COLOTJEVE inFORlilACiiE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O B MEDVODE Leto XI. JUNIJ 1982 ' ŠT. 6 (119) 263360 Slovenija v borbi za svojo in jugoslovansko devizno likvidnost Petmesečni podatki zunanjetrgovinske statistike kažejo, da smo v Sloveniji izpolnili le 81 % s programom predvidenega izvoza blaga na konvertibilno področje. Za celo Jugoslavijo je izvoz dosežen še nižje, in to samo 72 %. V letu 1982 mora Jugoslavija plačati 5,4 milijarde US $ za poravnavo dospelih vračilnih obrokov in obresti za razna dolgoročna in kratkoročna posojila, ki so jih najele zvezne in republiške institucije, banke, pa tudi posamezne delovne organizacije iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Ta sorazmerno velika devizna obremenitev je povzročila v letošnjem letu izredno težavno stanje na področju naših ekonomskih " odnosov s tujino. Obračun potrebnih vračil v konvertibilnih devizah je namreč pokazal, da tisti subjekti, ki so posojila v inozemstvu najeli, sami ne bodo sposobni ta posojila v pogodbenih rokih tudi vrniti. Ker pa je pri nas praktično za vsa inozemska posojila garant neka družbena banka in prek nje Narodna banka Jugoslavije, se je odprl problem devizne likvidnosti po-(Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. strani) sameznih republik in pokrajin, ter s tem zunanje likvidnosti Jugoslavije. Tu seveda je morala ukrepati zvezna vlada in skupno s telesi zvezne skupščin^- uzakoniti redno odplačevanje ■vsfeh4vrst kreditnih obveznosti do tujine in jim dati popolno prednost pred vsemi drugimi plačili v tujino. Za odplačevanje teh obveznosti prevzemajo osnovno odgovornost subjekti (OZD, razne institucije in poslovne banke), ki so posojila najeli in jih izkoristili. Kjer obseg vračil za leto 1982 presega devizne prilive posameznih posojilojemalcev in njihovih poslovnih bank, tam mora nastopiti vloga vzajemnostnega pokrivanja dospelih obvez, najprej znotraj posamezne republike in pokrajine. V primerih, ko posamezna republika ali pokrajina ni v stanju pokriti svojih obvez in za vse obveze zveznih institucij, je potrebno vzajemno združevanje deviz s strani vseh ostalih republik in pokrajin. Obseg vzajemnosti in fiksne obveznosti do tujine določata za vsako republiko in pokrajino »Odlok o določanju meril za ukrepe, ki jih mora sprejeti pristojni organ republike ali avtonomne pokrajine, za zagotavljanje likvidnosti 'Jugoslavije v plačilih s tujino v letu 1982«, ki ga je sprejel ZIS 31. 5. 1982 in »Dogovor o ukrepih za zagotavljanje likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino v letu 1982«, ki so ga isti dan sprejeli ZIS in izvršni sveti republik in avtonomnih pokrajin. Ob upoštevanju teh dveh dokumentov je skupščina SISEOT v Sloveniji 16. 6. 1982 sprejela ustrezne sklepe, ki določajo, da se vsi devizni prilivi v času od 1. 6. do 31. 12. 1982 vsem OZD — izvoznikom razdelijo tako: 20,9%, za vzajemno odplačevanje posojil v tujino znotraj republike, 15,9 °o za vzajemno odplačevanje posojil v tujino znotraj federacije, 17 0 o za energetske potrebe (nafta, premog za koksanje ipd.), 5% za delovanje organov federacije, 10,96 % za osnovno oskrbo občanov (zdravila, pralni praški, gnojila, energetika, kultura, znanost, republiške institucije ipd.), 30,24 0 ,j. za prosto razpolaganje TOZD — izvozniku. OZD, ki imajo v letu 1982 obveznost vračila inozemnih posojil, morajo do višine 6,76 % svojih deviznih prilivov to obveznost pokrivati same. Devize za pokritje teh deviznih odplačil bodo kupile na deviznem trgu, ki bo napajan iz vzajemno združenih deviznih sredstev in iz odkupljenih deviz občanov. Odplačilo inozemskih posojil,, ki bo pri posamezni OZD preseglo 6,76 % skupnih deviznih prilivov, bo pokrito kot posojilo iz vzajemno združenih deviz znotraj republike ali federacije. OZD, ki nimajo obveznosti vračila inozemskih posojil, bodo ravno tako lahko kupile devize na deviznem trgu v vsoti 6,76% od skupnih deviznih prilivov in tako za teh 6,76% povečale odstotek deviz, ki bo pripadel TOZD. S tem se bo delež deviz od prilivov za TOZD povečal skupno na 37 %. Iz prikazanega -vidimo, da smo v TOZD do 31. 5. 1982 razpolagali s 62 % deviz od izvoza, od 1. 6. do konca leta pa bomo razpolagali samo s 30,24 oziroma 37 %. To pa pomeni, da so se celokupne možnosti za nabavo surovin in materialov za reprodukcijo ter uvoz opreme in rezervnih delov, praktično zmanjšale za polovico. Osnovna skrb vseh dejavnikov znotraj združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in organizacij mora biti predvsem usmerjena v cilj: kako ta-kd zožene možnosti za nabavo uvoznih surovin in repromaterialov povečati in na ta način zagotoviti čim manjši padec v proizvodnji. Tako naravnanost bo možno uresničiti predvsem: — z nadaljnjim povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje, — s pridobivanjem dodatnih deviznih virov (pojačanje uradne menjalniške službe, pojačan odkup deviz občanov, angažiranje raznih komercialnih, blagovnih in premostitvenih inozemskih kreditov ipd.). Da bi ohranili in kjer je možno tudi povečali proizvodnjo za konvertibilni izvoz, bo v okviru SISEOT uveljavljena selektivnost. Po tem principu bodo v OZD, ki posredno ali neposredno proizvajajo za konvertibilno tržišče, dodatno usmerjena devizna sredstva. Poleg zvezno uvedene izvozne stimulacije, pripravljajo republiški organi predlog za združevanje dinarskih, sredstev v tistih OZD oziroma TOZD, ki proizvajajo pretežno za domače tržišče in klirinški izvoz, kar pomeni, da je njihov izvoz na 'konvertibilno področje le zelo majhen del v celotni proizvodnji. To naj bi bila osnova za vzpostavitev trajnega režima izvoznih stimulacij tudi za le- to 1983 in nadalje. V dodatni vir sredstev za izvozne stimulacije naj bi se Vključila tudi v letu 1981 izločena sredstva iz presežkov skupne porabe in dohodek po zaključnem računu Narodne banke Slovenije za leto 1981. Predviden uvoz blaga v II. polletju 1982 naj bi bil po predvidevanjih zmanjšan v povprečju za 10% glede na usklajene plane SISEOT. Neblagovni odliv bo zmanjšan povprečno za 20%. Tudi tu bo veljal princip selektivnosti, predvsem v povezavi z izvozom na konvertibilo. Spričo visokih obveznosti za plačila zadolžitev v tujini, bodo nastopale znatne težave' v proizvodnji, ki bodo vplivale na ustvarjanje višine dohodka, njegovo razdelitev in potrošnjo. Računati je treba, da se bodo gospodarske razmere v vseh OZD v drugi polovici leta poslabšale. Kljub temu bo potrebno zagotoviti polno prednost proizvodnji blaga in opravljanju storitev za izvoz na konvertibilno področje in s tem ustvariti povečan devizni priliv. Vse OZD morajo pripraviti posebne programe za poslovanje v zoženih materialnih pogojih, ki naj postanejo sestavni del gospodarskega načrta za leto 1982 in 1983. Vsi ti programi in z njimi povezane aktivnosti morajo postati del vsakodnevne dejavnosti in odgovornosti vseh delavcev- v združenem delu. Izvesti jih je potrebno samoupravno, z maksimalnim angažiranjem neposrednih nosilcev odločanja (samoupravni organi in družbenopolitične organizacije). Ti programi bodo opredelili predvsem: — plan poslovanja v zoženih materialnih pogojih, — časovne zastoje v proizvodnji, — nadomestitve uvoznih materialov z domačimi- ali uvoženimi s klirinškega področja, — preusmeritve delavcev na druge, oziroma nove proizvodne programe, Razkladalna »rampa« COLOR 2 — osebne dohodke ob zmanjšani proizvodnji, — dopuste. Da bi posamezne OZD čim bolj povečale svoje možnosti za oskrbo s surovinami iz uvoza, morajo uporabiti v čim večji meri tudi vse možne dodatne vire za uvoz reprodukcijskega materiala, kot so to.: — uporaba blagovnih kreditov v meddržavnih aranžmajih, — nakup repromateriala po komercialnih kreditih in drugih vrstah odloženih plačil, — dolgoročne proizvodne kooperacije, — začasni uvoz surovin, namenjen proizvodnji za izvoz, — kompenzacijski posli, barter aranžmaji ipd., — uvoz surovin za dodelavo in predelavo. OZD v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije in SISEOT naj v cilju jačanja enotnega jugoslovanskega tržišča in skupnega gospodarskega potenciala Jugoslavije, okrepijo sodelovanje z OZD, zbornicami in skupnostmi drugih republik in pokrajin. V tej zvezi je potrebno preprečevati pogojevanje medsebojnih dobav s plačilom v devizah in to nadomeščati z ustvarjanjem in udeležbo na skupnem deviznem prihodku. V okviru GZS je potrebno pripraviti predloge, za katere repromateriale in s katerimi OZD 'iz drugih republik in pokrajin naj bi se OZD iz SR Slovenije povezovale na podlagi samoupravnih sporazumov. IS SRS je predlagal federaciji, naj bi bila opredeljena obveza obsega dobav med OZD v medrepubliški menjavi z nivojem medsebojnih dobav v letu 1981. Občine in republika morajo zagotoviti izvajanje družbenega dogovora v okvirih skupne ■ in splošne porabe. Proračuni občin in republike smejo v globalu porasti največ za 15,6% v odnosu na leto 1981. Prav tako morajo vse samoupravne interesne skupnosti preveriti višino združevanja sredstev in skladnost njihovih gibanj z resolucijo. Vse programe, zlasti investicijske, je potrebno prilagoditi realnim it. j. zmanjšanim možnostim. Tudi v naši DO COLOR se bomo močno srečali z vsemi rtakazanimi proizvodnimi in ostalimi spremljevalnimi problemi, tako v II. polovici leta 1982, kot pri programiranju in izvajanju plana za leto 1983. Zavedati se moramo, da samo z lastnim izvozom na konvertibilno tržišče, kljub velikim naporom za njegovo povečanje, ne bomo v stanju pokrivati uvoznih potreb, ki jih diktira narava in struktura naše proizvodnje. Vsekakor bo potrebno poleg še večjih naporov za povečanje direktnega izvoza na konvertibilo, posvetiti vso skrb in pozornost porabnikom naših proizvodov, ki izvažajo na konvertibilno tržišče. Na ta način bomo s selekcionirano proizvodnjo povečali naš delež v konvertibilnem izvozu in tako zagotovili naš primeren doprinos v skupnih naporih za ohranjanje likvidnosti Slovenije in Jugoslavije, sebi pa delo v naših proizvodnih obratih. Ob tem bomo morali čimbolj strniti in povezati naše skupne interese delovne organizacije kot celote in ne'dopuščati, da bi zaradi ozkih interesov posameznikov bili prizadeti interesi članov kolektiva DO CČŽLOR 'kot celote. Združeni, čvrsto povezani ter. z umnimi dogovori usklajeni in enotni, bomo dali svoj najboljši potrebni doprinos k reševanju svojih proizvodnih in ekonomskih problemov znotraj naše DO, s tem pa dali tudi svoj potrebni in primerni delež k zagotavljanju naše državne devizne likvidnosti. mgr. Milivoj Hladnik, dipl. ing. Takole vzorno izgleda nekdaj tako razvpita smledniška odpadna jama. Pritožb občanov tako ne bo več ... Popotnik, postoj v tej lepoti Čudovito jutro. Ob ubranem ptičjem petju si požvižgavam različne napeve, zaradi česar si ne zaslužim hvale. Prej bi rekel, da motim čas samote Repovega kota. Utihnem. Sonca še ni in prijetno sveže je. Korak za korakom ostaja dolina za mano. Smaragdna svežina tolmunov nad slapom pogled mi nogo ustavi. Popotnik, postoj v tej lepoti — lepše ne najdeš; napij se iz nedri skalovja, srce si umiri, oko odpočij! »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti!« Tako je zapisal poet, .čeprav tega kotička verjetno ni videl. Pil sem iz njega prelesti... Grapa se pne proti grebenu, proti vzhodu se vzpenja, proti sdncu. Sledim ji počasi. Ozrem se za kamnom, ki se izpod čevlja skotlja v tolmun in utone v bistrem hladu. Le rahlo vznemirjena voda pove, da se je nekaj zgodilo. Povsod mir in tihota. Naprej, navzgor proti soncu! Na grebenu me obsije jutranje sonce. Pogled zdrsne čez grape in prepade v sosednjo dolino, vzpne se prek sten in zajeda v modro daljavo. Rododendron prve popke poganja, lepi jeglič rumeno mežika v porajajoče se jutro; encijan pa, kot da nebo je posrkal, razkazuje svojo modrino. Nekje spodaj se oglasi kukavica. Kozliček in mati opazujeta tuja vsiljivca. Čez čas odskakljata v globino med truščerrf padajočega kamenja. Še enkrat oko ju uzre, potem pa je zopet negibna tišina. J. Š. Novoizvoljena vodstva družbenopolitičnih organizacij V mesecih: januar, februar in marec 1982 so družbenopolitične organizacije na svojih sejah izvolile nova vodstva. V posamezne organizacije so bili izvoljeni: Osnovna organizacija ZSMS Koordinacijski svet je bil mnenja, da začasno preidemo na eno osnovno organizacijo za celotno DO. Tako je bilo tudi mnenje predsednika OK , ZSMS Ljubljana-Šiška. Vodstvo OO ZSMS torej sestavljajo: — .predsednik: Cilka Rizvanovič — sekretar: Rajko Milovanovič — blagajnik: Danica Kozjek izvoljeno dne 6. 2. 1982 Koordinacijska konferenca osnovne organizacije sindikata DO — izvoljena dne 13. 2. 1982 — predsednik: Janez Štrukelj — tajnik: Alenka Habjan — blagajnik: Anica Knific Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD »Smole«: — izvoljeni dne 23. 1. 1982 — predsednik: Miroslav Lazar — namestnik: Matjaž Kem — blagajnik: Ivan Goričanec Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb: — izvoljen 23. 1. 1982 — predsednik: Smiljan Plesnik — namestnik: Milena Špenko — blagajnik: Andreja Lazarevič Izvršilni odbor osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb: — izvoljeni 23. 1. 1982 — predsednik: Ivo Lukanovič — namestnik: Saša Fabiani — blagajnik: Anica Knific Vodstvo osnovne organizacije ZK TOZD »Smole«: — izvoljeno 28. 1. 1982 — sekretar: Izidor Traven — namestnik: Pavel Bukovšak — blagajnik: Janez Šarc — evidentičar: Pavle Valant Vodstvo osnovne organizacije Zlv TOZD »Premazi«: — izvoljeno 11. 2. 1982 — sekretar: Saša Istenič — namestnik: Matjaž Kunaver — blagajnik: Bojan Mali — evidentičar: Katja Pelc Vodstvo osnovne organizacije ZK DSSS: — izvoljeno 3. 3. 1982 — sekretar: Miroslav Kovačec — namestnik: Emilija Gvozdenovič — blagajnik: Zorka Lesjak — evidentičar: Cirila Korinšek -I- Dvigalna naprava pri trovaljčniku 2e nekaj let smo poskušali dobiti izvajalca dvigalnih naprav za dviganje mešalnih posod pri trovaljčnikih. Z montažo take naprave bi namreč odpadlo težavno ročno doziranje z zajemalko iz posode na korito trovaljč-nika. Ponudb smo prejeli več, vendar je najbolj, enostaven in primeren način ime-la že izdelan tovarna z Dunaja — »Neulinger«. Odločili smo se za to izvedbo in naročili pri njih dva kom- pleta. Toda zataknilo se je pri uvozu, ker je bil večkrat prepovedan. Letos februarja meseca pa nam je uspelo napravi uvoziti in marca sta prispeli v Color. Vzdrževalci smo ti dve napravi montirali; ena je postavljena pri trovaljčniku za ribanje kitov, druga pa v mešalnici. Takoj ko smo montirali prvo napravo pri trovaljčniku za ribanje kitov in je le-ta pričela delati, se je storilnost stroja dvignila za skoraj 100 °,j). 'Pred tem smo na tem trovaljčniku zribali v eni izmeni štiri šarže, sedaj pa jih lahko sedem. Oddelek je lahko pričel delati le v eni izmeni, upravljalec ribalnega stroja pa je pri svojem delu mnogo manj fizično obremenjen. Druga naprava je montirana v mešalnici in tudi pri njih se je pokazalo, da je z uporabo dvigalne naprave proizvodnja večja zaradi lažjega dela upravljalca ribalnega stroja. Ti dve napravi sta dokazali, da lahko z manjšo izboljšavo pri teh strojih bistveno dvignemo storilnost proizvodnje in bomo poskušali te naprave montirati tudi na ostalih trovaljčnikih. Poskusili bomo dobiti domače izvajalce, da bi nam izdelali podobno dvigalno napravo ali pa dobavili vsaj hidravlični del, ostalo pa bi lahko izdelali sami naši vzdrževalci. A. M. Ko zaprem oči, vidim... Nekje v steni je zašumelo. Korak samogibno zastane. .. Slap belega, pršiča razprostre prosojno zaveso prek stene. V zamolklem padu se spoji s snežiščem ozebnika. Tišina. Pogled je še vedno zamaknjen v obsijano steno, slap je izginil kakor sanje. Stopinje pred mano so neenakomerne. Mehka snežna odeja tu in tam zdrsne niže pod težo koraka. Gaz iz ozebnika preči snežišče, zaznamovano s smučinami, ki v soncu izgubljajo svojo ostrino. Prav kakor zver plane človek nad lepoto, misli prehitevajo; vse dokler se srce ne umiri od premagane strmine. Vrv vrh kamina sproži kamen, ki s topim udarcem pristane v snegu. Cepin pozvanja po golih skalah in dereze neusmiljeno. praskajo. Skala je hladna. Trušč se poleže, ko pridem do stojišča. V naslednjem raztežaju prehitiva Tonačevo navezo. Vpeta v klinu komaj uspem podajati vrv Romanu, ki hiti nekam navzgor. Vedrina in razigranost me spremljata raztežaj za raztežajem po grebenu, vse- do vrha. Srce je polno, pretesno, da bi sprejelo vso širino te lepote in čutenja. Stvarnost nekih korakov se raztrešči v tisoče belih podob in vendar je vse ena sama. Spomnim se, pred leti, takrat smo pisali šolsko nalogo z naslovom: Kaj je to — sreča? Nehote se razprejo roke, kakor da bi hotele nekaj dati in vendar sprejemajo. Marjeta naš dopust... Vse pogosteje bomo srečevali bolj ali manj zagorele obraze s Paga, Fi-nide, Pelegrina in Crikvenice. Vprašanje: »Kako je bilo na morju?« bo , najpopularnejše in bo kmalu zasenčilo špansko areno. In ko bomo naštevali krivce oziroma obtožene za našo morebitno slabo razpoloženje, bo na vrhu lestvice: »Ob prihodu sem našel prikolico (stanovanje ali hišico) v groznem stanju — umazano . .. pokvarjeno . . . manjka .. .« Kdo je tisti, ki vse to polomi, pokvari in umaže? Kdo naj riba, popravlja in kupuje? Odgovor na prvo vprašanje je običajno »neznan«, drugega pa . . . Drugega pa rešujemo, kolikor je v naših močeh — skupno. Verjetno je optimalna potrošnja sredstev za vzdrževanje še vedno najboljša rešitev, ker bi sicer morali več prispevati za le- ■ tovanje. Z večjim prispevkom (ali celo ekonomskimi cenami) pa bi zaprli pot vsem tistim z manjšimi dohodki. .Tako bi ostali v začaranem krogu. Kar zamislite si, da najeta plačana ekipa za čiščenje in vzdrževanje počitniških kapacitet potuje iz kraja v kraj za vsako izmeno, da bi ne bilo prav nobene pomanjkljivosti, še'son-ce bi naročala in luknje na cesti zakrpala! Kdo bo zakrpal tisto v žepu? Vse, kar imamo, ustvarjamo skupno, zato ni prav, da se jezimo, če je sredstev premalo. Stare zgodbe o malomarnem odnosu do skupne lastnine bomo lahko ponavljali v nedogled, če ga ne bomo odpravili najprej pri sebi. Poleg tega pa moramo vedeti, tla se z leti inventar tudi obrabi in da je okrušena posoda, skrhani noži, razmajana vrata pri omarici itd. tudi pri nas doma reden pojav in zato privijemo marsikateri vijak doma, ne da bi Se tega zavedali, če pa moramo to storiti na dopustu, kjer smo tovrstne »usluge« plačali, je že taka malenkost lahko vzrok nezadovoljstva. Najboljše navodilo za letovanje v naših počitniških enotah je: Zapusti počitniško enota tako, kot si jo želiš ob prihodu. Z dobro voljo pa preženemo največ nadlog, zato se je nikar ne branimo. M. Š. V pričakovanju mesenih dobrot... Strokovni pogovor (še en čevapčič ali ne — to je zdaj vprašanje ...) Ni ga čez dober zalogaj ... COLOR 5 Kakšen bo Fotoreportaža s pravkar minulega piknika razvojnega sektorja Od Medvod do Ulcinja in nazaj Pritajena želja po odkrivanju novih krajev in obzorij je pri nekaterih ljudeh bolj izrazita pri drugih pa manj. V naših družinskih pogovorih je že dalj časa zorela mišek o 5-dnev-nem potovanju po Jugoslaviji. Končno smo določili smer vožnje proti: Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Cačku, Titogradu do Ulcinja in smet' vrnitve skozi Dubrovnik, Mostar, Jajce in Banja Luko. Vedeli smo, da mali avtomobilski »raly« do Ulcinja in nazaj ni mačji kašelj. Seveda smo si hoteli ogledati, ob poti, tudi čim-več znamenitosti krajev in mest, skozi katere vodi smer vožnje. Od Medvod smo se poslovili v soboto 24. aprila 1982 ob 6. uri. V Brežicah pa ob 9. uri popili prvo potovalno kavico. Zagreb se je rešil tranzitnega prometa z lepo novo avtocesto, katera je izgotovljena do Lipovljana. Pri mestu Ruma smo smer vožnje nadaljevali preko Pruske gore in prispeli v Petrovaradin ob 16. uri. Po ogledu znamenite pe-trovaradinske trdnjave in vožnje skozi Novi Sad popotnika nova avtocesta kar potegne proti Beogradu. Noč smo prespali v Beogradu. Naslednje jutro, bila je nedelja, smo bili med prvimi obiskovalci hiše cvetja, kjer smo se poklonili spominu na vsem nam dragega Tita. Tudi v muzeju 25. maj smo bili prvi jutranji obiskovalci. Takoj zatem je število obiskovalcev začelo hitro naraščati in kmalu je vse dohode preplavila velika množica ljudi. Ena od naj večjih znamenitosti Beograda je tudi Avala s svojim spomenikom neznanemu junaku, delo našega kiparja Meštroviča. Na Avali smo si bežno ogledali tudi vitki in visoki televizijski stolp. Razgled z Avale in vožnja po mestu človeka prepriča, da Beograd leži na neštetih gričih in ni kakor Rim. ki je znan po sedmih gričih. Gričevnat svet se nadaljuje tudi proti Gornjemu Milanovcu, kjer je tudi ena od jugoslovanskih tovarn barv in lakov. V Čačak smo prispeli ob 13. uri in po krajšem postanku nadaljevali pot proti Titovem Uži-cu. Ker smo si za cilj drugega dneva potovanja določili Mojkovac v Črni gori, se je počasna vožnja spremenila v »raly« vožnjo po serpentinah črnogorskih hribov. Vendar za nas Gorenjce je črnogorsko hribovje bolj domačega izgleda in njihove planine so podobne našim, ravnina Srema pa uti-uja,,pogled. Tretji dan potovanja smo nadaljevali po dobro prespani noči. V lepem sončnem jutru smo zapuščali Mojkovac. Cesta proti Titogradu se spušča po čudovitem kanjonu Mo-rače. Narava je bila tukaj radodarnih rok z dodeljevanjem svojih lepot. Veličastni skalni skladi ponekod zapirajo nebesni svod. Več sto metrov globoki prepadi nas opozarjajo na previdno vožnjo. Vsekakor 6 COLOR zaslužijo graditelji te ceste izredno občudovanje, kar potrjuje tudi 32 predorov. V Titograd smo prispeli ob 10. uri. Oglasili smo se v poslovalnici Slovenija les, kjer nam je znanka iz Ljubljane priskrbela vodiča. Titograd ima danes 60 do 70 tisoč prebivalcev. Ravnina omogoča nemoteno širjenje mesta v vse smeri. Celotna občina Titograd, z okoliškimi vasmi skupaj, šteje 100 tisoč občanov. Nov športni center z moderno arhitekturo daje vtis prostranosti. Titograd ima tudi eno najmodernejših bolnic v Jugoslaviji in popolnoma nov RTV center ter novo skupščinsko poslopje, v katerem se je v tistih dneh pričel 8. kongres ZK Črne gore. Lepo, belo mesto Titograd, smo pustili za seboj ob 13. uri in kmalu opazili močvirja na obeh straneh cestišča. Močvirje preide v velikansko Skadarsko jezero. Popotnika preseneti nasip s cesto, ki pelje naravnost preko jezera, tako, da imaš občutek možnosti, da jezero preplavi cesto. No tega občutka se hitro znebiš, ko se prične cesta hitro vzpenjati čez 700 m visoko vzpetino, katera loči titograjsko kotlino od morja. Z vrha vzpetine je lep razgled na Jadransko morje in mesto Petro-vac na moru. Do obmorskega mesta Bar, ki se vsestransko hitro razvija, smo se pripeljali po solidno speljani jadranski magistrali. Od Bara do Ulcinja pa nismo pričakovali tako odlično speljane ceste. Na nekaterih odsekih cesta preide v tripasovnico. Po ogledu mesta Ulcinja, ki je odmaknjeno od morja, smo hoteli videti tudi znamenito ulcinjsko plažo. Velika plaža, kakor se imenuje je resnično enkratna. Po dolžini' se razteza v več kilometrov popolnoma ravno črto. Širina plaže pa je nekaj sto metrov. Lepa sipkasta mivka v velikih debelinah prekriva celotno Veliko plažo. Našo najbolj oddaljeno točko potovanja Ulcinj smo zapustili ob 16. uri in se pričeli vračati proti domu. Tokrat smo si izbrali za prenočevanje Budvo, znano obmorsko letoviško mesto. Tudi četrti dan nam je bilo vreme naklonjeno. Kotorski zaliv smo v počasni vožnji obvozili brez večjega postanka, ker smo si hoteli bolj natančno ogledati znamenitosti Dubrovnika. Tujcu že na prvi pogled vzbuja pozornost mogočno trdnjavsko obzidje. Čeprav uradno še ni bilo turistične sezone, je bil Dubrovnik že preplavljen z tujimi turisti. V mestu ni sledov turške arhitekture, to med drugim dokazuje, da Dubrovnik iz znanih vzrokov nikdar ni bil pod turško oblastjo. Čim bolj pa Se tu- ■ list približuje Mostarju, toliko več je videti vitkih minaretov z džamijami. Stari del Mostarja z znamenitim kamnitim mostom prek reke Neretve je restavriran in ohranjen v prvotni obliki. Tudi površnemu turistu je dana možnost slutiti zakoreninjenost več kakor 300 let traja- jočega turškega gospostva na Balkanu. Stare zgradbe so neme priče, do kod je pljusknil val Orienta. Nobelov nagrajenec Ivo Andric je v knjigi, »Most na Drini«, lepo opisal način življenja pod oblastjo turških velikašev. Kljub aneksiji Bosne in Hercegovine k stari Avstroogrski, malo pred prvo svetovno vojno, je feredžo z ženskega obraza odstranila šele nova Jugoslavija. V Mostarju smo prenočili in zadnji peti dan nadaljevali potovanje po dolini reke Neretve v osrčje Bosne. Neretva poganja vodne turbine številnim svojim hidroelektrarnam. Poraba električne energije je velika, kajti novi del Mostarja ima močno industrijo z okrog 60 tisoč prebivalci. Vožnjo smo nadaljevali v smeri Jablanica, Prozor, Bugojno in Donji Vakuf. Vreme se je poslabšalo in doživeli smo pravi snežni metež. Na najvišjem prelazu bi snežne verige kar prav prišle. Proti zgodovinskemu bosanskemu mestecu Jajcu je sneg prešel v dež. V Banja Luki pa smo se že počutili kot doma. Pozno popoldan smo prišli srečno domov, polni novih spominov in doživetij s prijetnega a včasih tudi napornega potovanja. Vtisi po takem potovanju so lahko različni. Vsak človek ima svoje želje in hotenja. Če se nekaj teh želja kdaj {uresniči, smo zadovoljni, ker je bilo načrtovanje izpolnjeno. Tone Kern Gasilsko slavje Gasilci Spodnjih Pirnič, Vikrč in Zavrha so proslavili 60-letnico obstoja. Čestitamo! Letošnja pomlad in šport v Colorju Zakaj tako? Nogometaši sodelujejo v občinski ligi skupno še z osmimi ekipami. Srčno so se borili in za Celulozo ter pred Pirničami osvojili odlično drugo mesto. Redno igrajo prijateljska srečanja z okoliškimi klubi; v zadnji, s celjskim Ae-rom, so premočno zmagali (6:1). Čaka jih še povratno srečanje in spominski turnir v Mavčičah. Kegljači so v marcu in aprilu priredili tovarniško prvenstvo, na katerem se je pomerilo okrog petdeset članov kolektiva. Še vedno pogrešamo poročila in rezultate s tega tekmovanja. Med njihove redne aktivnosti spadajo prijateljska srečanja s Heliosom, Chro-mosom, Hidrom in drugimi ter nastopanje v medvoški ligi, kjer pa je v zadnjem času prišlo do določenih nepravilnosti. Košarkarji kljub mrtvilu pri treningih, fantje dokaj uspešno tekmujejo v občinski trim ligi, ki .je letos v Medvodah. Odbojkarji poleg rednih tedenskih treningov nastopajo v trim ligi in prirejaj.o razna prijateljska srečanja z okoliškimi ekipami. Škoda, ker se redno udeležuje vadbe le 6 do 8 fantov in tako o resni igri ni mogoče govoriti. Smučarji so postavili smuči v kot in se začeli v zgodnji pomladi razgledovati najprej po bližnjem sredogorju, zdaj pa si izbirajo že zahtevnejše cilje. Za prvomajske praznike so si odšli ogledat Dalmacijo oziroma vrhove in planine okrog Mosorja. Tako so »odkrili« še eno novo področje. Tudi domačih vrhov še niso vseh obredli; v juniju jih čaka Begunjščica, v juliju vzpon skozi Repov kot na Planjavo in obisk predelov okrog Magliča. Tekači ne počivajo. Tudi ti so pospravili tekaške smuči in začeli po gozdnih in poljskih poteh nabirati kilometre. 2e kmalu pomladi jih je čakalo nekaj težjih preizkušenj: od maratona v Radencih, do partizanskega marša — teka ob žici okupirane Ljubljane. Slednjega so se udeležili s tremi moškimi in eno žensko ekipo. Dekleta so imela letos občutno daljšo progo, namesto prejšnjih osem so morale- preteči 14 kilometrov, moški 28. Med pomembnejšimi so bili še: tek Belinke (11 km), tek v Trzinu (14 lem), okrog Šmarne gore (11 km), po Rašici (11 km) in najtežji med njimi tek na Vršič (10 km, vzpon 700 m). Šahisti prav tako ne počivajo. Priredili so prvenstvo DO in sodelovali na vseslovenski delavski olimpiadi. Jamarji so razvili svoje vrvi in prižgali karbidovke. Lahko jih srečamo pri raziskovanju Polhograjcev in okoliških podzemskih lepot. Lahko bi rekli, da- je v Colorju športno življenje dokaj razgibano, živahno. Vendar je treba vedeti, da se z redno vadbo ukvarja še vedno le manjša skupina osveščenih športnih »veteranov«. Vse premalo je zanimanja za široko športno ponudbo,med novimi in mladimi člani kolektiva. Pridi in poglej, med devetimi sekcijami se bo prav gotovo našla kakšna tudi zate! ef Kljub pomanjkanju surovin smo jih lepega ponedeljkovega jutra uspeli najti kar precej zajeten kup na asfaltu zraven soda. Morda pa so to tisti dinarji, ki nam manjkajo za ... aero Na stavbi razvojnega sektorja že leto dni zaman pričakujemo ustreznega mojstra, da bi opravil dobro delo. Tako pa je kot med obema temeljnima organizacijama — brez prave povezave ... Praznik občine Šiška Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku občine je bila v dvorani kina Šiška, kjer je zbranim krajanom in številnim gostom spregovorila predsednica delegatske skupščine Anka Tominšek ter ob tej priložnosti podelila Pepci Kardelj zlato plaketo občine. V kulturnem programu je sodeloval tudi pevski zbor obeh medvoških osnovnih šol. NAGRADNA KRIŽANKA Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA COLORJEVE INFORMACIJE številka 6 (119) leto 11., junij 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. julija 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! ti _ MMTtA. sf n- 38" -At o 3 r v 'z L O P R Z ) l *2. Z. Q 1 S EL G- R r e P £££ R r / L R r.r.i P R r / D * s3 R R A) N o P P R V t L o j V/ 6 P 3 R J £ c. snr- / £ P S$r r P R P £ P z. 2> R K R P £ L R K u r £ Z/ F £ č™. v O r sr. Z3 / Z K O P z:~. R p R H R / R P 33T Lh £ j> ir O Z J> O A» R Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo-prejeli 62 rešitev, Žrebanje smo tokrat izvedli v blagovnem računovodstvu. Komisija v sestavi Fani Križaj, Dragica Fertin in Silva Vrtnik je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Meto Gaber, drugo nagrado 150 din prejme Rezka Polh, tretjo nagrado 100 din pa Milka Alidič. ■Nagrade bodo izžrebankam izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Rdeče cvetje sredi enolične sivine. Kako malo je potrebno, da si delovno okolje uredimo. prijetneje ...