Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovar srednjega obsega - s temeljnim izhodiščem v SSKJ
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
IZVLEČEK: Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovar srednjega obsega je načeloma izdelana na osnovi SSKJ, saj je le-tega zaradi njegove temeljnosti vsaj kot primerjalni vir pri nadaljnjem slovenskem slovaropisju vsekakor treba upoštevati. Zaradi preglednega kategorialnega prikaza slovarskih kategorij z vzporednim navajanjem konkretnih primerov iz SSKJ je prispevek lahko tudi primeren učni pripomoček za vpogled v zgradbo SSKJ in v njegovo metajezikovno slovarsko izrazje.
A Presentation of Lexicographic Categories for a Medium-sized Monolingual Explanatory Dictionary - with the Dictionary of Standard Slovenian (SSKJ) as the Starting Point
ABSTRACT: The presentation of lexicographic categories for a medium-sized monolingual explanatory dictionary is based on the Dictionary of Standard Slovenian (SSKJ) which is considered a foundation and should be consulted at least as a source for comparisons. This article brings an overview of lexicographic categories with a parallel listing of actual examples from SSKJ and because of this it can also be used as a suitable learning device for gaining insight into the structure of SSKJ and its lexicographic metalanguage.
I UVOD
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ I-V; 1970-1991) kot temeljno delo novejše (sodobne) slovenske leksikologije se je v svojih dvajsetih letih pokazal kot ugledno slovenistično delo tako na praktično uporabnem kot tudi na slovenistično teoretičnem in raziskovalno-aplikativnem področju. Njegova široka in trdna uveljavljenost se potrjuje tudi z njegovimi ponatisi, z izidom v eni knjigi (1994) in z izidom v elektronski obliki (CD-rom: 1998). - Ob mnogih drugih možnostih za iskanje potrditve referenc za SSKJ naj se naslonimo na najhitrejše in najširše dostopno možnost, tj. na internet: program pregledovalnika Google je za iskalni niz SSKJ
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
pokazal 1930 zadetkov (podatki z dne 2. 4. 2003) z omembo tega slovarja na vseh treh zgoraj navedenih ravneh njegove uporabnosti.
Med teoretično slovaroslovnimi deli ima posebno vrednost za razvoj slovenistične in splošne pomenoslovne misli delo Ade Vidovič Muha Slovensko leksikalno pomenoslovje - Govorica slovarja (Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Ljubljana, 2000), ki razgrinja v SSKJ vtkano, ob njem sicer ustvarjano, a šele v tej monografiji dodelano in jasno artikulirano pomenoslovno slovaropisno teorijo.
Za vse nadaljnje slovenistične slovaropisne projekte različnih tipov je SSKJ nedvomno tisto temeljno slovarsko delo, ki ga pač ni in ga ne bo mogoče spregledati ter ga - vsaj kot posvetovalnega vira - ne upoštevati. - Tudi v tej luči se zdi smiselna in koristna objava pričujočega, iz SSKJ izhajajočega preglednega prispevka, ki s povsem tehnične plati predstavlja slovaropisne strukturne možnosti potencialnega slovarskega sestavka v enojezičnem slovarju.
Pobuda za popis slovaropisnih kategorij v SSKJje nastala v maju 2002 ob uvajanju elektronske podpore za izdelavo slovarjev v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, natančneje za izdelavo takrat načrtovanega in konceptualno zasnovanega enozvezkovnika, v sodelovanju med vodjo Leksikološke sekcije, dr. Andrejo Žele, soavtoricami tega elaborata in dr. Primožem Jakopinom kot računalniškim programerjem. - Prvotni elaborat z naslovom Osnovne slovaropisne kategorije za izdelavo računalniške maske za enojezični razlagalni slovar srednjega obsega - s konkretnimi slovarskimi primeri je sicer soavtorsko delo, izdelano po predlogi mag. Alenke Gložančev s sodelovanjem avtorice predloge terNastje Vojnovič, Polone Kostanjevec in Ljudmile Bokal. Narejen je bil kot osnova za izdelavo osnutka (računalniške maske) za elektronski zaslonski vnos, po odločitvi inštitutskega znanstvenega sveta danega v izdelavo dr. Primožu Jakopinu. Ta računalniška maska je bila predstavljena na treh sestankih (od junija do srede septembra 2002), kijih je za celotno Leksikološko sekcijo (za redaktorje pri tekočih projektih, organiziranih po koncu dela za SP 2001 - tj. za redaktorje pri enozvezkovnem slovarju, frazeološkem slovarju, sinonimnem slovarju, vezijivostnem slovarju) in za zainteresirane iz drugih sekcij Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša organizirala vodja Leksikološke sekcije, dr. Andreja Žele. Računalniško masko, izdelano na podlagi prvotnega slov ar opisnega elaborata, je dr. Primož Jakopin namestil vsem zainteresiranim raziskovalcem v Leksikološki sekciji v njihove službene računalnike. — Ob nadaljnjem delu je bil prvotni elaborat z naslovom Osnovne slovaropisne kategorije za izdelavo računalniške maske za enojezični razlagalni slovar srednjega obsega - s konkretnimi slovarskimi primeri izpopolnjen; na podlagi tega izpopolnjenega elaborata z naslovom Slovaropisne kategorije za nadgrajevanje računalniške maske za novi enozvezkovni slovar slovenskega knjižnega jezika - dopolnjeni elaborat (mag. Alenka Gložančev, Nastja Vojnovič) je dr. Primož Jakopin prvotni osnutek za elektronski zaslonski vnos programsko prilagodil. — Ta izpopolnjeni elaborat je (s spremenjenim uvodnim in sklepnim delom) predstavljen v pričujočem prispevku.
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovarju srednjega obsega ...
II POPIS SLOVAROPISNIH KATEGORIJ - S KONKRETNIMI PRIMERI
Pojasnilo:
• Vir za predstavitev slovaropisnih kategorij j e Slovar slovenskega knj ižnega j ezika (SSKJ) (razen za enoto 7.1, ker se za razliko od SSKJ predvideva neposredno označevanje besednih vrst, torej oznake m, ž, s pomenijo dejansko le oznake za spol ter dov., nedov. le oznaki za glagolski vid, in za enoto 8, saj SSKJ pomensko-oblikoslovnih kategorij podspolov človeškosti (člov.) in živosti (živ.) ter kategorije števnosti oz. neštevnosti eksplicitno, npr. s kvalifikatorji tipa pojm., skup., snov., ni označeval).
• Posamezne kategorije v metajeziku in ustrezni konkretni primeri so glede na slovarsko potrebne različne vrste tiskov posneti po SSKJ.
• Tiste slovaropisne kategorije, ki se kot napovedne pri konkretnih slovarskih sestavkih zaradi nadaljnje specifikacije ne ponazarjajo, so v oklepaju in ležečem tisku, kar pomeni, da se pri vnosu v polja računalniške maske ne uporabljajo, sistemsko pa so v popisu slovaropisnih kategorij tudi zaradi preglednosti potrebne.
• Slovaropisne kategorije so predstavljene v smeri horizontalnega branja (potencialnega) slovarskega sestavka glede na SSKJ, pri čemer je pri izdelavi slovarskega sestavka treba poznati načeloma obvezne in načeloma neobvezne enote ter načeloma ponovljive enote in načeloma neponovljive enote; vedenje o tem je nujno za slovarnike - sestavljavce različnih tipov enojezičnih slovarjev, za uporabnike slovarja pa zadošča jasen popis slovaropisnih kategorij.
• Oštevilčenje enot je dodano zgolj zaradi strukturnega prikaza za oblikovanje osnutka za elektronski zaslonski vnos (torej za oblikovanje računalniške maske); za bralca tega prispevka, ki načeloma predstavlja SSKJ, je sicer določena orientacija glede na strukturiranost kategorij v SSKJ, ni pa nujno potrebno.
• Navodila za branje konkretnih slovarskih rešitev, ki so v tem prispevku podane za ilustracijo slovaropisnih kategorij:
• Konkretni del slovarskega sestavka, ponazarjajoč določeno kategorijo, je prepoznaven zaradi enake vrste tiska. Če je pri konkretnem primeru v enakem tisku več slovaropisnih podatkov, je za lažjo prepoznavnost z ustrezno metajezikovno izraženo slovaropisno kategorijo pri tej poleg enakega za tisto kategorijo specifičnega tiska navedeno še dodatno pojasnjevalno besedilo. Grafično senčenje pri konkretnih primerih, ki bi omogočalo očitno prepoznavnost z metajezikovno napovedano kategorijo, žal tehnično ni bilo izvedljivo.
• Izpust dela slovarskega besedila pri konkretnih slovarskih primerih je zaznamovan s tremi pikami, opust oz. nenavedba slovarskega besedila desno od navedenega dela do konca slovarskega sestavka v SSKJ ni posebej označen. -Za širše slovarsko okolje pri konkretnem slovarskem primeru gl. SSKJ.
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
Slovaropisne kategorije
1 geselska beseda (= geslo)1
beseda
1.1 kazalčna geselska beseda (= kazalka)
bridge gl. bridž
1.2 večbesedna geselska beseda
alma mater
1.3 orientacijska geselska beseda
bio...
1.4 geselska beseda z eksponentom
bitje1
(1.5 krajšave)
1.5.1 simboli
Be
1.5.2 okrajšave
b. p.
1.5.3 kratice
BSE
2 (oblikoslovne) sklanjatvene oz. spregatvene končnice ali obrazila za druge osnovne
oblike brada -e barvati -am bel -a -o
2.1 druga osnovna sklanjatvena oz. spregatvena oblika (rodilnik; sedanjik) bràt brata m biti bijem nedov.
3 dvojnični kvalifikator (in, tudi)
braniti in braniti bratranec tudi bratranec
(4 dvojnica)
4.1 naglasna dvojnica
braniti in braniti
4.2 pisna dvojnica
bouclé in buklé -ja
4.3 oblikoslovna dvojnica
bute I j -na tudi -tlja
5 (oblikoslovne) sklanjatvene oz. spregatvene končnice pri dvojnici breskev... bréskva -e
1 Mišljena je osnovna slovarska oblika, npr. samostalnik v imenovalniku ednine, glagol v nedoločniku, pridevnik v imenovalniku moškega spola ednine.
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovarju srednjega obsega ...
2 V SSKJ se načeloma sicer navajajo besedno vrstne oznake (npr. za pridevnik kvalifikator prid., za prislov kvalifikator prisl. itd.), besednovrstnost pri samostalniku in glagolu eksplicitno s kvalifikatorjema sam. in glag. pa ne. Besednovrstnost za samostalnik je v SSKJ sovsebna kvalifikatorjem za spol (m, ž, s), za glagol pa je sovsebna kvalifikatorjema za vid (dov. in nedov.). Pri tej predstavitvi slovaropisnih kategorij, ki sicer izhaja iz SSKJ, je uvedeno neposredno označevanje tudi za besedni vrsti samostalnika in glagola (torej kvalifikatorja sam. in glag.), kar bi bilo po našem mnenju zaradi tipološke konsistentnosti besednovrstnega označevanja pri nadaljnjih slovarjih primerno upoštevati. - Na ta opazni odmik od SSKJ je treba biti pri branju tega prispevka (v okviru enote 7), sploh pa ob morebitni primerjavi z dejanskim stanjem v SSKJ, posebej pozoren.
3 Te kategorije v SSKJ eksplicitno niso navedene, njihovo dejansko upoštevanje pa je razvidno iz konkretnih primerov v slovarskem besedilu. - Na ta opazni odmik od SSKJ je treba biti pri branju tega prispevka (v okviru enote 8), sploh pa ob morebitni primerjavi z dejanskim stanjem v SSKJ, posebej pozoren.
6 [ ] z izgovorom
bel -a -o ... [béu]
6.1 dvojnični kvalifikator in, tudi v[   ]
belkast -a -o [lk in uk]
6.2 obe dvojnici izgovora v [ ]
belkast -a -o [lk in uk]
7 besednovrstna oznaka 2 (sam., glag., prid. itd.)
borovje ... sam., s
7.1 oblikoslovna nebesednovrstna oznaka (pri samostalniku za spol: m, ž, s; pri glagolu za vid: dov., nedov., dov. in nedov.) borovje ... sam, s barvati -am glag., nedov.
8 pomensko-oblikoslovni kvalifikatorji za podspol človeškosti (člov. OZ. nečlov.) in za podspol
živosti (živ. OZ. neživ.) ter za kategorijo števnosti (pojm., skup., snov.) 3
bradač ... sam., m ... člov., živ.; ekspr. kdor ima (dolgo, gosto) brado: bradač jih
je jezno gledal... // nečlov., šalj. kozel: bradač je zameketal in pobegnil
botanika ... sam., ž ... pojm. borovje ... sam., s ... skup. borovina ... sam., ž ... snov.
(9 oblikoslovne sklanjatvene oz. spregatvene posebnosti)
9.1 slovnični kvalifikator, ki v metajeziku napove jezikovnosistemsko mesto posebnosti, navedeno v
slovarju
bràt brata m, im. mn. bratje stil. brati
9.2 konkretna oblikoslovna posebnost
bràt brata m, im. mn. bratje
9.3 kvalifikator stilno (stil.) kot napoved dvojnice predhodno navedene oblikoslovne
posebnosti
bràt brata m, im. mn. bratje stil. brati
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
9.4 konkretna dvojnična oblikoslovna posebnost bràt brata m, im. mn. bratje stil. brati
10 ( ) s tonemskim naglasom na naglašenem samoglasniku oz. naglašenem nosilcu
zloga
bralnik ... (â)
11 kvalifikator (ki velja za celo geslo do frazeološkega ali terminološkega razdelka)
bakteriofâg ... biol. virus 11.1 kvalifikatorske kombinacije
bakterija ... nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem
12 številka/črka za pomen (oz. v okviru pomena)
baza ... 1.... 2.... 3. ...
dôba ... 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja ... b) kije potrebno
13 kvalifikator (terminološki, stilno-plastni, ekspresivni, časovno-frekvenčni, posebni normativni,
slovnični)
barva ... 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: 13.1 kvalifikatorske kombinacije
beseda ... 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba:
14 kvalifikatorsko pojasnilo
bögdaj ... 2. zlasti v kmečkem okolju izraža pozdrav:
14.1 kombinacija kvalifikatorskih pojasnil
déj ... v Alžiriji, nekdaj vladar
14.2 kvalifikatorsko pojasnilo tipa (navadno) v zvezi, navadno v zvezi z/s   (kot napoved
izpostavljene zveze ali kolokacijskih besed) biti bijem ... 4. navadno v zvezi s srce
14.3 izpostavljena zveza
biti bijem ... 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem
14.4 kolokacijske besede
biti bijem ... 4. navadno v zvezi s srce
15 razlaga
biti bijem ... 1. močno, ostro zadevati ob kaj:
15.1 razlaga; sopomenka
bastard ... 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec:
15.2 razlaga; sopomenka, sopomenka
črta ... 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija:
15.3 razlaga, sopomenka
bifMaren ... kije na dveh nitih, dvoniten:
15.4 sopomenka
betica ... ekspr. glava:
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovarju srednjega obsega ...
15.5 sopomenka, sopomenka
bandit... ekspr. oborožen tat, razbojnik:
15.6 razlaga (in navedba antonima)
bel... 1. kije take barve kot sneg ali mleko, ant. črn:
15.6.1 napovedna okrajšava za antonim (ant.)
bel... 1. kije take barve kot sneg ali mleko, ant. črn:
15.6.2 antonim
bel... 1. kije take barve kot sneg ali mleko, ant. črn:
16 enakovredni zgledi, ločeni s podpičjem, torej: zgled 1; zgled 2; zgled 3 itd. (pri
pomenu)
biser ... 1. okroglasta tvorba iz školjk,...: biser se lesketa; iskati bisere
16.1 kvalifikator pred neprvim zgledom
bâti se ... 1. čutiti strah, biti v strahu: ...; hudo, močno, zelo se bati;...; preh. bati se sovražnika
drag ...2. ... do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bilje drag mojemu srcu
16.2 stranska razlaga za neprvim zgledom
beseda ... 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; po
besedah Spoznati koga po načinu govorjenja
17 znak za pomenski odtenek (znotraj pomena) (znak za pomenski odtenek je /)
banalen ... / banalen dovtip
17.1 kvalifikator
bel... 1.... / pesn. bela Ljubljana
17.2 kvalifikatorsko pojasnilo
bel ... 1. ... / v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad
17.3 zgled
bel ... 1. ... / pesn. bela Ljubljana
17.4 stranska razlaga
bràt... 1. ... / knjiž. solunska brata Ciril in Metod
18 znak za podpomen (znak za podpomen je //)
bel ... 2. ... // v zvezi z lasje, brada svetlo siv
19 kvalifikator (pri //)
bràt... 1. ... // vznes. pripadnik istega ali sorodnega naroda
20 kvalifikatorsko pojasnilo (pri //)
blagosloviti... 1. ... I/ v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu
21 razlaga (pri /f)
bistriti... // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano:
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
21.1 razlaga; sopomenka
déte ... // človeški potomec v odnosu do staršev; otrok:
21.2 razlaga; sopomenka, sopomenka
biti... 5.... // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči:
21.3 razlaga, sopomenka
konfrontirati... /I s takim ugotavljanjem potrjevati veljavnost, neveljavnost česa, preverjati:
21.4 sopomenka
branilen ... // obramben:
21.5 sopomenka, sopomenka
breme ... 3. ... // nav. mn. dajatev, davščina:
22 enakovredni zgledi, ločeni s podpičjem, torej: zgled 1; zgled 2; zgled 3 itd. (pri
//)
braniti ... 3. ... // dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
22.1 kvalifikator pred neprvim zgledom
beseda ... 1. ... // ...; ekspr. ploha, poplava besed
22.2 stranska razlaga za neprvim zgledom
beseda ... 3. ... //...; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko
23 znak za pomenski odtenek (znotraj podpomena II) (znak za pomenski odtenek je I)
botra... 1....//.../
23.1 kvalifikator
botra ... 1. ... //... / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo
23.2 kvalifikatorsko pojasnilo
kost... Z. ... II... I kot psovka poberi se, kost stara
23.3 zgled
botra ... 1. ... II... I iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo
23.4 stranska razlaga
pasti ... 7. ... //publ. ... / rekord bo padel bo presežen
24 pomenski kvalifikator za preneseno rabo (pren.) (pri pomenu ali pri podpomenu)
bitka ... 1. vojaški spopad: bitka se vname; ...; pren. govorniške bitke v parlamentu
bezati ... 1. ... // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 24.1 zgled za pren.
bitka ... 1. vojaški spopad: bitka se vname; ...; pren. govorniške bitke v parlamentu
bezati... 1.... IIgrebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovarju srednjega obsega .
25 frazeološki razdelek (oznaka za malo frazeološko gnezdo je #, za veliko frazeološko gnezdo pa •)
brskati... 2. ... • ekspr. vse življenje brska po knjigah študira 25 A kvalifikator
brskati... 2.... • ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
25.2 frazeologem
brskati... 2. ... • ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
25.3 stranska razlaga
brskati... 2. ... • ekspr. vse življenje brska po knjigah študira
26 terminološki razdelek (oznaka za malo terminološko gnezdo je    za veliko terminološko gnezdo pa ♦ )
barbarstvo ... ♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe 26A kvalifikator
barbarstvo ... ♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju človeške družbe
(26.2 termin) ^
26.2A enobesedni termin ^
barbarstvo ... ♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju ^ človeške družbe
26.2.2 dvo-/večbesedni termin
v*
beseda ... ♦ jezikosl. deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo 26.3 kvalifikatorsko pojasnilo ^
barbarstvo ... ♦ zgod. barbarstvo po Morganu in Engelsu druga stopnja v razvoju     *"*
človeške družbe 26 A stranska razlaga
beseda ... ♦ jezikosl. deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo
(27 problematika kazalke kot posebne slovarske kategorije; prim, enoto 1.1) 21A napovedna kazalčna okrajšava (gl.) fer gl. fair
27.2 dvojnica kazalčne geselske besede
fer gl. fair
27.3 okrajšava (ipd.) (kot nakazovanje veljavnosti oznake ipd. za celo besedno
družino)
izkaziti ... ipd. gl. skaziti ipd.
(28 problematika vodilke kot posebne slovarske kategorije)
28.1 napovedna okrajšava pred vodilko (prim.)
bližji     prim, blizu
28.2 vodilka
bližji     prim, blizu
73
Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Polona Kostanjevec, Nastja Vojnovič
29 nepravo podgeslo (= besednovrstna oznaka za konverzijo)
bližji -a -e prid. ... 1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene;...; sam.: izdal je svoje najbližje 29.1 zgled(i)
bližji -a -e prid. ... 1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene;...; sam.: izdal je svoje najbližje
30 pravo podgeslo (= navedba konkretne podgeselske oblike), ki mu sledi pomenska
analiza, zato so tu mogoča vsa polja od vključno 2 do vključno 26. bežen ... bežno prisl. bleščati se ... bleščati
Vrste tiskov za predstavljene slovaropisne kategorije
Navedeni so opisi vrste tiskov. - Kot zanimivost je podana še ustrezna rokopisna oznaka za posamezno vrsto tiska, ki je bila dogovorno uveljavljena pri delu za SSKJ (rokopisna, takrat v slovenskem slovaropisju edina mogoča, seveda predračunalniška metoda!).
1. brezserifno (= brez črtice), krepko, pokončno, navadna velikost (oznaka v klasičnem rokopisu je: dvakratna podčrtava)
Enote tip: geselska beseda): 1, 1.1, 1.2,1.3, 1.4,(1.5), 1.5.1,1.5.2, 1.5.3, 12
2. serifno (= s črtico), krepko, pokončno, navadna velikost (oznaka v klasičnem rokopisu je: dvakratna prekinjena podčrtava)
Enote (tip: pravo podgeslo): 30
3. serifno (= s črtico), nekrepko, pokončno, navadna velikost (oznaka v klasičnem rokopisu je: navadno)
Enota (tip: zgledi): 2,2.1, (4), 4.1,4.2,4.3, 5,6, 6.2, (9), 9.2, 9.4, 10, 16, 17, 17.3, 18, 22, 23, 23.3, 24.1, 25, 25.2, 26, (26.2), 26.2.1, 26.2.2, (27), 27.2, 27.3, (28), 28.2, 29.1
4. serifno (= s črtico), nekrepko, ležeče, navadna velikost (oznaka v klasičnem rokopisu je: enkratna podčrtava)
Enota (tip: glavne razlage): 15,15.1,15.2,15.3, 15.4,15.5,15.6, 15.6.2,21, 21.1,21.2,21.3,21.4,21.5
5. serifno (= s črtico), krepko, pokončno, drobno (= pomanjšano) (oznaka v klasičnem rokopisu je: podčrtkanopodr^ikčano)
Enota (tip: izpostavljene zveze): 14.3, 14.4
6. serifno (= s črtico), nekrepko, pokončno, drobno (= pomanjšano) (oznaka v klasičnem rokopisu je: pojičrtkano)
Enota (tip: kvalifikatorji): 3, 6.1, 7, 7.1, 8, 9.1, 9.3, 11, 11.1, 13, 13.1, 14, 14.1, 14.2, 15.6.1, 16.1, 17.1, 17.2, 19, 20, 22.1, 23.1, 23.2, 24, 25.1, 26.1, 26.3, 27.1,28.1,29
7. serifno (= s črtico), nekrepko, ležeče, drobno (= pomanjšano) (oznaka v klasičnem rokopisu je: podpikčano)
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovarju srednjega obsega .
Enota (tip: stranske razlage): 16.2, 17.4, 22.2, 23.4, 25.3, 26.4 Opomba:
Vrsta tiska za naslednje nečrkovne enote je tip 3 (torej: serifno, nekrepko, pokončno, navadna velikost): pomenski odtenek - znak / (enota 17), za podpomen - znak // (enota 18), za oglati oklepaj - [ ] (enota 6), za okrogli oklepaj - ( ) (enota 10), za frazeološki razdelek - znak • (enota 25), za terminološki razdelek - znak ♦ (enota 26).
III ZA SKLEP
Predstavitev slovaropisnih kategorij za enojezični razlagalni slovar srednjega obsega, podana v tem prispevku, bo verjetno koristna za nadaljnje slovaropisno delo, zlasti ker je izdelana na osnovi SSKJ, ki gaje treba zaradi njegove temeljnosti vsaj kot primerjalni vir pri nadaljnjem slovenskem slovaropisju oz. pri izdelavi različnih vrst slovarjev, vsekakor upoštevati. Zaradi preglednega kategorialnega prikaza slovarskih kategorij z vzporednim navajanjem konkretnih primerov iz SSKJ je lahko tudi primeren učni pripomoček za vpogled v zgradbo SSKJ in v njegovo metajezikovno slovarsko izrazje.
Viri in literatura
SSKJ I-V, 1970-1991, DZS in SAZU, Ljubljana.
Silvester, Marta, Priročnik za tehnično stran redakcije; Ljubljana, 1978 (interni priročnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU).