Poštnina plačana v gotovini.
štev. 5.
V Ljubljartš, dne 28. maja 1932.
XII. leto.
*. 1932
Telefon štev. 3040.
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamez na številke 1 Din. — Naročnina mesečne 1 Din. Rokopisi šene vračajo Nefrar.kira-na pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. Št Peterska vojašnica Telefon štev. 3040
Važna solucija
ga je n. pr. označil tov. Orlovič v svojem članku za proučiti.
V	»Ratnem invalidu«, ki je pričel zopet izhajati po nastopu novega Središ-nega odbora, je izšel važen in resen članek, »Jedna praktična propozicija«, ki kaže zelo stvarno pot, po kateri naj bi se usmerilo naše invalidsko vprašanje, in sicer izpod peresa tovariša Pavla Orloviča.
Na njegove najvažnejše odstavke hočemo tudi mi izraziti nekaj misli. On pravi:
»Obstoja solucija, ki jo je treba vzeti v proučavanje. Potrebno je, da se rešenje invalidskega vprašanja vzame iz rok države, potrebno bi bilo mogoče, da se problemi reši na praktični, komercijalni način s sodelovanjem države. To bi bila edina pot, da se pravilno reši z ozirom na sredstva, s katerimi razpolagamo in na situacijo, v kateri se nahajamo. Za to rešenje so pogoji otež-kočeni. Nemogoče je danes govoriti o komercijelni rešitvi tega vprašanja, ako pa pozicija za vzdrževanje vojnih žrtev v državnem budžetu dela ogromne skoke. Leta 1929 je znašala na primer 332,780.154 Din, leta 1932 pa znaša le 95,000.000 Din,«
V	drugem odstavku izjavlja tovariš:
»Upoštevajoč, da so naše generacije
v raznih ozirih in oblikah doprinesle do-sti žrtev s svoje strani in da se jih kolikor mogoče čuva od pretirane obremenitve, smo našli način, ki zadovoljuje nje, d'ržavo in nas vojne invalide. Nepravilno bi bilo, zares, da vsa bremena nosijo današnje generacije. One, ki so trpele v vojski ni treba več obremenjevati. Ne morejo nositi na svojih plečih invalide in še vse žrtve strahovitega klanja oni, kateri so sami težko' trpeli vojsko. Naj nosijo te žrtve oni, ki šele pridejo za nami in bodo uživali sadove od naporov današnjih vojnih žrtev. Kako ?
Neka kapitalistična skupina Angležev in Amerikancev je voljna pomagati rešiti invalidsko vprašanje na ta način, da bi stavila državi na razpolago večje posojilo, ki bi se amortiziralo na 50 let. Baza za amortizacijo bi bila pozicija namenjena za vzdrževanje vojnih žrtev iz državnega budžeta1.
Skupina misli, da bi lahko prevzela celo organizacijo izplačevanja in reguliranja invalidnin v svoje roke tako, da bi se to breme popolnoma odvzelo dr-
žav.i- Drv ih pet let bi se skupina zadovoljila z obstoječo budžetsko pozicijo za vzdrževanje vojnih žrtev, potem bi se pa odplačila (anuitete in obresti) avtomatično procentualno povečavala vsakih pet let po potrebi.
Ako bi se te misli tovariša Orloviča uresničile, potem bi se moglo naše vprašanje vojnih žrtev temeljito' zboljšati.
Današnja situacija, v kateri so naše vojne žrtve je najslabša. Redukcije vojnih žrtev izglodajo kakor, da bi se mislilo to socijalno vprašanje privesti na X,zroki izgube pravic so pre-Podlaga, kazni, ocenje-
’ ni toPče dokazovanje itd. so prestrog vzrok _poDoIne izgube pravic.
Redukcija je prinesla sicer veliko bud-ze ske olajšave, toda v vrstah vojnih žrtev pa je napravila veliko nesrečo in trpljenje.
Ali ni obupno za 100% invalida, ako radi 24urne zaporne kazni ižgubi’ vse Pravice, celo do zdravljenja?
Radi česa mora trpeti vojna vdova z otroci vred1, ker je izgubila vse pravice radi kazni pokojnega očeta?
Sličnih slučajev pa je še mnogo', da jemljejo prava skoro večini vojnih žrtev
!n te redukcija zelo obsežna in temeljita?
Kako bo živel popolni invalid brez vsake zaščite? Njemu se bo reklo: »Ti
nisi več zaščiten, nisi več invalid,« In on ostane vendar vojni pohabljenec, telesno uničen, z istimi potrebami kot njegov zaščiteni tovariš. Kato naj gre popravit svojo protezo, kam naj se gre zdravit, če bo zavrnjen, ker ni zaščiten?
To je težki socijalni problem, ki kliče po potrebi spremembe take situacije. Sedanje invalidsko> vprašanje se mora popraviti.
Upoštevati in pojmiti je treba res ne- i znosljive potrebe za boljšo rešitev vprašanja vojnih žrtev, posebno' z ozirom na ; njihovo veliko število' v naši državi, za-I to pa je vsak drugačen problem, kakor
Mi smo že večkrat omenjali, da bi se dalo v invalidskem vprašanju ublažiti mnogo z različnimi ugodnostmi za vojne žrtve v javnem življenju, ki se dado zasigurati potom prednosti in izključnega podeljevanja tako pri gotovih službah, monopolskih razpečavanjih itd. Taka zaščita bi ne smela ostati samo želja kot je običajno, toda biti bi morala strogo izvajana od strani vseh državljanov.
To smo zabeležili z željo, da bi taki predlogi našli ponovni odmev za temeljitejšo podlago k zboljšanju vprašanja vojnih žrtev.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov
Po razpisu ministrstva za socijalno j politiko in narodno zdravje od dne 18. ; aprila 1932. St. br. 24.875, se bo tudi le-I tos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov po načinu, ki je veljal toza-I devno v prejšnjih letih.
Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo samo osebni vojni invalidi do vključno čina narednika, in sicer:
1.	Vsi vojni invalidi za vse rane in •poškodbe, zaradi katerih so bili priznani za invalide, kakor tudi za poznejše komplikacije, ki bi se pojavile kot njih posledice;/
2.	Vojni invalidi L, II., III., IV., V. in VI. skupine tudi za one bolezni, ki so jih dobili tekom življenja.
Vojni invalidi, ki hočejo izkoristiti to ugodnost, morajo pristojni politični upravi (sreskemu načelstvu) predložiti nekolkovano prošnjo ter prošnji priključiti naslednje priloge:
a)	Overjen prepis rešenja višjega invalidskega sodišča, da mu je prisojena invalidnina po novem invalidskem zakonu; če takega rešenja še nima, mora predložiti potrdilo Dravske finančne direkcije, da ni reduciran in da še prejema invalidnino^
b)	Vojni invalidi, ki ne prejemajo invalidnine zaradi previsokih davkov (§ 99 invalidskega zakona), morajo predložiti potrdilo finančne direkcije, da jim je invalidnina ustavljena samo zbog previsokih davkov;
c)	Vojni invalidi, ki niso prevedeni po odredbah novega invalidskega zakona, toda imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po § 113 tega zakona, morajo predložiti overjeni prepis sodnega sklepa o prevedbi po odredbah invalidskega zakona iz leta 1925;
č) Vojni invalidi VIL, Vili. in IX. skupine ter vojni invalidi, navedeni v
predhodnem odstavku, morajo razen že navedenih listin predložiti še overjen prepis invalidskega uverenja o zadnjem zdravniškem pregledu, iz katerega je razvidna diagnoza in stopnja nesposobnosti.
Pristojna politična uprava je dolžna, da prosilca takoj po prejemu prošnje, opremljene s spredaj navedenimi dokumenti, predstavi državnemu ali samoupravnemu zdravniku prosilčevega stalnega bivališča, ki ga mora pregledati in oddati potrdilo o pregledu s svojim mnenjem1, če je prosilec v resnici zdravljenja potreben in kje. Zdravnik mora uvaževati točko 1 in 2 tega razpisa. Po-vodom oddaje mnenja, kam se naj invalid pošlje na zdravljenje, se naj uva-žuje, dla se bo kopališko zdravljenje vršilo predvsem v invalidskem domu v Toplicah pri Novem mestu, v drugih kopališčih pa le tedaj, če bo' za to dovolj sredstev na razpolago.
Politična oblast je dolžna, da vse prošnje, za katere je zdravnik oddal mnenje, da je zdravljenje potrebno, nemudoma dostavi s svojim predlogom kraljevski banski upravi, ki bo izdala ustrezno rešenje.
Vse prošnje po tem' razpisu je smatrati za zelo nujne. Kopališko zdravljenje se bo namreč predvidno pričelo že začetkomi meseca julija in končalo koncem avgusta, zato se prekasno pred ložen ili prošenj ne bi moglo obravnavati v letošnjem letu. Na nujnost je treba županstvo še posebej opozoriti, kakor tudi na to, da je treba prednji razpis priobčiti prav vsem invalidom.
Začetek zdravljenja se bo razen tega objavil še v dnevnikih.
Po pooblastilu bana, nač, oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje Dr. Dolšak, s. r.
Obratovanje državne protezne delavnice.
Da bodo naši invalidi z dežele, ki prihajajo v Drž. protezno delavnico' k umeritvam in popravljanju protez ter drugih ortopedskih pripomočkov informirani, jim pojasnjujemo' sledeče.
Protezna delavnica posluje zopet samo 4 delavne dni v tednu, in sicer vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek.
V petkih in sobotah pa delavnica stoji. Radi tega opozarjamo invalide, da naj ne hodijo' ob petkih in sobotah v Ljubljano radi protez, ker ta dneva ne posluje strokovna komisija in tudi ni delavcev, da bi kaj umerili ali popravljali.
Večkrat se pripeti, da invalidi, ki za to ne vedo, prihajajo v Ljubljano, potom pa čakajo ali zopet odidejo1, ker ničesar ne opravijo'. Opozarjamo torej, da naj invalidi prihajajo v Državno protezno delavnico le od pondeljka do četrtka.
Skrčenje obrata se je moralo izvršiti vsled zmanjšanja kreditov za pro-teznO' delavnico, ker so’ v letošnjem budžetu postavke precej znižane.
Naša Protezna delavnica je že prejšnja leta1 težko zadoščala za vse potrebe in je znano, da ste morali večkrat čakati, predno so bile izgotovljene proteze. Število invalidov, ki potrebujejo ortopedične pripomočke, se ni prav nič zmanjšalo, temveč so se potrebe celo povečale, kajti stare proteze so postale nerabne.
Težko, ako bo mogla v bodoče ostati pri tem, da reducirane! ne bodo dobili protez, na primer oni, ki so bili sodno kaznovani ali so iz drugih vzrokov izgubili vse pravice? če bi ne dobili niti najpotrebnejšega zdravljenja, bi njihov socijalni položaj izgleda! prehudo. Zato mislimo, d!a se bodo morale dotične odredbe slejkoprej revidirati.
Redni
invalidski kongres
Središnega udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije
se vrši
dne 19. junija 1932
v Beogradu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	Poročilo upravnega odbora.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Poročilo o stanju blagajne.
5.	Razrešitev urave.
6.	Budžet za leto 1932 33.
7.	Volitev novega Središnega odbora po čl. 40. pravil.
8.	Vprašanja in predlogi.
Dan pred kongresom, 18. junija 1932, se vrši delegatsko zborovanje.
Kongres tvorijo deieg. vseh Oblastnih odborov in Širši središni odbor.
Pravico prisostvovati brez pravice debate in glasovanja, imajo vsi člani.
Potrebe Protezne delavnice se ne dado skrčiti, zato smo v tem oziru že iz naše strani intervenirali in tudi ob tej priliki apeliramo na ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja ter na kr. bansko upravo v Ljubljani, da iz kakoršnihkoli sredstev podpreta proračun za Državno protezno delavnico v Ljubljani, na primer iz invalidskega narodnega fonda ali potom kakega banovinskega prispevka.
Invalide pa opozarjamo še na nekaj.
Kjub že večkratnim našim pojasnilom, prihajajo še vedno invalidi brez pozivov v Protezno delavnico, ali pa brez predpisanih legitimacij za železniško vožnjo'.
Opozarjamo, da Protezna delavnica ne sprejme nobenega, ako ga ni pozvala. Zato je treba: vselej, tudi ako so nujni slučaji, vložiti prošnjo na Protezno delavnico. Treba je vendar ugotoviti, ako ima dotični že pravico za popravilo ali zamenjavo in ako ni sam zakrivil poškodbo?
Ako je nujen slučaj, na to dotični v prošnji pojasni, potem: se ga bo nujno pozvalo.
Za Protezno delavnico ne velja, da zamore invalide poslati najbližji državni zdravnik, kakor glede zdravljenja.
Dotičnim, k> pridejo brez poziva, Protezna delavnica tudi ne izstavi potr-trdila za brezplačno vožnjo, še manj pa, da bi mogli dobiti povrnjene stroške, ker zato ni sredstev, ako pa je vožnja v ta namen na pozivnici brezplačna.
Navadno prihajajo' dotični k oblastnemu odboru udruženja in moledujejo, da nimajo' sredstev za vožnjo nazaj. Tudi Oblastni odbor ne daje zato podpor, ker so si dotični stroške sami po nepotrebnem zakrivili, ker se niso držali predpisov.
Vsak pa naj pazi na to; da si preskrbi poprej železniško legitimacijo ali njeno podäljsanje, predno odpotuje v Protezno delavnico. Brez železniške legitimacije kot izkaznice k potrdilu za prosto vožnjo mora dotični plačati voznino, ki pa se mu potem: ne povrne.
Držite se torej vseh gorenjih navodil, da ne bo sitnosti.
Širite »Vojnega invalida« Širite »Vojnega invalida«
Krajevne organizacije
v Škofji Loki
se vrši
po sklicanju Oblastnega odbora
v nedeljo dne 5. junija 1.1.
v prostorih g. Janka Golja (gostilna pri „Otetu") na glav. trgu v Škofji Loki
Začetek ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in konstituiranje.
2.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3.	Razrešitev.
4.	Eventuelni razpust.
5.	Volitev novega upravnega in nadzornega odbora.
6.	Raznoterosti.
Vsi invalidi in vojne vdove škofjeloškega okoliša naj se zanesljivo udeleže občnega zbora. S seboj prinesite rešenja, oziroma sklepe Invalidskega sodišča v Ljubljani in Višjega invalidskega sodišča v Beogradu. Listine bodo pregledane po delegatu Oblastnega odbora iz Ljubljane, V interesu vsakega je, da se občnega zbora udeleži, ker hoče organizacija vsakemu pomagati, oziroma ga ščititi. Ako ne bo povoljno število rednega članstva, da bo organizacija delovala kot je pričakovati za tamošnji okoliš, se bo raje-ukinila.
Povejte to drug drugemu!
Oblastni odbor.
Naše gibanle
PAZITE PRI DOPISOVANJU.
Vedno prihajajo Oblastnemu odboru dopisi Krajevnih odborov tako, da je na enem listu ali poli po več zadev. To je za akte zelo neprikladno, ker vsaka zadeva mora imeti svoj akt in svojo številko pri Oblastnem odboru. Na primer poroča Krajevni odbor na eni poli za tri invalide ali vdove, ali za nek priziv, potem za drugega zopet radi proteze, potem za več članskih knjižic in nazadnje še za upravništvo Vojnega Invalida kake spremembe.
Opozarjamo, da naj v bodoče vsi Krajevni odbori ločijo vsako zadevo zase tako, da napišejo vsak predmet zase na posebnem lističu, bodisi tudi majhnem. Vsled tega jih še vedno lahko pošljemo v skupnem pismu. Na ta način dobi v pisarni Oblastnega odbora vsak odbornik ali vsaka pisarniška moč takoj svoje delo in je poprej opravljeno. Kakor rečeno, pa spada vsak predmet k svojemu aktu.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE
v ■	.	r
opominjamo na poslane jim obračune za naročnino Vojnega Invalida. Treba se pobrigati, da se dolžne zneske od članstva iztirja in takoj nakaže Upravi. Cim dalje se čaka, tembolj raste dolg. Treba je izdati opomine, eventuelno poslati tudi čeke.
Vsaka organizacija naj se naroči tudi na centralno glasilo udruženja »Ratni invalid«. Ker je tiskan sedaj v cirilici in latinici, ga je Lažje čitati.
Organizacije naj pozovejo tudi svoje članstvo, vsaj boljše stoječe, da se naročijo nanj osebno. Vsa naročila in denar naj se pošilja Oblastnemu odboru.	i
Razpisana je železniška restavracija
na kolodvoru v Somboru. Licitacija bo 30. maja t. 1. ob 11. uri pri Direkciji drž. žel. v Subotici. Ponudbe z vsemi dokumenti kot običajno se vlagajo do> tega dne na omenjeno direkcijo pod naslovom »Ponuda za nakup restoracije na stanici Sombor, Broj 19178/32 od ponudnika N. N.«
Krajevni odbor UVI. Ribnica na Dolenjskem sporoča invalidski javnosti, da je dne 7. aprila 1932 mirno v Gospodu zaspal naš tovariš, 40% vojni invalid Lesar Franc, gostilničar in posestnik v Zamostecu št. 56, občina Sodražica. Pokojni tovariš zapušča žalujočo soprogo', dva nedoletna sina ter šest hčera.
Imenovani je bil redni član našega udruženja od časa ustanovitve Krajevnega odbora Ribnica do smrti ter ves
čas tudi odbornik. S svojimi dobrimi nasveti in predlogi si je pridobil pri članih in odboru mnogo spoštovanja. Krajevni odbor ga bo pogrešal v svojih vrstah kot zvestega člana in kot dobrega funkcijonarja, Sotrudnika v našem invalidskem vrašanju.
Pokojni 'tovariš je bil tudi med onimi nesrečnimi invalidi, ki jih je invalidski zakon z 1. 1929 reduciral, da ni dobival pokojnine, radi davčnega cenzusa, baza 120 dinarjev nep: davkov.
Veliko se je trudil, da bi se invalidski zakon revidiral, da dobijo vojne žrtve pravično zaščito, na žalost pa tega France ni dosegel na tem svetu, za njega je sedaj invalidsko vprašanje rešeno.
Pogreb blagega pokojnega tovariša se je vršil v soboto dne 9. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na občinsko pokopališče v Sodražico.
Na njegovi zadnji poti, to je k večnemu počitku, bil je spremljan ob veliki udeležbi občinstva in treh gasilnih društev, to je1 gasilnega društva Zamostec, Sodražica in Vinice, kar je jasen dokaz, kako' zelo je bil priljubljen in spoštovan.
K večnemu počitku je tovariša Franceta spremil tudi Krajevni odbor UVI Ribnica s skupino odbornikov, tovarišem predsednikom: in člani, kateri so ga spremljali v sprevodu tik pred krsto.
Dragi nepozabni tovariš France počivaj v domači tvoji rodni zemlji v miru, preostali tvoji družini pa naše globoko sožalje.
Ptuj. Tukajšnji Krajevni odbor UVI je po rešenju g. ministra za socijalno politiko in narodno zdravje br. 15.620 od: 15. aprila t. 1. in po navodilu Oblastnega odbora U. V. I. v Ljubljani z dne 6. maja t. 1., opr. št. 1221 razdelil in izplačal velikonočne podpore sled'ečim vojnim: žrtvam:	Kotolenku Antonu iz
Gorenjskega vrha 28, p. Zavrč, Vavpotiču Jakobu iz Zakla 1, p. Podlehnik, Štruclu A. iz Sv. Vida pri Ptuju in Čehu Ivanu iz Apač št. 100, p. Sv. Lovrenc na Dravskem polju po Din 100.—. Žumer Josipu iz Srbine 38, p. Podlehnik in Škrober Mariji, sedaj stanujoči v Mestnem vrhu št. 76 po Din 75—,; Klanjšek Mariji iz Šturmovcev 26, p. Sv. Vid pri Ptuju, Petru Martinu iz Pobrežja 174, p. Sv. Vid pri Ptuju, Benkovič Tereziji iz Pobrežja 55, p. Sv. Vid. pri Ptuju, Gajser Mariji iz Apač št. 94, p. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Plohl Neži iz Mezgovcev 17, p. Moškanjci in Peteršič Neži iz Škorbe 65, p. Ptuj, po Din 50.—, kar znaša skupaj Din 850.—.
Podpore so bile razdeljene komisijsko. V komisiji so bili predsednik upravnega odbora tov. Soko Leopold, predsednik nadzornega odbora tov. Dolen Jurij in predsednik ubožnega sveta pri mestni občini v Ptuju g. Lenarčič Franc.
Krajevni odbor v Tržiču išče dobrega potnika, invalida, ki bi razpečaval razne pletenine proti dobri proviziji.
Dopise, oziroma ponudbe naj se naslovi na Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov, gospodarski odsek v Tržiču.
Iščemo tudi osebe invalide, kateri posedujejo obrtne liste, oziroma kroš-njarske izkaznice, ki bi bili voljni prevzemati od nas v prodajo razne nogavice po zelo nizkih cenah in bi si pri tem lahko zaslužili lepe vsote. • Pišite nam po vzorce.
Gospodarski odsek UVI v Tržiču.
Krajevni odbor v Tržiču obvešča vse svoje člane, da je izdelal zanje in njihove družine nekaj ducatov nogavic, in sicer otroške, ženske1 in moške, katere bo oddajal od I. junija dalje v frafi-ki tovariša Markiča na Ljubljanski cesti po zelo nizki ceni. Naprošamo vse naše člane in članice, da naj pridejo po nje. Oddajalo se bo za enkrat le omejeno količino, kdor si pa hoče naročiti še kaj posebej, se bodo sprejemala naročila ravno tam.
Gospodarski odsek krajevnega odbora v Tržiču obvešča tem potom vse tiste, kateri so dosedaj že vplačali zneske, ki so bili določeni v to svrlm, da skliče za nedeljo dne 19. junija v prostorih meščanske šole svoj ustanovni občni zbor za ustanovitev gospodarske zadruge, katera bo: velika pridobitev za naš okraj in vse naše članstvo, ki se je bo hotelo posluževati.
Odbor bo razposlal vsem tistim, ki so do sedaj vplačali prispevke vabila, da se udeleže ustanovnega občnega
zbora. Vse druge pa vabimo', ako hoče-čejo biti člani in prisostvovati, vendar jim ne bomo razpošiljali osebnih vabil.
Ustanovni občni zbor se bo vršil ob 9. Uri dopoldne v meščanski šoli v Tržiču.
Prosili bomo, da se odzove našemu vabilu delegat iz Ljubljane.
Pridite torej vsi polnoštevilno na ustanovni občni zbor naše zadruge.
Odbor.
Poizvedba. Tovariši iz svetovne vojne, in sicer oni, ki so služili leta 1915 v Mariboru pri 47. pp., pa' so bili prestavljeni na Poljsko, to so: Kranjc Ferdinand, Dobrina Ivan, Pavluša Franc, Rep
Ker imajo naši člani različne poizvedbe ali vprašanja, ki jih je treba napraviti pri invalidskem: sodišču v Ljubljani in ima tudi Oblastni odbor nekaj tozadevnih dopisov, javljamo-, da se je invalidsko sodišče' preselilo iz dosedanjih prostorov Vojv. Mišiča vojašnici v druge, in sicer v isti hiši, objekt XIV (II. nadstropje). Sedanji prostori so bili za to sodišče premajhni, sedaj pa imajo večje.
Treba je vse akte na novo urediti, in sicer jih je nad 25.000, zato invalidsko sodišče že 14 dni ne rešuje in še v bodoče 14 dni ne bo začelo-, ker ima z novo ureditvijo ogromnega dela. Seveda
Krajevni odbor U. V. I. v Ptuju nas
prosi, da objavimo- z ozirom na objavljeno med vprašanji in odgovori v 4. številki »Vojnega Invalida« z dne 29. aprila t. 1. sledeče:
Da ne bodo vojni invalidi in vojne vdove v zmoti radi vlaganja prizivov ali vlaganja- prošenj za ponovno sojenje po § 73 in 75 inv. zak., bodi ponovno objašnjeno tole:
Kdor dobi prvoinstančno rešenje, to je od invalidskega sodišča Dravske ali druge divizijske oblasti, se mora, ako ni ugodno- rešeno, pred potekom 15 dni pritožiti, ker po preteku ISdnevnega prizivnega roka se ne more nikdo več pritožiti. Kdor pa ne vloži priziva, radi kratkega roka ali iz kakršnegakoli vzroka, lahko vloži z novimi dokazi še vedno predlog za- ponovno sojenje. Pripomni pa se, da, ako ne vloži pritožbe, ne dobi nobenega rešenja Višjega invalidskega sodišča. Ponovno sojenje mora vložiti pred potekom' šestih mesecev, računajoč od dne, ko je prejel zavrnjeno rešitev od prvoinštančnega invalidskega sodišča. '
Vlaganje prošenj v smislu § 75 inv. zak. od 4. julija 1929, se i-ahko- poslužijo le invalidi od 60 do 100%, ako se njih poškodbe ali imovinsko stanje poslabša brez lastne krivde, kar se mora uradno dokazati. Pretežki invalidi, t. j. 100% z dbdatkom in vojne vdove se tega §-a ne morejo poslužiti.
Vsa natančnejša navodila dobe člani in članice pri tajnikih.
Iz Celja. Če človek bere v zadnjem »Vojnem1 invalidu« med »Vprašanji in odgovori« neutemeljene trditve nekega krajevnega odbora, si nehote misli, kako koristno bi bilo, če bi dopisnik prej v roko vzel društvena pravila in iz istih prečita! člen 2, »Namen krajevnih udruženi«. Našel bi mnogo p-oučljivega, v glavnem pa to za krajevni odbor ni ni-kaka oblast nad- svojimi člani, katerim m oT a invalidski: zakon v njih slabo tolmačiti, temveč on je zatočišče ubogih žrtev, kjer naj najdejo tolažbe ter blagodejnega pouka ter zaščitnika pred oblastmi.
V	današnjih težkih naših invalidskih razmerah ne gre za to-, ali je vsako vlaganje prizivov odveč, temveč gre za to, da se najdejo: pota, ki odpirajo vojnim žrtvam' možnost dosege njihovih prošeni.
V	mojem članku: »Kako se bodemo borili«, sem navedel1 vsa pota, pa tudi § 75 invalidskega zakona. Odredba ponovnega sojenja potom ministrstva za socijalno politiko je tam navedena in ta ni še omejena.
Odprla so se nam pa še nova pota za dosego naših pravic: Vsak invalid, kojemu se krivica godi in je že pora-
Franc in Škorec Jožef, se naprošajo, da javijo svoje naslove. Potrebujem priče. Če bi kdo drugi vedel kaj o enem ali drugem:, naj mi tudi sporoči. Stroške povrnem. Bili smo tudi skupaj v Rusiji v bolnici.
Hinko Podkrižnik,
Veržej 62 pri Ljutomeru.
Kdor pristopi k Ljudski samopomoči v Mariboru, naj javi svoj naslov z znamko za odgovor tov. Tomcu Stankotu pri Oblastnem odboru udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica. To društvo je eno najso-lidnejših za zavarovanje za slučaj smrti. Izplačalo je že mnogo posmrtnin. Za vsako družino je koristno, da se zavaruje.
toliko časa tudi ne sprejema strank, rešuje pa le najnujnejše, o-d termina odvisne zadeve. Stranke naj toliko časa ne hodijo k invalidskemu sodišču in tudi ne urgirajo svojih zadev, ker jim tudi Oblastni odbor ne more dati toliko časa odgovora.
Osobje invaliskega sodišča se je trudilo, da so bile rešitve kolikor mogoče pospešene in da bi naši ljudje prišli čim-preje do novih prejemkov. Posebno v zadnjem času je bilo opaziti veliko izdanih rešitev, sedaj pa ko bo v novih prostorih mogoče še bolje poslovati, se bo delo še bolj pospešilo.
bil za dosego svojih pravic vse zakonite možnosti za pritožbo, ponovno sojenje, pa mu je odbito, ima odprto še eno- pot, to je prošnjo- ali pritožbo na narodno skupščino, v kateri mora na zakoniti podlagi dokazati, da se mu godi krivica.
Vsak podpis na tej prošnji ali pritožbi mora biti v smislu § 79 Zakona o poslovnem redu narodne skupščine od pristojnega občinskega urada uverjen to se pravi, da se prošnja podpiše na občinskem uradu in isti pa na njej potrdi resničnost podpisa s- sklicevanjem
na gori navedeni paragraf.
Z veseljem sporočam, da je neki naš tovariš tem potom popolnoma uspel, podrobnosti pa slede po končni rešitvi te zadeve.
Želim, da bi te vrstice služile mnogim tovarišem v spodbudo in ojačanje njihovega upanja.
Celje, dne 2. maja 1932.
Makso Kovač, L r.
Krajevni odbor UVI v Ptuju nas prosi, da objavimo med vprašanji in odgovori sledeče:
1.	Kako je treba postopati (natančno) glede izdaje novih članskih knjižic (za vsak spol posebej), kaj je treba navesti pri invalidih in kaj pri vojnih vdovah?
2.	če imamo že natančne informacije glede vlaganja prošenj za mirnodobske predvojne invalide, to pa z ozirom na notico v »V. I.« št. 4, od 29. marca 1.1., med vprašanji in odgovori?
3.	Kako je to, da- Finančna direkcija ni unesla v železniške legitimacije pretežkih invalidov klavzule, kakor je bilo objavljeno v Vojnem invalidu št. 3 od 31. marca 1.1. Tukajšnji krajevni odbor je namreč predložil 26. aprila t. 1. pod tuk. opr. št. 147 dve legitimaciji popolnoma slepih invalidov, ki so bile že poprej prolongirane za to leto, da se vnese klavzula za spremljevalce, a smo jih prejeli nazaj brez vsake spremembe. Isto se je zgodilo tudi, ko smo vložili prošnjo za novo legitimacijo za Roškar Franca iz Tibolcev 44. Legitimacijo smo dobili brez klavzule za spremljevalca, čeravno smo prosili, da se vstavi tudi spremljevalec.
Odgovor:
K I. Dopisnice za članske knjižice se pri invalidih izpolnijo na vsa vprašanja, pri vdovah se izpusti »polk, kjer je postal invalid, zadnji vojaški čin, pregledan o-d komisije, št. uverenja, dela-nezmožnost in diagnoza poškodbe.« Vse drugo pride pa v poštev. Ako nima še novega rešenja za invalidnino-, se zapiše potrdilo okrajnega sodišča, drugače pa rešenje Višjega invalidskega sodišča.
K 2. Informacij za mirnodobske invalide še nimamo, namreč, ako res ve-
O delovanju invalidskega sodišča
v Ljubljani
Vprašanja in odgovori
liajo predpisi samo za slučaje, ki se pripete že po izidu dodatka k voj. zakonu od .30. septembra 1931?
K 3. Finančna direkcija sploh ne vnese v železniške legitimacije klavzule s spremljevalcem, pač pa Direkcija drž. železnic, kateri jih predloži Finančna direkcija z izjavo, ali je dotični res 100% z dodatkom in izrecnim pristavkom, da mu je treba tuje pomoči. Mogoče dotični invalidi nimajo tega pristavka, da jim je treba je pomoči, ali pa še nimajo tozadevnih novih rešenj. Nekateri invalidi so dobili rešenje tudi za 100% z dodatkom, toda ne s klavzulo, da jim je potrebna tuja pomoč. Dotični nimajo pravic do spremljevalca. Ako pa imajo kak pristavek, kar je skoro gotovo, če
so slepi, potem vrnite legitimacije in se sklicujte na rešenje Dravske finančne direkcije, ki smo ga zadnjič objavili.
Invalid Sabler Franc vljudno prosi za odgovor v Vojnem invalidu. Eno leto je že, odkar sem dobil iz Ljubljane rešenje, od Višjega sodišča iz Beograda pa še nisem prejel ničesar. Mislim, da bi že moral dobiti, če bi šlo po abecedi. Jaz bi namreč rad1 imel odkupnino.
Odgovor:
Višje invalidsko sodišče ima več oddelkov. Nekatere slučaje rešuje poprej, druge pa ne. V mnogih slučajih Višje invalidsko sodišče tudi poizveduje o kaki stvari. Lahko napravite prošnjo za nujno rešitev.
----------------------------------------,
Nadalma poročila iz krajevnih občnih zborov
V zadnji številki »Vojnega invalida« je v poročilu o poteku občnega zbora v Brežicah, ki se je vršil 27. decembra 1931 izostalo, da je bil izvoljen ponovno za tajnika tov. Ravnik Pavel, kateri je že več let stalno v odboru kot tajnik. To objavljamo naknadno radi tega, da članstvo ne bo v zmoti, da v tajništvu krajevnega odbora v Brežicah še vedno posluje tov. Ravnik Pavel in da naj se vsi obračajo nanj kot doslej.
Iz občnega zbora v Čakovcu. Po
otvoritvi ob 9. uri je predsednik konstatira!, da je bilo 126 navzočih, nato pa se je skupščina konstituirala, in sicer jo je vodil tov. Mavrek. Predsednik je opozoril navzoče, da plačajo^ članarino, nekateri že ža več let in je poročal o delu v preteklem letu. Blagajniško poročilo ima enake dohodke in izdatke, kar je krivo, da ni bilo plačano zadosti članarine. Nadzorni odbor se je zahvalil upravnemu odboru za trud in poslovanje in podan je bil enoglasni absolu-torij.
Nov odbor sestoji iz tov. Bakača, Mikula, Mavreka, Tkalčeca in Horvata; namestniki: Ovčar, Rušnjak, Sada-šič; nadzorni odbor: Salamon, Herta-rič, Novak; namestniki: Matoša in Trstenjak.
Nato je občni zbor stavil sledeče zahteve:
1.	Da se invalidnina na področju Medjimurja potom občin redno izplačuje, ne pa, da prestaja izplačevanje po 6—7 mesecev, da se ugotovi, na čemi leži krivda in dobi tozadevno poročilo od Finančne direkcije v Zagrebu. • 2. Da se čim preje doseže izpre-memba davčnega cenzusa od 120 Din, vsaj na 250 Din, imajoč v vidiku, da na področju tega odbora dotični invalid, kateri poseduje že 2 orala zemlje, plača nad 120 Din davka, pa vsled tega ne prejema invalidnine.
3.	Da se napravi korake za hitrejše reševanje, ker do sedaj je dobil od Invalidskega suda v Zagrebu, kolikor je odboru znano, šele samo en invalid na tem področju novo rešenje, invalidov pa je okoli 2300 v Medjimurju.
V Črnomlju se je vršil občni zbor krajevne organizacije dne 19. januarja t. 1. v prostorih g. Sprajcerja. Vodil ga je tov. Maurin, ki je uvodoma vzpodbujal nezavedne člane, da ne zapuščajo organizacije tudi, ako so reducirani, ker v tem času jim je organizacija najbolj potrebna. Ako bo šlo tako dalje, da bo redno plačevalo članarino samo 28—30 članov in list samo 23 članov, potem' bo treba vse razpustiti. Pisarna je delo-
ala stalno in je bilo nad 60 dopisov, a tudi dosti osebnih intervencij. Do-odki so se vsi porabili za izdatke. Po-an je bil absolutorij, potem pa zopet -vollen Po večini stari odbor, in sicer DV. Mavrm, Bahor, Sedlar, vdova Fink i Drazunenc; namestniki:	Stariha,
terbenc m vdova^Zaiec; nadzor, oder: Črnic, Simonič, vdova Vršak na-lestniki: Majerle in Horvat.
Iz Doljnje Lendave. Na krajevnem občnem zboru, dne 17. januarja t. 1. ob 9. nri v gostilni Lenarič, je bilo navzočih 51 članov in članic.
Uvodoma je preds. tov. Pojbič slikal današnji zares slab položaj vojnih žrtev. Za malenkostne kazni so izgubili invalidi vse, celo zdravljenje in orto-pediranje. Tudi vsled davčne podlage so izgubili gmotno zelo slabo stoječi pomoč. Vojaške invalide ter 20% ne, pa
je zakon brez nadaljnih rešitev izbrisal. Drugi zopet zaman iščejo pravic, ker so nevede zamudili roke. Vse to kaže, kako potrebno je invalidsko stanje zboljšati. Z močno disciplinirano organizacijo bomo kaj dosegli, posamezno pa nič. Kakor pošiljamo nebroj prošenj, bomo iz organizacije in zborovanj podali tudi skupne pritožbe na merodajna mesta. Pri tem ne sme nihče pozabiti na naše glasilo Vojni invalid, ki je naš zagovornik.
Na letošnjem kongresu se bo polagal izpit zrelosti ali nezrelosti. Skupno moramo držati, pa bomo zmagali. Nato je tov. Nemethy kot tajnik in blagajnik razložil delo in gmotno stanje organizacije, v imenu nadzornega odbora pa pa sta podala tov. Milhoffer in Simonka izjavi, da sta našla vse v najlepšem redu. Izglasovan je bil absolutorij in izvoljeni v nov odbor tov. Pojbič, Mil-hoffer. Nemethy, Martinšek in Takač; nadzor, odbor: tov. Milhoffer, Simonka in Hozijan; namestniki: Kepe in Lebar, Lonec in vdova Horvat.
Sklenilo se je pozvati najemnika kioska za trafiko, da istega ne sme dati v podnajem.
Po predlogu blagajnika se je sklenilo pozvati vse člane, ki že od leta 1928 niso plačali, na dolžnonst, sicer se jih izbriše.
Kranj. V posebni sobi gostilne pri Jahaču se je vršil krajevni občni zbor dne 17. januarja t. L, ob pol 10. uri. Otvoril ga je tov. Resman in mu tudi predsedoval. Poročilo beleži, da je članstvo padlo od 100 na 70, kar so krive redukcije in tudi stanovska zavednost. Izrečena je bita javna zahvala kranjskim trgovcem, ki so darovali skupaj 1200 Din. Odbor je na petih sejah sklepal o podelitvi podpor, nabiralnih akcijah, intervencijah in raznih tekočih poslih. Prirejena je bila božičnica, pri kateri je organizacija iz lastne blagajne in s podporo oblastnega odbora obdarovala najrevnejše člane in članice. Krajevni odbor je organizacijo tudi gospodarsko povzdignil. To poročilo, kakor tudi blagajniško, sta bili brez debate sprejeti. Tovariš Lukane je za nadzorni odbor izjavil tudi, da: je bilo vse v redu. Nov odbor so tov.: Kosmač, Resman, vdova Krišelj, Tičar in Ušlakar: nam.: Cuderman, Markič in Kupljenik; nadz. odbor: Lukane, Markun in Jereb; nam.: Jakše in Pintar.
Članom je dal končno tov. Resman še razna pojasnila.
V Krškem je bil občni zbor v Sokolski dvorani dne 3. januarja 1931 ob 10. uri. Predsednik tov. Žabkar, ga je otvoril pol ure pozneje radi nezadostne udeležbe. Najprvo se je spomnil umrlih članov Goričar Marije, Jalovec Ane in Kerina Ivana, katerim so zaklicali navzoči »Slava«. Po prečitanju okrožnic radi sklicanja občnega zbora, je kon-štatiral tov. Žabkar kot važno zakonodajno delo med letom pravilnik o; zaposlovanju, za katerega izvajanje mora udruženje skrbeti. Krajevni odbor je vršil razne intervencije ža prevedbo članov, ki čakajo že po dve leti brez invalidnine. Pri prizivih je v več slučajih dosegel uspeh. V svrho zboljšanja gmotnega stanja je odbor priredil sre-čolov in veselico, ki sta kljub denarni krizi izpadla še povoljno. S tem v zvezi prečita blagajniško poročilo. Članov je bilo lis in pisarna je imela 203 dopise. Za nadzorni odbor je izjavit tov. Pungerčar, da je našel vse v redu, zato je bil podan absolutorij.
V odbor je bil nadalje še izvoljen za predsednika tov. Žabkar, odborniki pa tov. Hahn, Bevc, Sodec, Vegelj, To-plišek; namestniki:	Godlar in vdovi
Krašovec ter Božič; nadz. odbor: tov. Pungerčar, Ivanjšek in Umek; namestnika: Lekše in vdova Kitar.
Sprejet je bit še proračun, končno pa se je različna debatiralo in pojasnjevalo.
Ljubljanski občni zbor. Vršil se je 17. januarja 1932 ob pol 10. uri v dvorani Mestnega doma. Prisoten je bil kot delegat Oblast, odbora tov. Štefe in novinar g. Slokar.
Tov. Mlekuš je po otvoritvi pozdravil navzoče in zastopnika novinarjev.
Najprej so bile odposlane pozdravne brzojavke Njegovemu Veličanstvu kralju, min. predsedniku g. gen. Živko-viču, ministru socialne politike in nar. zdrav. g. Puclju in bivšemu predsedniku tega krajevnega odbora, sedaj nar. poslancu g. dr. Rapetu.
Sledila so pojasnila o delovanju. Po-vdarjal je, da mora pred vsem vladati čut složnosti in uvidevnosti, ker le pod temi pogoji bomo izvršili odkazana nam dela. Obrazložil je, kako je odbor delal in zastopal slučaje.
Tajniško poročilo vse to beleži. Odbor je dobil absolutorij s pohvalo. Sledile so volitve in je bila predložena in izvoljena sledeča lista:	Tov. Mlekuš,
Pintarič, Cešnovar, Preša, Glinšek; namestniki: Padar, Pšaker, Hraušky; nadzorni odbor:	tov. Dermaša, Glinšek,
Trebušak; nam: Nerat in vdova Novak. Delegat tov. Štefe povdarja potrebo discipline in skupnosti tako, da bodo vsaj vrste invalidov v naši banovini res organizirane. Občni zbori so sedaj zgodovinskega pomena, ker prihajamo z reorganizacijo udruženja tudi z invalidskim vprašanjem v nov štadij. Potrebujemo le rednega članstva, ker omahljivcev se ne more upoštevati. Graja nekatere odbore, ki ne delajo, to se bo moralo pa popraviti. Oblastni občni zbor 31. januarja t. 1. v Mariboru naj bo polnoštevilna in res prava naša manifestacija za popravo krivic. Imamo veliko otvorjenih vprašanj, kakor zaposlovanje, koncesije, trafike, davčni cenzus in obče izvajanje predpisov invalidskega zakona.
Vrste reduciranih naj se vrnejo in podprejo temelj udruženja. Po članstvu je ljubljanski krajevni odbor četrti, mesto prvi. Vzbudi naj se ono, ki spl.
Pri akcijah, ki se podvzemajo, je treba čuvati dostojnost organizacije in gledati pred vsem na gospodarsko dobro in materjelho pomoč. Podpore so se delile kar vprek in se je premalo gledalo na potrebe. Treba je, da imajo pri obdarovancih res pravi obzir. Za gospodarsko okrepitev pravih smotre-nih gospodarjev pa imamo svojo zadrugo1.
Tov. Svetek je vprašal, kaj je z vojaškimi invalidi in dobil pojasnilo', da bodo odslej zaščiteni po novem dodatnem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice in da jim gre naše udruženje pri tem z vsemi posredovanji na roko.
Tov. Dernaša apelira na izposlova-nje vštetja let invalidom drž. uslužbencem za pokojnino.
Tov. Kozinc je prečita! neko- spomenico, ki’ pa je bila odbita vsled nestvarnosti in neskladnosti.
Iz Ljutomera. Predsednik tov. Pušenjak je otvoril občni zbor dne 17. januarja 1.1. ob 9.30 uri, v pisarni krajevnega odbora. Nadalje je predsedoval delegat iz Ljubljane tov. Mirtič. Tov. Pušenjak je poročal, da v tej krizi ni bilo mogoče ničesar prirediti v dobrobit blagajne, zato je tudi stanje malenkostno. Po absolutoriju je poročal tov. Mirtič o bodočem kongresu in našem vprašanju ter bodril nezavedne člane, da naj zadoste udruženju. Prečital je tudi spomenico Oblastnega odbora na nar. poslance. Nov odbor tvorijo tov.: Rćpič' Pušenjak, Novak, Senčič Stanj-ko, vdova Magdič, Kenc in Filipič; nadzorni: Prelog, Pihlar, Megla, Pušenjak in KoM
V Marenbergu je bil občni zbor dne 17. januafja t. J. v gostilni Preglan.'Udeležbe je bilo malo. Predsednik tov. Pogorelčnik in tajnik lov. Arih sta poročala, da sta umrla med letom dva člana, trije pa so izstopili. Organizacija je delata razne prošnje in' tudi obdarovala več članov. Kljub temu ima organiza-
cija še primerni znesek za nadalje. Tov. Urih je kontroliral za nadzorni odbor in našel vse v redu. 'Zato je bil ponovno izvoljen stari odbor, in sicer: tov. Pogorelčnik, Arih, Pečnik, Praprotnik, Mihev; namestniki: tov. Črešnik, Ehman, Krautberger; nadž. odbor: tov. Urih, Kos, Grizold; nam.: Rupreht in Naglič.
Tov. Urih je predlagal, da bi se krajevna organizacija v Marenbergu združila s Slovenjgraško, kar pa so navzoči odklonili.
Sprejeta je bila tudi resolucija:
1.	Davčni cenzus za invalidnino in doklade naj se zviša na 500 Din;
2.	trafike naj se omeje samo za vojne žrtve in jim povišala zaslužek;
3.	monopolski prodajalci vlojni invalidi naj se oproste davkov od monopolske prodaje;
4.	tudi velikoprodaje naj se delijo vojnim žrtvam in preskrbi primerni obratni kapital:'
5.	pravica polovične vožnje naj se razširi na 12krat v letu in to tudi za vdove in žene invalidov;
6.	vojnim žrtvam naj se zasigurajo' primerna brezobrestna posojila za obratni kapital;
7.	vojni invalidi naj bodo prosti kuluka;
8.	vojni invalidi izpod 30% naj se zopet zaščitijo in reduciranci pozovejo k preglednim komisijam.
Izvod resolucije naj se izroči nar. poslancu g. Paherniku.
Metlika. V nedeljo, dne 17. januarja t. 1. ob 9. uri 30 min, je otvoril predsednik tov. Rueh občni zbor v osnovni šoli. Po pozdravnem nagovoru je tajnik tov. Žigon poročal, da je bilo' 98 dopisov, 5 sej in blagajna tudi hrani primerno vsoto. Za nadžorstvo je izjavil tov. Černič, da so knjige v redu, zato je odbor dobil absolutorij. Nov odbor tvorijo tov: Rueh, Žigon, Kompare, vdova Fabijan in Sodec Franc; nam.: Štravs, Ivec Kata, Žbogar Kata; nadzorni odbor: Černič, Janžekovič, Križan; nam.: Nemanič in Žugelj. Slučajnosti ni bilo.
V	Mokronogu je bil občni zbor dne 17. januarja t. 1. v stari šoli. Predsednik tov. Fras je pozdravil 20 navzočih in oddal predsedstvo zbora tov. Terlepu. Nadalje je poročal, da je imel odbor tnnogo d'ela s pritožbami proti prevedbam, prireditve pa je moral opustiti vsled krize. Tov. Krameršič je poročal: Organizacija ima 81 članov. Poslovanja je bilo precej. Tudi blagajniško poročilo je bilo povoljno. Za nadzorni odbor je izjavil tov. Hajmerl, da je vse poslovanje v redu, zato je dobil odbor absolutorij s pohvalo.
Nov odbor tvorijo tov.: Brzin, Sr-šič, Okrajšek, Fras in Kramaršič; nam.: Novak, Urbanc, Gazvoda; nadz. odbor: Cepudler Marija, Pavšič in Hajmerle, nam: Gačnik in Goli.
Krajevni odbor Moravče je imel občni zbor 10. januarja 1932. Kljub snežnim zametom je bil dobro obiskan, čeprav so člani močno razstreseni. Poročilo uprave: Prejeli so 25 dopisov, odposlanih pa je bilo 27 na razne urade. Razdeljene so bile' velikonočne in redne podpore. Po blagajniškem poročilu in poročilu nadzornega odbora je bil podeljen absolutorij. Nov odbor so: tov. Vidergar, Požar, Krušnik, Stražar in Lavrač; nadz. odbor:	tov. Šinkovec,
Cezar.
V	Murski Soboti je bil 12. redni občni zbor dne 6. januarja 1932 ob 10. uri dobro obiskan. Vodil ga je tov. Duh Štefan. Tov. Titan je poročal o delovanju, da je bilo 251 raznih dopisov, in tudi blagajniško stanje. Tov. Banfi. v imenu nadzornega odbora je izjavil, da ‘so V redu knjige in priloge, nakar je bil soglasno sprejet absolutorij. Tro-članski odbor je predložil kandidatno listo, ki je bila izvoljena, in sicer: tov. Bratkovič, Banfi, Duh, Belec, Miholič: namestnika: Idič in Čiček; nadz. odbor: Pančič, Šiftar, Baligač: nam.: Šeblja-nič in Horvat.
Kot delegat je tov. Mirtič iz Ljubljane razlagal prevedbe in važni pomen organizacije. Pozival je člane in članice, da ostanejo zvesti organizaciji.
Končno so člani zaprosili za različna pojasnila, ki so jih dobili v osebnih zadevah.
Novo mesto. Dne 10. januarja 1932 ob pol lO.Tiri se je vršil tukajšnji ob-
čni zbor v Sokolskem domu. Po otvoritvi je bil za vodstvo občnega zbora izvoljen tov. Robas. Povdarjal je, da je med člani premalo zanimanja za tako važno organizacijo in pozival k skupnosti in slogi za boljšo bodočnost v invalidskem vprašanju. Tolmačil je nadalje invalidski zakon, pomanjkljivosti in rešenja na tej podlagi. Število članov znaša 69, dopisov je bilo 62, odposlanih pa 103, med temi več pritožb, obilo dela in stroškov pa je povzročilo tudi tir-janje članarine. Tovariš Koncilja in Mi-šljak sta pregledala knjige in jih našla v redu, zato je bil podan absolutorij. Nov odbor je sledeči:	tov. Robas,
Otavnik, Lukman, Adam, Mišjak; nam: Saje, Simončič in vdova Pirc; nadtzorni odbor: tov. Osterman, Smolič, Kos; namestniki: Dular in Šmajdek.
Med občnim zborom je dospel tov. Tomc iz Ljubljane. Pojasnil je ves današnji invalidski položaj, kaj je ukrenil Oblastni odbor in tolmačenje invalidskega zakona v praksi. Omenjal je tudi, da je novi vojaški zakon prinesel nove določbe za vojaške invalide. Pojasnjeval je tudi različne zadeve na vprašanja.
Sprejete so bile sledeče zahteve:
1.	Da se davčni cenzus poviša na 400 Din;
2.	radi kazni naj se jemlje pravice le kadar kaz. sodišče to izrecno razsodi ;
3.	v krajih, kjer nimajo vojne žrtve zadostno število trafik, naj se jih drugim; reducira.
V	Polzeli je bil občni zbor 17. januarja t. 1. ob 9. uri pri Cizeju. Otvo-ril ga je tov. Jelen, nato pa je bilo podano vodstvo tov. Pozniču. Poročilo tajnika je beležilo 101 dopis in da so bile tri seje. Blagajna beleži pribitek. Tov. Uratnik je pregledal delovanje in ga našel v redu, zato je bil sprejet absolutorij.
Nov odbor: tov. Satler, Jelen, Plas-kan, Perger, Šošter; namestniki: vdova Verdev, Smole Franc in Vdova Gracej; nadzor, odbor: tov. Uratnik, Škafer in Blaž; nam!.: Terglav in vdova Peternel.
Pri slučajnostih je bilo sklenjenih več predlogov za oblastni občni zbor k zboljšanju invalidskega zakona.
Končno so bile razdeljene nogavice, ki jih je podaril g. ravnatelj tovarne pletenin na Polzeli. Sledila so še razna vprašanja in odgovori.
1 V Prevaljah se je vršil občni zbor 3. januarja t, 1. v Farni vasi. Ob 9. uri ga je otvoril tov. Cegovnik in konšta-tiral, da je bila kljub visokemu snegu dobra udeležba. Navzočih je bilo 78 članov in članic. Vsi imajo plačano članarino. (Vzemite drugi za vzgled. — Opomba uredn.)
Predsednik je konštatiral z žalostjo, da se položaj prav nič ne zboljša, pač pa slabša. Pozival je, da naj se zato še trdneje oklenejo' organizacije, ker je treba delati, da kaj dosežemo, in da se bo narodna skupščina zavzela za nas.
Tajniško poročilo tolmači korespondenco1. Bilo je 516 dopisov. Število članstva se krči, umrli sta tovarišici Burjah in Stoje ter član Pudgar. Blagajniško poročilo je povoljno. Predsednik nadzornega odbora je pohvalil blagajniško1 delovanje, priporočal pa vsestransko štedenje. Predlagal je razrešitev s pohvalo.
Na predlog tov. Lebiča je ostal stari odbor, in sicer tov. Cegovnik, Lebič, Čresovnik. Kroflič, Pridgar; nam.: tov. Kvasnik, Lisnik in Zorman; nadz. odbor:	tov. Gačnik, čivnik, Globočnik;
nam.: tov. Kučej in vdova Wasserfall. Pri slučajnostih so bila stavljena razna vprašanja in urgence, ki so se zbrale za pošiljatev Oblastnemu odboru, in sicer za hitrejše prevedbe, železniške legitimacije, revizijo invalidskega vprašanja, proti redukcijam itd.
V	Ormožu je bila na občnem zboru dne 10. januarja 1932 v društvenem domu majhna udeležba. Tov. Hrga je obrazložil navzočim; poročilo Oblastnega odbora, potrebo; sklicanja tega občnega zbora in njegov namen ter razne predloge. Tudi tajniško poročilo in blagajniško je sledilo. Radi zaposlitve drugod, odbor ni mogel mnogo poslovati. Ker je bilo sicer vse v redu, je dobil absolutorij, nato pa so bili stari odborniki po večini zopet izvoljeni, in sicer: tov. Hrga, Gruškovnjak, Strmšek, Hod-žar, Toplak; nam.: Miško, Ritonja, vdo-
va Kovačec; nadz. odbor: tov. Štih in Veselko.
Iz Ribnice. Udeležba na občnem zboru dne 17. januarja 1932 je bila kot običajno lepa. Navzočih je bilo 70 članov in članic. Predsednik tov. Škrabec je otvoril občni zbor ob 10. uri s pozdravi Njegovemu Veličanstvu kralju in Njegovi Prevzvišeni hiši. Spomnil se je vseh v lOletnem obstoju organizacije preminulih tovarišev in tovarišic. Slava jim! Nadalje je vodil zborovanje tov. Oblak.
V poročilu je omenil tov. Škrabec, da stoji že 10. leto pred občnim zborom. Odbor je delal vedno v lepem1 soglasju in v korist vojnih žrtev. Odborove seje so bile po potrebi, veselic se radi slabih časov ni prirejalo. Ob zaključku je apeliral, da naj se strnejo v vrste ko smo pred invalidskem kongresom in imamo za cilj doseči revizijo invalidskega zakona.
Članov je 101, dopisov je 72 prejetih, 147 oddanih
Nadzorni odbor je delal vedno skupno z upravnim, knjige in blagajno našel v najlepšem redu zato je bil izglasovan absolutorij s pohvalo;.
VLADA BO DINAR BRANILA
Proti težnji gospodarskih krogov za inflacijo.
Te dni je cirkuliralo v časopisju daljše poročilo, ki trdi, da SO' na napačni poti oni, ki dinarju ne zaupajo. Res ipa je, da zahtevajo devalvacijo dinarja gospodarski krogi, predvsem industrija. V Zedinjenih državah so izdali s tem namenom za 9 milijard papirnatega denarja in parlament je proti volji vlade in predsednika Hoovra sklenil inflacijo do 35 odstotkov. Ta ameriški korak bo silno vplival na svetovno kapitalistično gospodarstvo, pri katerem bodo; imeli kon-sumenti veliko izgubo, ker bodo cene blagu narasle. Vprašanje je le, če ne pomeni to, da se bodo morale države z zlato valuto povrniti k srebrni valuti. Cim1 se vse to zgodi, bodo v svetovnem gospodarstvu nastale ogromne zmešnjave in žrtve bodo nosili zopet predvsem konsumenti in delovni sloji.
Kapitalistična špekulacija nam torej obeta še težke čase, a mi ne smemo izgubiti poguma tudi ne v najhujši kapitalistični krizi.
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE UMORJEN.
Atentat na Pavla Doumerja, ki mu je predsednik podlegel.
V petek, dne 6. t. mi. popoldne je bil predsednik francoske republike na razstavi francoskih književnikov. Tam je oddal ruski fašist dr. Ravel Gorgulov nanj tri strele iz revolverja ter ga zadel z dvema kroglama v glavo, s tretjo pa v ramo. Doumer se je nezavesten zgrudil. Odpeljali so ga v bolnico, izvedli na njem dvakrat transfuzijo krvi, ker rane same niso bile smrtnonevarne, vendar pa je predsednik v soboto zjutraj ob pol petih umrl.
Atentatorja Gorgulova so zaprli ter pravi, da se je hotel maščevati nad Francijo, ker ni hotela intervenirati proti boljševikom1 v Rusiji 'z vojno. Atentator dela vtis nenormalnega človeka. Oblasti pa seveda sumijo, da je Gorgulov »boljševiški« agent iz Moskve. Dr. Gorgulov je Kavkazec in je od leta 1921 do 1927 bival na Čehoslovaškem kot zdravnik ter je po naravi nasilen. Že v Pragi je snoval nekakšno rusko fašistično organizacijo, marali ga pa niso niti ruski emigranti, češ, da je duševno bolan. Bavi] se je tudi s pisateljevanjem.
Praznoverni ljudje pa še naglašajo naključje, da je bit Doumer trinajsti predsednik republike, ki je bil izvoljen dne 13. maja 1931 ter da je izvršen atentat v petek.
Doumer je bil star 74 let, atentator pa šteje 47 let.
Usoda Habsburžanov. V svoji monografiji o Francu Jožefu (založba !F. Borovega), posveča pisec B. Hlavač zanimivo poglavje aferam rodbine avstrijskega monarha, v katerem so opisane včasih kar bizarne usode članov vladajoče rodbine. Tako je cesarju napravila vnukinja po Rudolfu mnogo skrbi:
Izvoljen je bil z vzkliki zopet stari odbor razun dveh, in sicer sta to tov. Šmalc in Gnidica.
Ker organizacija ni dobila poleg drugih izdatkov sredstev za plačilo tajnika, so člani sklenili soglasno prispevati vsak po 12 Din za tajnika.
Sprejeta je bila tudi resolucija za kongres v Beogradu.
1.	Vse invalide izpod 30% naj se zopet zaščiti;
2.	davčni cenzus naj se ukine in pokojnine priznajo vsem, ker smo bili vsi prisiljeni žrtvovati, zdrave ude. Invalidom od 50% naj se priznajo dodatki;
3.	vdovam; naj se zviša pokojnina in se jim prizna vozne olajšave kot invalidom:;
4.	vojaški invalidi naj bodo zaščiteni skupno z vojnimi;
5.	vse zamuditve rokov naj se razveljavi, da dobe dotični pravico obnov.
Poročilo iz občnih zborov vseli ostalih krajevnih organizacij, nekaterih tudi že iz sedaj vršečih se izrednih, bomo objavili v prihodnji številki, ker radi pomanjkanja prostora ne moremo vseh naenkrat.
nadvojvodinja Elizabeta je podedovala temperament po očetu in njeni vzgojitelji in vzgojiteljice so imeli z njo velike težave. Nikdar se ni hotela ravnati po dvornih ukazih in hotela je živeti po svoje. To se ni spremenilo niti, ko se je poročila s princem Windischgraetzom iz revnejše štajerske linije. Nesporazum-Ijenje v tem zakonu se je pokazalo takoj po poroki v Pragi, kjer je bil princ Windischgraetz pri armadi nastanjen in zakon ni bil srečen, tako;, d!a je povsem; razpadel. Po prevratu se je prin-cezinja povsem prilagodila novim prilikam: je organizirana članica socijalno-demokratične stranke v Dunajskem Novem; mestu in se marljivo govorniško udejstvuje. Eden od njenih sinov je strojnik v tovarni avtomobilov. Vnukinja Franca Jožefa I. in Leopolda Belgijskega je socijalna demokratinja — »kakšen je to preobrat po božji volji«.
LEVANTE
mednarodna špedlcljska družba z omejeno zavezo
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 30
se priporoča cen]. Invalidom, obrtnikom In trgovcem, ki dobivalo kako blago Iz Inozemstva, za posredova-n]a, špedicijo, zacarinjenje 1.1. d.
Izvršuje naročila hitro, točno in poceni.
Raznoterosti
Konzerve iz kač-klopotač. V Floridi
sta neki End in njegov sin ujela kačo-klopotačo in jo odrla. Meso je bilo čisto belo in je tako prijetno dišalo, da ga je žena sklenila pripraviti kot nedeljsko pečenko. Po nekoliko upiranju so meso okusili in se je vsem tako dopadlo. da so ga pojedli do zadnje mrvice. To je End sklenil izkoristiti in se je sistematično vrgel na lov za kačami ter je začel iz njih mesa delati konzerve, za katerimi je postalo veliko povpraševanje. Danes zaposluje End že veliko število lovcev kač, ki jih predeluje v konzerve, njih kožo pa prodaja strojarjem, ki prirejajo iz njih kačje usnje za damske čevlje. Želimo vsem; dober tek.
Brihtna žena je neka Helena Egan v čikagu. Z možem; se nista razumela in je bila večkrat tepena kakor sita. Vsakokrat pa, kadar jo je mož nabunkal, d!a je bila vsa; plava pod očmi, je tekla k fotografu in je dala vsoj marogast obraz fotografirati. Končno; je vložila tožbo za ločitev zakona. Na dan razprave je gospa Helena prinesla pod pazduho; pred sodnika debel album z neštevil-nimi slikami, ki so vse nazorno pričale, da je njena zahteva po ločitvi zakona res opravičena. Na vsaki sliki je bil na zadnji strani napisan datum in kratek potek dotičnega konflikta. Ločitev je z lahkoto dosegla.
Politične in druge novice
25 milijonov let stara jama. Iz St.
Antonija v Teksasu v Ameriki poročajo: Znani raziskovalec dr. Fr. Nicholson je sporočil, da je odkril 25 milj severno od St. Antonija razsežno podzemsko jamo, katere starost se ceni na 25 milijonov let. V jami je našel mnogo slepih rib, bele netopirje in mlečnobele žabe. Glavna jama je dolga eno miljo ter meji na veliko podzemsko jezero. Raziskave se bodo nadaljevale.
KAKO SE VSTVARJA VOJNO RAZPOLOŽENJE.
Francoski socialisti razkrinkali podkupovanje javnega mnenja z japonskim denarjem.
»Populaire«, glasilo francoskih socialistov objavlja senzacijonalna odkritja poslanca Paula Faureja. Največja francoska tvrdka za izdelovanje vojnega materijala, Sehneider-Creuzot, je prejela od Japonske veliko naročilo za nabavo orožja in municije pod pogojem, da razvije v francoskem javnem mnenju živahno; propagando za upravičenost japonskih aspiracij na Mandžurijo. Tvrdka se je obvezala to propagando prevzeti, kar ji ni bilo- preveč težko, ker je veliko število vodilnih francoskih listov od nje odvisnih. V to svrho je organizirala posebno novinarsko službo, za katero je tudi Japonska prispevala 500.000 Jen (to je 20 milijonov dinarjev). Sedaj je šele razumljivo, zakaj se fran-kofilsko javno mnenje tako čudno; obnaša in zakaj se društvo narodov tako počasi obrača.
NAJVECJI ZVON.
Največji zvon v Nemčiji, ki mu pravijo »cesarski zvon«, bo »slavil« te dni svojo 60 letnico. Zvon zvoni v Kolnu, tehta pa 545 centov.
Največji zvon pa je »carski zvon«, ki visi v nekem 4 nadstropja visokem stolpu v Kremlu. Ta zvon so vlili leta 1734, tehta pa 4000 centov.
Veliki so tudi zvonovi v Lizboni (418 centov), Aberdennu (400 centov) v cerkvi sv. Pavla v Londonu (340 centov), v Toulouse, Francija (350 centov), v Parizu (236 centov), na Dunaju 324 centov) in v cerkvi sv. Petra v Rimu (280 centov). Najstarejši zvon, na katerem je vlita letnica »1144«, se pa nahaja v Iggenbachu na Bavarskem.
t Albert Thomas
V	soboto, dne 7. t. m. zvečer je preminul v Parizu najpomembnejši delavec za izvedbo mednarodnega delavskega varstva in socialne zakonodaje, direktor mednarodnega urada dela, Albert Thomas. Prišel je iz Ženeve, da v nedeljo glasuje pri ožjih volitvah v francosko zbornico;. Že v restavrantu na železniški postaji mu je postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnico, toda nekaj
minut pozneje je umrl za srčno kapjo.
❖
V	soboto je prišel iz Ženeve v Paris direktor mednarodnega urada dela s. Albert Thomas, da bi v nedeljo opravil svojo sodružno1 volilno dolžnost. Izsto-pivši na postaji St. Lazaire v Parizu je že čutil slabost: zato je stopil v restavracijo in si naročil okrepčilo. V umivalnici pa je padel v nezavest. Odpeljali so ga v bolnico Beaujon, kjer je umrl že čez nekaj minut. Zadela ga je srčna kap. Pokopan je bil v svojem rojstnem kraju brez slovesnosti, kakor je želel.
CENJENI ČITATELJI!
Otvorili smo inseratni oddelek in apeliramo na vse, da nabirajo inserate. Nabiralcem smo pripravljeni dati 25% provizijo. Naš list gre po celi državi in ga čitajo vsakovrstni sloji.
Cene inseratom so: Cela stran 800 dinarjev, V2 strani 400 Din, 14 strani 200 Din, 1/8 strani (dvokolonski) 100 Din, 1/16 strani (enokolonski) 58 Din, V32 strani (enokolonski) 25 Din, posamezne vrste po 2 Din, in sicer za enkratno objavo. Pri večkratnih ali stalnih objavah tudi popust po dogovoru, Naročila sprejema upravništvo »Vojnega Invalida«, Ljubljana, Šentpeter-ska vojašnica.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Wolfova ulica 4. Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.