlogoma:	Prvič je
hotel z uredbo deljenega uradovanja doseči, da bi se uradovalo saj celih 6 ur, ker baje nekateri gospodje zelo netočno prihajajo v urad. Pri neki drugi priliki je g. deiegat izrekel mnenje, da niliče sploh vzdržati ne more nepretrganega šcsturnc-ga službovanja. — K prvemu razlogu bi si usojaJi pripomniti, da je res, da nekateri gospodje, zlasti oni od Vil. č. r. navzgor, prihajajo netočno v urad. Kako pa pride ogromna večina uslužbencev do tega, da mora vsled netočnosti posameznikov tr-
peti tako nezaslišano krivico, kot je deljeno uradovanje, ne moremo razumeti! Sicer pa ima, bi sodili, delegacija dovelj disciplinarnih sredstev na ra^poJago, da bi prisilila tudi višje gospode tunkcijonarje, i_a bi se enako kakor profesorji, častniki iti železničarji strogo držali predpisanih službenih ur in s tem dajali lep vzgled nižjim uslužbencem.
Ničevnost druzega razloga pa se razvidi iz dejstva, da smo imeli letos meseca julija in avgusta nedeljeno uradovanje in to celo od pol 8. do 14. ure ter ob najhujši vročini Računski oddelek je imel pred kratkim skozi 14 dni dnevno 9 urno naporno službovanje od 8. do 14. in od 16. do 19. ure (seveda brez honoriranih čezur). Če tedaj mora ubogi uradnik ob takih otežkočenih okolnostih vstrajati nepretrgano 6 ur v uradu, kakšna logika le to, opirati uvedbo deljenega uradovanja na argument, da šesturnega nepretrganega službovanja brez oddiha nihče ne vzdrži?
V usodepolni zmoti je tedaj predsedstvo delegacije, če meni, da je z upeljavo deljenega uradovanja povzdignilo našo produktivnost. Teoretično je v resnici pridobilo tedensko 4 ure dela več. Ta pridobitev pa nikakor ne odtehta dejanske škode, ki jo trpi država s tem, da se ub;ia v drugače pridnem, vestnem uradništvu sleherno veselje do dela, tako da bi 95 % funkcijonarjev delegacije danes raje nego jutri prestopilo v drugo službo in da n. pr. za konceptno službo naravnost primanjkuje naraščaja, ker se akademska mladež z izpiti v velikem loku ogiblje finančnemu resoru. Kako pa naj bi tudi bil uradnik z veseljem pri delu, če ga tarejo težke ma-terijelne skrbi in ga razjeda vrh tega še onomogli gnjev, da si niti s postranskim zaslužkom ne more izboljšati svojega gmotnega položaja.
Gospod pokrajinski namestniki Znano je, da ste svoj čas kot najvišji funkcijonar
stolnega mesta Ljubljane zahtevali od svojih podrejenih uslužbencev vedno najstrožje ln najvestnejše Izpolnjevanje uradnih dolžnosti. Nikdar pa jim niste kratili priznanih pravic in še manj ste kedaj stavili do njih nemogočih zahtev. Nasprotno, Kadar je uslužbenstvo bilo v stiskah ali pa je začelo teŽKo izhajati s svojimi prejemki, bili ste vedno med prvimi, ki se je pobrigal za njih dobrobit.
Vaša objektivnost, strogi čut za pra* vičnost nam ie Porok, da ta naša prošnjai ne bo ostala brezuspešna in da nam bodete pripomogli do tega, da bomo ob pro. stih popoldnevih lahko z legalnim postranskim zaslužkom olajšali, odnosno sploh omogočili eKSistcnco sebi in svojini dragim.
Uslužbenci delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
(lil. letnik)
izide začetkom oktobra. Trdo vezana knjiga ima za vsak dan 6 X 15 cm zapis, prostora. Cena s poštnino K 30. Preprodajalci popust. Naroča se pri:
JaložniMvn Jusosl. posl. kol., ljubljana",
Breg 20.
~
Josip Prešeren
Spodnja ŠlSka
Čevljar
Ccbsška cesta 82
th.
r.lpo*ofc mogtt jafiS. tjJjf 64 Krotjib iiJljEJ.
Modeme Ir trpttno ciiga	Ctct	dzV&
PojtnZLi točru.
i
OST* Najveia foblra
najnovejših, ns|fEne£Sih In nalceneiSIh
m
a
IH
jpTAMPinr
jant.CerneT^-
LJU BILJANA J
v trgovini
0. Bernatovič
Mestni trg št. 5-6.
V zalogi tudi moški klobuki In kožuhovina.
m
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, Jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ičetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istolam so dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. :::
m
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v j tovarni za slamnike in klobuke
franjo tmm, j
t Stebli. poSla Male pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsn tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. --------
Prometni zavod za preme g d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
Ve*
Medli, Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemifnih in rudn. barv ter lakov
Centrala: Ljubljana, d z o. z, Skladišče: Novlsad.
Telefon 64.	Brzojavi:	MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emallnl laki. Pravi flrnei. Barva za pede.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL*, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. BMERAKL“, Emajlni lak. ,MERARL*, Brunoline.
Ceniki se zaCasno ne raipoSiijsJo I «	~
1
Zopet
ogromno pošiljf.lev manufakture nnrav-nost iz inozemstva jc prejela tvrdka R. Sterir.ecki v Cslju, in sicer volne, cefirje, tiskaninc, damina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in iilačcvine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo,	klota,	cvllha, robcev,	svile in še mnego	raznega druzega blaga,
katero	ie prodaje, zaradi nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah.	Razenttga, vedno velika zalega	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih	cenah.	Čevlji, ženski,	moški in otročji vedno v velikanski zbiri,
pristno ročno	delo od lastnih čevljarjev.	tM
ilustrovanl etnik zastonj l	Na	debelo	samo	v	i.	nadstropju
&
|@
i
VELETRGOVINA
Razpoiiljalna
R. STRMECKI
CELJE ST. 314, Slovenija.
ll
i
Hi ttoih HM
stolarjev, strugarjev, mizarjev in parketnega preddelavca,
ki je vajen vseh parketnih strojev, tprejme v trajno delo za nov oddelek tovarne podpisana tovarna. V poštev pridejo samo vešči in stalni delavci z dobrimi izkazili. Pismene in ustmene prijave opremljene z natančnimi podatki o družinskih razmerah in dosedanji zaposlenosti, rojstnem kraju in starosti na: Remec Co., tovarna upognjenega pohištva, Duplica pri Kamniku.
Dva izvežbana
ključavničarska
pomočnika
se takoj sprejmeta v (rajno delo
Jos. Rebek,
stavb. klJuCavnUar, Ljubljana,
Canfcarfevo nibieljc 9.
CIRBEi SET A 52
LJUELJAfiA
cc
st*4
COSULICH-UNE
(prej AUSTKO-AMERIKAHA)
prevaža jotniko v Nev/-York redno 3 krat, v Južno-Amenko po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja vo7.nih listkov.
Trsf-Amerika
SIMON KMETEC, glavni zastopnik za Slovenijo
v LjtKljanl, Kolodvorska ulica 26.
KAJO DELEC,
zlatar in draguljar
Ljubijana miserievauU
priporoča svojo
zlatarsko in Manilo Anita;
za nova dela in popravila vsake *»C0 vrste, kakor tudi za poz lato-vanje in posrebrovanje.
V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
vseh vrst
se sprejemalo v snaTe^le In predelovanje pri
Brilly, Llubf^na.
Resljeva c* sta 12.
se slaščičarski
pomočnik.
Naslov pove upravništvo „Napr<"!ja“.
r
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska čuta 11 j
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseli v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.,
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi: Vuikov Zagreb.
IST Prepričajte se sami,
raleenejše! da klipitenajsolidnejfel
SUKNO) vsake vrste za gospode in dame, OBLEKE za gospode in dečke, obleke za delavce od K 950'— naprej,
KROJAŠKE POTREBŠČINE pri tvrdki
Ivan Mastnak,
Celje, Kralja Petta ttsla šl. 15. Casja.
latotam so Izdelujejo obleka po najnovelll modi. ■	.	■	IzvrSItev	tožna	in	solidna.	f===*a
h IM'
pnevmatika Dimlappf Reiihofl«rf Aqu!!!a se kupi najceneje pri tvrdki
Is*Vok, Ljubljana, Sodna ul. 7.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hiSo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Ljiiia Mii in netili plA in iiiai
 —1 Kolodvorska ulica St. 6
t
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat se popravi v lastni delavnici, oz. tudi na licu mesta, strokovno pod jamstvom in ceno. Izvršijo se tudi druga v preciz. mehaniko spadajoJa dela.
Velika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena. MIIHBBBBBBEISSBBBBBBBBIIBI«
Vpiatana delniška glavnica K 30,000.000.
Slovenska banka
Telefon št. 567. — Čekovni račun 12205
LJUBLJANA, Krekov trg itev. 10, nasproti ..Mestnemu dcmu“. j MF* Obrestuje najugodneje vloge na knjižicc in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Odgovorni urednik: Maks Žagar,
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.