CELJSKI TEDNIK
GLASILO O SIV 0?B ODILNE FRONTE C E!L J A
Pofrtmna plačana v gotovimi
Posamezna številka 2 din
P O Z I V K UPORU	Akad. slikar: Slavko Pengor.
Naši delovni kolektivi dosegajo pod vodstvom Partije
vedno nove zmage!
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane
posode, ki se je v preteklem letu zaradi
inf ormbiroj evske politike 'boril z veli-
kimi težavami in jih tudi premagal, se
je po bogatih izkušnjah iz lanskega le-
ta resno oprijel reševanja letošnjih
planskih in izvenplanskih nalog.
Delavci in nameščenci so dali obvezo,
da bodo opravili pri raznih delih na
ekonomiji, graditvi stanovanjskih pro-
vizorijev, graditvi dečjih jasli itd. 24.600
prostovoljnih ur. Med drugim so mnogo
prispevali k ustanovitvi doma oddiha
v Smartnem v Rožni dolini, ki je mo-
derno opremljen ter sprejme na oddih
32 delavcev. Dom bodo otvorili 1. maja
1950.
V kolektivu je postalo tekmovanje za
večjo storilnost dela že stalen način de-
la. Številna člani kolektiva stalno vsa-
kodnevno presegajo norme. Med mno-
gimi se najbolj odlikujejo sledeči: tri-
kratna udarnica Panduro Radenka, ki
prekoračuje normo povprečno za 38%,
štirikratni udarnik Pod Lini ek Jože za
30,4%, štirikratni udarnik Polutnik
Martin za 19,5%, trikratni udarnik Tr-
bovc Franc za 23%, trikratna udarnica
Zelič Pavla za 35,4%, štirikratna udar-
nica Zapušek Pol da za 12,2%, trikratni
udarnik Dolžan Avgust za 22%, tri-
kratni udarnik Einsidler Ivan za 12,8%,
štirikratni udarnik Orožen Alojz za
11,5%, brigadir Breznik Ivan za 22%,
trikraln. udarnik Gorjup Ignac za 13,2
odstotka, trikratni udarnik Jančač Stan-
ko za 23 %. Ponos kolektiva sta pa vse-
kakor štirinajstkratni udarnik Končan
Jože in trinajstkratni novator-raciona-
lizator Germadnik Franc. Zasluga, da
je podjetje preseglo tromesečnd plan za
17% gre predvsem tem požrtvovalnim
tovarišem in nešteto drugim, ki se tru-
dijo in delajo z veliko vnemo.
Tovariš Končan Jože dela v podjetju
že trideset let. Za časa stare Jugoslavije
je večkrat ^Itrajkal« kot pravi on in ga
je bivši gospodar kapitalist zaradi tega
odslovil in vrgel iz stanovanja. Po dol-
gem času je bil sprejet nazaj na delo.
Sedaj dela z veliko vnemo, ker ve, da s
svojo pridnostjo pospešuje graditev so-
cializma in na ta način gradi lepšo in
srečnejšo bodočnost vsem delovnim lju-
dem. Obveya> se je, da bo do Dneva re-
publike dovršil svoj petletni plan in
morda še prej, ker mu manjka samo še
8%. Sedaj stalno presega normo od 25
do 30%.
Požrtvovalen deJavec-oddelkovodja
tov Germadnik Franc je s svojima iz-
najdbami in izboljšavama omogočil pod-
jetju ocenjeni letni prihranek preko
4,000.000 din. Pri delu mu je vestno po-
magal tov Paučič Ludvik.
Tudi posamezni oddelki in delavnice
kažejo lepe uspehe. V kleparskem od-
delku so mladinske brigade presegale
normo za 6 do 10%. Delavci so opravili
pri raznih delih 1454 prostovoljnih ur.
Izredno pridni in požrtvovalni so de-
lavci v izoelovalnioi kopalnih kadi, ki
presegajo normo dnevno od 6 do 8%,
kar je z ozirom na njihovo delo zelo do-
ber uspeh. Tov. Škoberne Alfonz, ki je
zaposlen v tem oddelku kot preddelavec
je napravil orodje za robljenje cevk pri
hotelskih vrčih in na ta način pospešil
delo za 87%, a za izbočenje dna pri istih
vrčih pa za 50%. Tudi Hajsinger Stanko
je napravil novo orodje za oblikovanje
vratov za vrče ter s tem pospešil delo
za 80%. Tov. Ribič Franc iz mehanične
delavnice je dal obvezo, da bo izdelal
prototip kotla. To o/bvezo, ki je bila z
ozirom na zelo komplicirano delo zelo
težka, je izpolnil 20 dni pred rokom.
Delavci te delavnice so zelo pridni in
iznajdljivi ter s svojo požrtvovalnostjo
mnogo pripomorejo k doseganju plan-
skih nalog.
Tudi v prikrojevalnici se je z novimi
iznajdbami marsikaj izboljšalo, za kar
gre v veliki meri zasluga požrtvovalne-
mu mojstru Vovk Maksu. Dočim so prej
imeli naprave za pralnike potom kate-
rih so bile potrebne tri operacije, po
novem načinu dela ena odpade ter zna-
ša prihranek na času 75%. Sedaj delajo
na tem, da se prihranek na času dvigne
na 300%. Delo je pri njih normirano
75%.
V	radiatorskem oddelku se je kvali-
teta izdelkov izboljšala za 7%, storilnost
na osebo pa se je dvignila na 9%. De-
lavnica je imela razne težkoče, ki pa
jih je doslej uspešno reševala.
Emajlirnica, ki je eden največjih od-
delkov in kjer je zaposlena pretežno
ženska delovna sila, je pokazala tudi le-
pe uspehe. Opravili so 2958 udarniških
ur. Tu se dela povsod po brigadnem
sistemu. Brigad je 24, med katerimi so
najboljše »Aleš Bebler«, kjer presega
tov. Ahtig Jakob normo za 30%, »Zo-
ran Polič« za 19%, »Lidija Šentjurc« za
16%, »Matija GuJbec« za 23%. V tem od-
delku je tovariš Leben Kari odpravil z
novim načinom dela 80% izmečka pri
izdelavi 60 cm umivalnikov, nadomestil
uvoženi kriolit z domačim natriosiliko-
floridom, tako da sedaj ni več pomanj-
kanja te kemikalije. Tudi tov. Stanič je
iznašel nov način dela luženja steklenic
(aluminijastih). Po starem načinu se je
v osmih urah zlužilo 1000 komadov, po
novem pa 3000.
V	skladišču gotovih izdelkov dela po
normi 80% celokupnega osebja. Formi-
ranih je 9 brigad od teh 6 mladinskih
in 3 starejših. Brigade presegaje normo
povprečno za 30%, a najboljša za 35%.
Posamezni delavci presegajo normo po-
vprečno za 15%.
V TKALNICI HLACEVINE IZ MESECA V MESEC
DVIGAJO PROIZVODNJO
V februarju so v Tkalnici hlačevine
razbili operativni plan na oddelke in
na posamezna delovna mesta. Vsak de-
lavec je bol na ta način spoznan s svojo
plansko nalogo. Na vseh delovnih me-
stih vodijo diagrame, na katere vsako-
dnevno vnašajo dnevne učinke posa-
meznih delavcev. Tak način nazorne
aigitacije je kmalu pokazal vidne uspe-
he. Mesečni plani so bili izpolnjeni ta-
kole: V januarju so dosegli plan le z
81,4%, v februarju 86,8%, v marcu pa
so prekoračili plan za 11,2%. Te Števil-
ke kažejo uspehe v izvršitvi plana po
količini, vrednostno pa se sučejo števil-
ke takole: V januarju so presegli plan
(Nadaljevanje na 3. strani)
y ? r i --t c,^ 4
/
Živel 1. maj
živela herojska kpj — borka
2^a Čistost marksizma in ena-
kopravnost med narodi!
Praznik dela, praznik ustvarjanja praznuje vse napredno delovno
iloveštvo. Temu praznovanju se iskreno pridružuje tudi delovno ljudstvo
jugoslovanskih narodov, strnjeno okrog svojega junaškega vodstva KPJ
tesno ob svojem ljubljenem sinu tovarišu maršalu Titu.
Kdo bolj radostno pozdravlja ta veliki praznik, kot naše ljudstvo,
ki svobodno s takim elanom in s tako požrtvovalnostjo gradi in ustvar-
ja. Nam prvi maj pomeni to, kar vera, vera v napredek človeka, vera
v resnico in pravico. Zato praznujemo pri nas prvi maj z iskreno pre-
danostjo s tistim ciljem, ki je cilj poštenih ljudi, ustvarjalcev novih
vrednot, cilj, ki sta nam ga pokazala Mane in Engels; zato praznujemo
pri nas prvi maj z globoko zavestjo notranjega združenja, ker vemo, da
gremo pod vodstvom naše slavne komunistične partije po pravilni poti.
Naši napori v ustvarjanja lepšega jutrišnjega dne so dragocen do-
prinos h krepitvi sil v svetu. Na nas gledajo z zaupanjem delovne mno-
žice vsega sveta, ker vidijo, da se pri nas rešujejo moško in pošteno
velika vprašanja, ki niso važna ne le za naše narode, ampak tudi za
vse človeštvo. Pri nas vihra visoko in ponosno n©omadeževana zastava
Marksizma in Lenin izma, k nam se obračajo z zaupanjem vsi tisti, ki
jim Marksizem in Leninizem ni le prazna fraza, izgovorjena le v slepilo
in vara nje po napredku in miru hrepenečega človeštva.
Vsemu svetu dajemo s svojim delom vsak dan jasen in glasen
odgovor, kako je treba služiti najplemenitejšim ciljem in napredkom.
Ob prvem maju ne čutimo potrebe, da bi ga praznovali hrupno z zu-
nanjimi znaki, ker nas navdaja globoka v srcu porojena zavest, da smo
ga vredni. Ves svet naj sodi naše delo in naše ustvarjalne napore, ki
so in bodo izraz naše odločnosti, da s poti po kateri stopamo, ob vod-
stvu našega heroja maršala Tita, nikoli ne bomo odstopili.
Tako praznujejo prvi maj jugoslovanske delovne množice z za-
upanjem v jutrišnji dan, ponosne in odločne ob svojem močnem vodstvu.
Naj živi prvi maj, simbol dela, napredka in sreče delovnih ljudi!
Naj živi 1. maj
DAN PREGLEDA NAŠIH MOČI,
KI NAM ZAGOTAVLJAJO, DA BO-
MO SOCIALIZEM ZGRADILI Z
LASTNIMI SILAMI!
Frontovci - v bitko za les J
V sredo so se vršile v okraju Celje-
okolica sektorske konference s pred-
stavniki množičnih organizacij in pred-
stavniki KLO-jev po vprašanju pomoči
Fronte v mesecu gozdarstva, ki bo trajal
ves maj. Ravno te dni ,to je v razdobju
dveh naših največjih praznikov, praz-
nika OF — 27. april pa do l.maja —
Praznika dela se pa vrše povsod, v vseh
vaseh našega okraja vaški in množični
sestanki, katerih se frontovcem pojas-
njuje pomen in važnost te akcije za
skupnost, kakor tudi za vsakega poe-
dinca. Na teh sestankih nudijo pomoč
osnovnim frontnim organizacijam front-
ni aktivisti mesta Celja in aktivisti o-
kraja Celje-okodica.
O pomenu te akcije je v zadnjem ča-
su centralno časopisje precej pešalo. Za-
radi tega so frontovci o tej tako važni
akcija v glavnem že seznanjeni, posebno
sedaj, ko se po vaseh vrše sestanki,
kjer bo sleherni frontovec seznanjen
podrobno o vsem tem, ko bodo s prepri-
čevanjem in pojasnjevanjem dokazovali
ljudem na vasd pomen te velike bitke
za les.
Vendar ne bo odveč, če tudi tu na
kratko izpregovorimo nekaj besed.
Ce se spomnimo lanskoletne gozdne
akcij«, ki jo je Fronta v našem okraju
organizirala, z zadovoljstvom ugotovi-
mo, da so frontovci pravilno razumeli
njen pomen, saj so se prijavili za eno-
mesečno delo v gozdu v velikem številu.
Delalo jih je okrog 1500. Zato bo letos
plan, kri je mnogo manjši od lanskega,
dosežen z lahkoto, če bo frontovcem
pravilno prikazana današnja stvarnost
pri 'nas, katero so nakazali naši vodilni,
državni in partijski voditelji na pred-
volivnih sestankih za volitve v Ljudsko
skupščino. Kakor je dejal maršal Tito,
le s nenehnim prepričevanjem in pojas-
njevanjem bodo ljudje razumeli zakaj
se gre, bodo radi prispevali svoj delež
za svobodo, neodvisnost in boljše živ-
ljenje, katerega danes gradimo vsi, opi-
rajoč se le na lastne sile.
Zato tudi z izpolnjevanjem plana v
gozdarstvu, ki je osnova letošnjih go-
spodarskih nalog in pri čem naša repu-
blika prispeva ogromen delež, utrjujemo
našo neodvisnost, se krepimo ter si u-
stvarjamo boljše življenjske pogoje. Za-
vedati se moramo, da za les ne dobiva-
mo samo strojev, kot si nekateri do-
mišljajo, marveč tudi predmete široke
potrošnje: volno, bombaž, zdravila in
prehranbene predmete. Poleg tega pa
pripada kraju za prekoplanske količine
70% deviz za katere si lahko nabavi
potrebne stvari iz inozemstva.
Kakor Osvobodilna fronta častno iz-
polnjuje svoje naloge na drugih področ-
jih, prav tako tudi v pomoči pri iz-
polnjevanju plana v gozdarstvu ne bo"
zaostala. Zato mora biti frontna bri-
gada trenutno najvažnejša skrb sleher-
nega krajevnega in vaškega odbora
Fronte. Prav tako se bo pa tudi letos
sleherni frontovec zavedal svoje naloge,
da bo s svojim pravočasnim odzivom
pomagal' izpolniti vse, kar je v njegovi
moči.
Spomnimo se veselega življenja in ob-
ljub, ki so jih lansko leto dali frontovci
v gozdu — obljube, da se bo rad vsak
°dzval, če ga bo Fronta znova klicala v
borbo in odločitev ne bo težka!
Tako bomo v sredo 3.maja, ko se bo-
do v Celju frontovci zbirali v brigade,
odhajali zopet z istim elanom, veselega
obraza in s pesmijo na ustih kot lani —
v bitko za les — v bitko za boljše živ-
ljenje!
Velik delovni polet
proizvodnih brigad
v Cinkarni
Zadnje uspehe, katere dosegajo pro-
izvodne brigade v Cinkarni so jasen
ddkaz, da tudi kolektiv Cinkarne pra-
vilno zavzema stvar, katera je pred na-
mi. Do meseca marca so bile delovne
brigade v Cinkarni nedejavne. V mesecu
marcu, posebno pa zadnje dni aprila, pa
so proizvodne brigade v Cinkarni po-
kazale, da tudi one pravilno razumejo
socialistično tekmovanje in fO v tek-
movanju pokazale neverjetne uspehe.
V Cinkarni je 82 brigad s 615 briga-
dirji. Povprečno doseganje norm je
105%. Najboljše brigade so: v keramič-
nem oddelku mladinska brigada tov.
Vervega, katera dosega normo pri sti-
skanju 152%, pri izmesi pa 130%. Nič
slabša ni brigada tov. Kragolnika, ka-
tera dosega normo 136% pri stiskanju,
pri izmesi pa 131%. Kolarjeva brigada
pa je izpolnila pri izmesi 147%. V aglo-
meraciji sta najboljši brigadi tov. Lan-
gerja, katera presega normo za 25% in
Znidarjeva, ki presega normo za 23%.
Vsi ti uspehi so dokaz, da bo tudi
Cinkarna dosegla svoj plan in odgovo-
rila vsem tistim, ki klevetajo našo mla-
do državo in njeno vodstvo.
Z. A.
CELJSKI TEDNIK
Leto III. — Štev. 17 — Stran 2
6. redna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta
Zavestni delovni elan z 1978 udarniki, 22 udarniki - petletniki,
nam je do sedaj omogočil ogromne uspehe
V nedeljo je bilo v Celju celodnevno zase-
danje redne letne skupščine Okrajnega sin-
dikalnega sveta Celje, kjer je 16.000 organi-
niziranih delavcev zastopalo 250 delegatov iz
vseh sindikalnih podružni-c. Poleg predstav-
nikov oblasti in množičnih organizacij okraja
Celje-mesto in Celje-okolica je zborovanju
prisostvoval tudi zastopnik Glavnega odbora
ES tov. Maks Braučič.
Skupščina je temeljito pregledala delo
celjskih sindikalnih podružnic v preteklem
letu, ugotovila pomanjkljivosti in napake, ki
so spremljale dejavnost celjskih sindikatov
ter sprejela -važne sklepe, na podlagi katerih
bodo izboljšali metode svojega dela, krepili
mednarodno solidarnost in razkrinkovali vse
poizkuse sovražnikov, ki skušajo naše ljud-
stvo zavirati pri graditvi socializma.
Celjski sindikalni delavci so ostro obsodili
stopnjujočo se kontrarevolucionarno gonjo
Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije
proti jugoslovanskemu sindikalnemu vodstvu,
povdarjajoč, da takšna taktika samo stopnju-
je odpornost naših delavcev pri premagovanju
težav, ki nas še spremljajo na zmagoviti poti
v socializem.
Zborovanje je potekalo v znamenju pristne
delavske enotnosti in povezanosti osnovnih
sindikalnih organizacij s svojim okrajnim od-
borom. Delegacije iz celjskih kolektivov, ki
so ta dan delali v počastitev prvega maja, so
prinašale skupščini borbene pozdrave svojih
sotovarišev, njihova sporočila o doseženih
uspehih v prvomajskem tekmovanju in spo-
minske darove.
Posebno toplo so bili pozdravljeni zastop-
niki našega najboljšega kolektiva črne me-
talurgije, kovinarji iz štor, ki so v čast obč-
nemu zboru izvedli trodnevno tekmovanje.
Najlepše uspehe so dosegli martinarji, ki so
dnevne proizvodne plane dosegli s i09,6 od-
stotka, celoten kolektiv pa je svoje dnevne
naloge izpolnjeval s 105 odstotki, štorski ko-
vinarji so podarili skupščini umetniško iz-
delan izdelek, ki predstavlja livarja pri roč-
nem odlivanju železa.
Delegatki iz Celjske tekstilne tovarne sta
sporočili zborovalcem, da je kolektivu uspelo
popraviti stroje, ki so bili do nedavnega ne-
uporabni. Delovnemu predsedstvu sta izročili
vzorec izdelkov, izdelanih na obnovljenih
strojih.
Prisrčen aplavz so želi zastopniki naj-
mlajših celjskih delavccv, jurišna mladinska
brigada »Slavko Kramar« iz Tovarne emajli-
rane posode, ki že ves mesec izpolnjuje svojo
obljubo, dano v počastitev 1. maja s tem, da
presega dnevne naloge od 20 do 30 odstotkov.
Z borbenim geslom »Noč in dan — če treba,
za Titov plan!« je komandant brigade za-
ključil svoj pozdravni govor in predal darilo
tovarniške mladine — kavni servis.
Med ostalimi so pozdravili skupščino tudi
nekateri celjski delavci, ki delajo že za drugo
petletko, Fani Rezar, Kari Poklšek in drugi.
Prinašamo najvažnejše odlomke iz dela
Okrajnega sindikalnega sveta Celje, o kate-
rem sta poročala predsednik Albin Medved
in tajnik Hari šentjurc.
5 kolektivov prejelo prehodne zastave
Vlade LRS. V letu 1949 je bilo progla-
šenih 1281 udarnikov in udarnic, 10 ra-
cionalizatorjev in 1 novator.
V prvem četrtletju letošnjega leta pa
je bilo proglašenih 697 udarnikov in u-
darnic ter 6 raoionalizatorjev. To ne-
sorazmerje pa nam dokazuje, da so
uprave podjetij in sindikalne podružnice
v letošnjem letu izboljšale skrb za pro-
glaševanje udarnikov.
Proizvodni plan prvega četrtletja je
preseglo 16 celjskih kolektivov, ki imajo
med svojimi požrtvovalnimi delavci 22
udarnikov, ki so že izpolnili svoj petlet-
ni plan.
Norme so postavljene v vseh zvez-
nih, republiških in tudi večina v lokal-
nih podjetjih. Z ustanavljanjem komi-
sij za norme pri lokalnih poverjeništvih
se bodo norme v lokalnih podjetjih v
kolikor še niso postavljene postavile po
možnosti na tehnični bazi. Toda doga-
jajo se velike nepravilnosti pri postav-
. ljanju norm. Gotovi normirci postavlja-
jo norme nekje za mizo v pisarni na-
mesto, da bi norme postavljali na delo-
viščih in pri tem upoštevali zmogljivost
stroja, kakovost materiala itd. Vzemi-
mo za primer nepravilno postavljene
norme Gozdne manipulacije B raslo vče,
kjer noirmo presegajo za 385%. Povsem
razumljivo je, da taka norma ni realna
in na škodo nas vseh, oziroma skupno-
sti. Drugi slučaj pri postavljanju norme
je v Tovarni sodov Medlog, kjer so teh-
nično normo postavili v eni uri. Tudi
taka norma ne more biti realna ter gre
v tem podjetju na škodo delavcev.
V bodoče je potrebno pregledati se-
stav komisij za norme, izvršiti revizijo
norm v teh primerih, da bodo lahko
naši delavci sprejemali od skupnosti to-
liko, kolikor skupnosti dajejo.
prečitanih knjig v tromesečju povpreč-
no 16, v Apneniku Pečovnik 13, v To-
varni tehtnic 42, v Ljudskem magazinu
55, v Tovarni kemičnih izdelkov 34 itd.
Po vsem tem je jasno, da leži mnogo
knjig v naših knjižnicah po zaprašenih
policah, ko na drugi strani vemo, da so
naše javne knjižnice, zlasti pa knjiž-
nice na podeželju spričo rastočega šte-
vila čitateljev in zaadi pičlo odmerjene
naklade leposlovne literature stalno v
skrbeh, kako zadostiti vedno večjim po-
trebam čitajočega občinstva. Zaradi te-
ga so po naših podružnicah, predvsem
pa tam, kjer so se otresli sebičnega poj-
movanja o lastništvu knjižnice, pozdra-
vili sklep II. kongresa Ljudske prosvete
Slovenije o združitvi majhnih, slabo po-
slujočih knjižnic, v večje knjižnice v
tem smislu, da za knjižnico v svoji po-
družnici zadrže le politično in strokov-
no literaturo. Prva je temu klicu sledila
podružnica Tiskarna, ki je že dala svo-
jo leposlovno literaturo na razpolago
GO ZSS. Zgledu Tiskarne je doslej sle-
dila še samo Tovarna sadnih sokov. Pri-
pomniti je treba, da bo kljub združe-
vanju še vedno ostalo nekaj podružnič-
nih knjižnic, kakor n. pr. v rudniku Pe-
čovnik, LIP Sp. Hudinja. železničarji,
Železarna Štore, ki jim je GO ZSS v lan-
skoletnem proračunu namenil 'skupno
125.000 din dotacije in'ki bodo tudi letos
iz istega vira deležne obilne materialne
pomoči. V preteklem letu je bila ure-
jena pri našem forumu z materielno
pomočjo GO ZSS za potrebe večernih
sindikalnih tečajev študijska knjižnica,
ki razpolaga trenutno s 570 knjigami in
brošurami.
Informbiro ni mogel razbiti naših delavskih vrst
Kakor so hoteli Informbirojevski iz-
dajalci delavskega razreda vsega sveta
razbiti enotnost naše Partije, tako so
pred nedavnim poskušali razbiti naš
delavski razred, to je sindikate, in jih
podrediti svojim imperialističnim inte-
resom, kot jim je to uspelo v njihovih
satelitskih podružnicah. Naših delavskih
vrst pa jim ne bo uspelo razbiti, ker so
življenj sik o neločljivo povezane s svojo
herojsko komunistično Partijo.
O tem zgovorno priča porast sindi-
kalnega članstva v času od zadnje let-
ne skupščine, ki je bila aprila 1949, do
danes. Ta .porast znaša 4,9% ali 1889
novoorganiziranih delavcev v naših raz-
rednih sindikatih.
V	lanskem letu je obstojalo 113 sindi-
kalnih podružnic, letos pa jih je 117 z
51 pododbori.
V	sindikalnih podružnicah so bili ob-
čni zbori pravočasno in zadovoljivo iz-
vedeni. Le v izjemnih primerih so bile
pomanjkljivosti, in to predvsem zaradi
slabe priprave, kakor na primer v Kra-
jevni industriji Vojnik, v Okrajnem ko-
vinskem podjetju Vitanje, v rudniku
Pečovnik in še nekaterih. Pri konstitu-
iranju upravnih odborov pa se je po-
kazalo v več primerih, da mnogi člani
ne poznajo vseh sektorjev dela oziroma
niso seznanjeni s sklepi IV. plenuma
CO. Večina sindikalnih podružnic je po-
litično in tehnično pripravila letne
skupščine, in je tudi socialni sestav u-
pravnih odborov precej boljši kot je bil
prejšnji. Povprečna udeležba pri letnih
skupščinah znaša 76%, kar predstavlja
tudi vidni korak naprej.
Najboljšo organizacijsko utrditev je
dosegel KOS gradbenih delavcev, kateri
je prejel prehodno zastavo Okrajnega
sveta, ima pa tudi prehodno zastavo
Republiškega odbora. Nadalje so dobri
KOS-i: tekstilcev, železničarjev, trgov-
cev, kovinarjev in prosvetnih delavcev.
Slabši pa je KOS zdravstvenih delav-
cev, vendar pa se je mnogo popravil.
Najslabši pa je KOS državno admini-
strativnih delavcev vkljub temu, da se
smatrajo za najsposobnejše. Dokaz temu
je, da še danes nimajo sestavljenega
upravnega odbora. KOS-i naj bi pred-
vsem organizacijsko utrjevali svoje po-
družnice, oziroma na splošno obravna-
vali strokovno plat njihovega sindikata,
pojačali socialistično tekmovanje, iz-
boljšali higijensko tehnično zaščito dela,
vodili večjo brigo o preskrbi delavstva
in o zdravstveni službi. Večina Kra-
jevnih odborov pa tem nalogam ni od-
govarjala. Organizacijsko zelo šilbka pa
sta tudi Krajevna sveta Laško in Žalec,
čemur je krivda dosedanje stalno pre-
meščanje profesionalnega kadra oziro-
ma nezadostna pomoč Okrajnega sveta.
Na lanskem občnem zboru Okrajnega
sveta je bil izvoljen plen um, ki je štel
45 članov, izmed katerih je bil izvoljen
13 članski sledeči Izvršilni odbor: Brau-
čič Maks, Bon Zvonko, -Culkar Lojze,
Kočan Vinko, Mahne Franc, Pipan
Franc, Ribič Vera, Šentjurc Hari, Tro-
fenik Janez, Uršič Jože, Vrunč Kari,
Zgomlba Ferdo in Vidmar Albin. Od teh
13 članov Izvršilnega odbora se danes
nahajajo v Izvršilnem odboru še samo
3 tovariši. Popolnoma je razumljivo, da
spričo pomanjkanja funkcionarjev ni
moglo biti delo Okrajnega sveta načrt-
no, ker sta morala delo manjkajočih
referentov opravljati predsednik in taj-
nik, pri čemer sta nujno propuščala
vprašanje političnega in organizacijske-
ga dela.
Tudi kulturno-prosvetna dejavnost se je razživela
Sindikalne organizacije so sicer skr-
bele za ideološko-politično vzgojo svo-
jih članov, vedar v dokaj manjši meri,
kot je to terjala potreba in pripravlje-
nost naših delovnih kolektivov. Študij-
ski krožki se uspešno razvijajo tam,
kjer nudi osnovna partijska organiza-
cija obilno pomoč podružnici in njenim
članom s predavatelji in splošnim nad-
zorom. Značilno je dejstvo, da je v ma-
lih podružnicah ta oblika političnega
dela v mnogih primerih že udomačena,
medtem ko prav veliki kolektivi za-
ostajajo v tem vprašanju.
Za ideološko izobrazbo funkcionarjev
naših osnovnih organizacij je OS orga-
niziral večerni sindikalni tečaj, ki ga je
posečalo 31 tečajnikov.
Enak tečaj je bil organiziran za 20
slušateljev v podružnici Tovarne emaj-
lirane posode, Zaključne izpite je nato
opravilo 15 tečajnikov s povprečno prav
dobrim uspehom. V Železarni Štore se
je po v redu izvršenih organizacijskih
in tehničnih pripravah tečaj sicer pri-
čel, je pa že po nekaj predavanjih raz-
padel zaradi zelo pomanjkljive pomoči
upravnega odbora podružnice in osnov-
ne partijske organizacije.
V času priprav na II. kongres ZSS je
Okrajni sindikalni svet organiziral niz
teoretskih predavanj v naših kolektivih,
prav tako Ob II. kongresu svetovne fe-
deracije in ob 5. obletnici ZSJ, ko je
bilo samo ob tej priliki razen v manjših
podružnicah 7 predavanj zlasti v večjih
kolektivih s. 1150 poslušalci. Ob vseh
teh večjih, za delavski razred zgodovin-
skih dogodkih so bile tudi centralne
proslave s primernimi predavanji.
Kulturna-umetniška dejavnost je do-
bila mogočnega ra'zmaha zlasti v (pri-
pravah na tekmovanje SKUD-ov, ki je
padlo prav v čas za volitve v Krajevne
ljudske odbore. Društva in njihove sek-
cije so se notranje organizacijsko utr-
dile in prešle na sistematično vadenje
programa. Okrajno tekmovanje, za ka-
terega je prevzel kul turno-pr osvetni
oddelek OSS-a celotno organizacijo, je
potekalo v Laškem, Šoštanju in Celju.
V Laškem je nastopalo 6 moških, 3 me-
šani in 1 ženski pevski zbor ter 7 so-
listov, skupno 256 pevcev; v Šoštanju 5
godb na pihala, 1 godalni orkester, 1
tamburaški izbor in 1 folklorna skupina,
skupno 178 nastopajočih; v Celju pa 4
dramatske skupine, 6 recitatorjev in 1
lutkovni oder, skuipno 78 sodelujočih.
Na okrajnem tekmovanju je torej skup-
no nastopilo 512 članov v 23 sekcijah iz
9 sindikalnih kulturno-umetniških dru-
štev teritorija OSS-a Celje in OSS-a
Šoštanj. Ob zaključku okrajnega tekmo-
vanja, ko so najboljše skupine in posa-
mezniki prejeli prehodne zastavice in
diplome, smo imeli v gosteh mešani
pevski zbor Lonjer-Katinara iz Trsta.
Ob tej priliki — bilo je na dan volitev
v KLO — se je razvila prava manife-
stacija bratstva in enotnosti naših na-
rodov, Titu 'in Partiji, kar je ostalo zla-
sti bratom iz Trsta v neizbrisnem spo-
Oblastno tekmovanje SKUD, na kate-
rem so sodelovale najboljše skupine iz
okrajnega tekmovanja, se je prav tako
razvijalo v več krajih. V Celju so na-
stopale 4 godbe na pihala, 2 orkestra.
1 instrumentalni solist in 3 folklorne
skupine, skupno 232 sodelujočih.
Na okrajnem tekmovanju je doseglo
največji uspeh SKUD France Prešeren
iz Celja. Sodelovalo je s 5 sekcijami, od
katerih so zasedli prva mesta: godba na
pihala, mešani pevski zbor, solistka
Sajiko Cveta (ki je bila nato pritegnjena
v mešani zbor Slovenske filharmonije
v Ljubljani), ter recitatorka Šketa Špel-
ca. Zato je bilo SKUD France Prešeren
priznano tudi kot naše najboljše dru-
štvo. Od ostalih društev je zasedla prvo
mesto folklorna skupina SKUD Ivo
Ključar, ki je zmagala tudi na oblast-
nem tekmovanju, ter dramatska skupi-
na SKUD Laško, ki pa ni bila pripušče-
na na oblastno tekmovanje. Vsekakor
pa je treba posebej podčrtati izredni
uspeh godalnega orkestra SKUD Ivan
Cankar iz Celja, ki je sestavljen iz-
ključno iz amaterjev. Po osvojenem pr-
venstvu na okrajnem, oblastnem in re-
publiškem tekmovanju je pod vodstvom
svojega dirigenta Dušana Sancina tudi-
na zveznem tekmovanju v Beogradu iz-
vajal razmeroma težke skladbe tako do-
vršeno, da mu je bil podeljen častni in
zasluženi naslov najboljšega godalnega
orkestra FLRJ.
Vsi ti uspehi so bil doseženi kljub te-
mu, da naša društva razpolagajo z zelo
pomanjkljivimi prostori za redne vaje
svojih sekcij. Mnoge izmed sekcij neu-
trudno vadijo v zasilnih prostorih, ki
jim jih za vaje dajo na razpolago različ-
ne ustanove. Ne glede na to delujejo
naša društva po točno določenem na-
črtu, v katerem je poleg strokovno-
umetniškega izobraževanja zapopadeno
tudi ideološko-politično delo preko pre-
davanj in diskusijskih sestankov.
Nekaj statističnih podatkov naj nam
ponazori delovanje knjižnic. Delavska
knijžnica v Gaber ju, ki zaenkrat poslu-
je v zelo neprimernih prostorih, ima
1936 knjig, čitateljev pa povprečno na
mesec 120, medtem ko ima knjižnica v
Tkalnici hlačevine največ po zaslugi
podjetja v zelo lepem prostoru 1442
knjig, čitateljev pa povprečno na mesec
140 in pri tem 330 prečitanih knjig. V
vseh ostalih devetnajstih podružničnih
knjižnicah je skupno okoli 5000 knjig,
ki pa se jih čitatelji poslužujejo n. pr.
takole: v podružnici Beton Celje je bilo
Sindikati so doprinesli svoj delež v borbi za plan
Kakor so se kolektivi na vseh delo-
viščih širom naše socialistične dežele
borili za dosego planskih nalog v tret-
jem letu petletke, prav tako so delovni
kolektivi na območju Okrajnega sveta
pokazali borbeni tekmovalni polet in
visoko zavest delovnih ljudi. Z naj-
večjo požrtvovalnostjo so premagovali
vse zapreke, katere so momentalno na-
stajale v naših podjetjih.,
Ko so nam informbirojevske države
odpovedale trgovinske pogodbe, so naši
delovni ljudje, naši racionalizatorji in
novatorji, začeli sami izdelovati iz last-
nih virov številne artikle, katerih nismo
dobili več iz inozemstva.
Kolektivi: Železarna Store, Tovarna
kemičnih izdelkov, AERO tovarna bar-
vil, Tovarna sadnih sokov in še neka-
teri so pred 29. novembrom izpolnili
letni plan. Nadalje so do 29. novembra
med ostalimi važnejšimi kolektivi iz-
polnili plan še Tkalnica hlačevine, Rud-
nik Pečovnik, Rudnik Laško, Trafopo-
staja Laško, dočim je 8 podjetij doseglo
plan količinsko, a ne po asortimanu.
Vsi ti uspeli pričajo, da je med njimi
vladala visoka delavska zavest in pravi
duh socialističnega tekmovanja.
Na našem področju so prejeli zastave
zvezne vlade 3 kolektivi med njimi: Že-
lezarna Štore v trajno last, nadalje je
Več pozornosti obdelovanju
tovarniških ekonomij
Sindikalna organizacija ima v sektor-
ju preskrbe naloge, ki so izredne važno-
sti v okviru dosega planskih nalog.
Premalo posvečamo pozornosti obde-
lovanju in posevku obratnih ekonomij,
poslovanju obratnih menz in restavracij,
preskrbo našega delovnega kolektiva,
čeravno so to glavni faktorji za boljšo
Prav tako ne posvečamo dovolj pozor-
nosti pravilnemu in pravočasnemu raz-
deljevanju živilskih nakaznic.
Na področju Okrajnega sveta se na-
haja 22 ekonomij. Z ozirom na prejšnje
leto so ekonomije nekoliko boljše obde-
lane, vendar pa so še v dosti primerih
pripuščene same sebi, ker imajo prema-
lo pomoči od svojih podružnic. Za zgled
naj služi ekonomija Železarne Štore, ki
je prav dobro obdelana in urejena.
Nujno je da se v bodoče posveti več .
pozornosti ekonomijam, da bodo lahko
služile svojemu namenu, to je zbolj-
šanju prehrane obratnih menz, oziroma
kolektiva.
Na področju Okrajnega sveta je 28
menz in restavracij. En del teh menz
odgovarja vsem predpisom in zadovo-
ljivo poslujejo, medtem ko bodo morale
mnoge izboljšati kvaliteto hrane, kakor
tudi postrežbo.
Nekateri referenti za preskrbo deluje-
jo s svojimi komisijami v okviru stano-
vanjskih vprašanj, vendar pa je obilo
takih, kateri dovoljujejo, da se stiskajo
družine marljivih delavcev v malih ne-
zdravih stanovanjih, dočim se na drugi
strani šopirijo v udobnih stanovanjih
dva do tri članske družine lenuhov in
špekulantov, katerim je plan deveta
briga ali pa dodeljujejo nova higijenič-
na stanovanja upravnemu personalu, ne
pa delavcem, kot je bil to primer v To-
varni emajlirane posode. Beton Celje,
Cinkarna itd.
1. maj 1919 v Celju
Po končani svetovni vojni je tudi slo-
vensko delavstvo po naših industrijskih
krajih stopilo iz ozadja, ter se pričelo
politično organizirati v takrat obstoječi
delavski stranki. Delavski pokret je bil
tako močan, da je pričelo resno skrbeti
tiste, ki so se neopravičeno pririnili na
vladajoča mesta, kako bi ta pokret, če
ne zatrli, ga vsaj zavirali in mu ne pu-
stili svobodnega razmaha.
Takoj, že v začetku leta 1919 se je
zacija »Svoboda«, ki je imela nalogo,
vzporedno poleg politične organizacije
združevati v svojih vrstah delavsko
mladino in jo kulturno izobraževati.
Mladina se je svoje kulturne organiza-
cije trdno oklenila in tako so pod nje-
nim okriljem hitro nastali razni odseki:
dramatski, pevski in telovadni. Vsi ti
odseki so živahno delovali in kmalu z
raznimi nastopi tudi pokazali lepe uspe-
he. Prostori pri »Zelenem travniku«, ki
so delavstvu do takrat bili na razpolago
za razne prireditve, niso več zadosto-
vali; za gledališke predstave je odslej
služilo mestno gledališče, za shode in
ostale prireditve pa obe dvorani v ta-
kratnem hotelu »Union«, sedaj OF dom.
Ze prvi čas po nastanku stare Jugo-
slavije je bilo sklenjeno, da bo razvila
1. maja 1919 železničarska organizacija
v Celju svoj prapor. Ta proslava naj bi
bila obenem velika prvomajska delav-
ska manifestacija v Celju, kjer bi se ta
dan združilo tudi vse delovno ljudstvo iz
ostalih industrijskih krajev Celjskega
okoliša.
Priprave so se pričele. Politična or-
ganizacija jih je vršila v organizacij-
skem ,»Svoboda« pa v kulturnem po-
gledu. »Svoboda« si je zadala ne prav
lahko nalogo, na predvečer 1. maja
uprizoriti v mestnem gledališču Can-
karjevega »Kralja na Betajnovi«. Pri-
bližno dva meseca so se vršile vaje za
to predstavo, ki so jih igralci skoraj
vsak večer vztrajno posečali.
Bližal se je 1. maj. V zvezi z namera-
vano proslavo razvitja železničarskega
prapora so se raznašale razne, za vla-
dajoče kroge vznemirljive govorice. Na
mestni policiji so se pričeli baviti z na-
mero prepovedati slavnost razvitja pra-
pora in tako preprečiti prihod delavskih
množic v Celje. Šef policije v Celju,
Logar, je povabil predsednika in tajnika
delavske stranke na policijski urad.
Tam jima je predočeval, da se namera-
vana slavnost 1. maja iz varnostnih ozi-
rov v Celju »menda« ne bo mogla vr-
šiti itd. Naravnost si prepovedi naj-
brže ni upal izreči. Po daljšem izmenja-
vanju besed je predsednik stranke od-
ločno povedal policijskemu šefu, da se
bo slavnost razvitja izvedla v Celju
vkljub eventuelni policijski prepovedi
in da prevzame odbor stranke popolno
odgovornost za red in mir v Celju za
dan 1. maja. In pri tem je tudi ostalo.
1. maj je bil lep spomladanski dan.
Ze na predvečer 30. aprila je »Svoboda«
uprizorila v nabito polnem gledališču
Cankarjevo dramo »Kralj na Betajno-
vi«. Uvod v predstavo je bila krasna
alegorija. S spretnim vodstvom je pri
vprizoritvi pomagal gimnazijski profesor
dr. Rožman. Uprizoritev drame je do-
segla velik uspeh in veliko navdušenje
med gledalci. Pohvalna je bila kritika
v delavskem dnevniku »Naprej«, pa tu-
di meščansko časopisje ni šlo preko tega
in se je pohvalno izražalo o vprizoritvi.
1. maja zjutraj so bile budnice delav-
skih godb po mestu. Od vseh strani so
se v Celju zgrinjale delavske množice
s prapori in transparenti peš in na
okrašenih vozovih. Na čelu s starim
borcem za delavske pravice tov. Pote-
žem iz Štor je prikorakalo v mesto ce-
lokupno delavstvo. Zbranih je bilo ta
dan v Celju okoli 7000 delavcev — za
tisti čas velikanska množica.
Ob 8. uri je bilo na trgu pri Narod-
nem domu razvitje krasnega železničar-
skega prapora. (Kam je prešel ta pra-
por med okupacijo ni znano.) Govorilo
je več govornikov. Po razvitju je bil
na čelu z novim praporom sprevod po
mestnih ulicah, ki je trajal nad dve
uri. Popoldne je bila na sejmišču pri
»Zelenem travniku«, kjer je stal velik
mlaj z rdečo zastavo, velika ljudska ve-
selica zvečer pa je bila na splošno
zahtevo pri zopet polnem gledališču
ponovljena drama »Kralj na Betajnovi«,
ki je tudi ta večer žela velik uspeh.
Trgovine in obrtne delavnice so ta
dan v mestu počivale, mir in red, če-
sar so se nekateri tako bali, se ni nikjer
kalil. Zbrano delavstvo je dostojno pro-
slavilo svoj praznik.
pripomniti bi še bilo, da je 1. maja
1919 vihrala iz stolpa sedanjega OF
Doma, kjer so takrat bile skoraj vse
delavske prireditve, več metrov dolga
rdeča zastava. Ta stavba bi bila že ta-
krat lahko prešla v delavske roke, da
niso imeli merodajni krogi v Ljubljani,
ki so si tiste čase lastili pravico vodstva
delavske politike, proti temu svojih, po-
mislekov.
Proslava 1. maja 1919 pa je bila
tudi edina velika proslava delavskega
praznika v Celju. V vseh naslednjih
letih bivše Jugoslavije so bile prvomaj-
ske proslave onemogočene. Dogodilo je
je celo, da je bila iz razglednega
stolpa na starem gradu nekega 1. maja
nasiltio po orožnikih sneta za 1. maj
razobešena — državna zastava.
M. C.
Govor tov. Albina Medveda in Harija šent-
jurca so navzoči prekinjali s čestimi ovaci-
jami Partiji, Titu in predsedniku Centralnega
odbora, Djuri Salaju.
S tajnimi, demokratičnimi volitvami so
nato delegati izvolili nov Okrajni plenum, ki
je po zaključku skupščine konstituiral Izvr-
šilni odbor v sledečem sestavu: Albin Med-
ved, Hari šentjurc, Kari Bizjak, Branko Gom-
bač, Miha Rezec, Ivan šket, Mirko Zupančič,
Franc Pipan, Ivanka Rojnik, Ivan Lužar,
Viktor Veber, Jože Germadnik, Anton Zuperl,
Franc Tofant in Milica Omladič.
Z velikim navdušenjem so sprejeli resolu-
cije Centralnemu odboru sindikatov v Beo-
gradu, Glavnemu odboru sindikatov v Ljub-
ljano in Centralnemu komitetu KP Slovenije,
v kateri so povdarili sledeče:
Resolucija
Zavestni delovni elan z 1978 udarniki 22
udarniki-petletniki ter 16 racionalizatorji nam
je v preteklem letu omogočil v našem območ-
ju pomembne uspehe tako v produkciji kot
v delu na vasi. Kljub povečani neodkriti in
lažni politični taktiki Informbiroja, pri če-
mer so se posluževali vseh mogočih sredstev
nismo klonili. Visoka predanost in zaupanje
v naše vrhovno partijsko vodstvo s Titom na
čelu in zavestno delo, da v resnici gradimo
narodom Jugoslavije boljšo bodočnost, nas
bo vodila še naprej, do končne pravične zma-
ge. Povdarjamo še enkrat, že tolikokrat od
našega delovnega ljudstva osvojeno geslo:
»Tito je naš, mi smo Titovi.«
Po pregledu dela Okrajnega sveta Celje v
preteklem letu in po diskusiji ob referatih je
predlagala komisija za sestavo sklepov in re-
solucij skupščini in novo izvoljenemu od-
boru tudi sklepe:
Leto III. — Štev. 17 — Stran 3
CELJSKI TEDNIK
NAJ ŽIVI 1, MAJ, dan solidarnosti delavskega razreda vsega sveta!
(Judi na kulturno-prosvetnem
polju tekmujejo
Na splošno lahko rečemo, da je k skup-
nim uspehom v prvomajskem tekmo-
vanju prineslo kulturno-prosvetno delo
svoj delež. Če na kratko povzamemo
to, da so sindikalne organizacije ob pod-
pori osnovnih partijskih organizacij
uspešno uporabljale navodila, zajeta v
devetih točkah tekmovalnega programa,
potem ugotavljamo, da so v mnogih
primerih že doumeli, da kulturno-pro-
prosvetno delo ne more biti samemu
sebi namen, temveč da je del naše
splošne borbe za socializem.
Ko se je v naših podružnicah tekmo-
vanje močneje razgibalo v času kampa-
nje za volitve v Zvezno skupščino in
so se delovni kolektivi trudili, zadostiti
svojim obveznostim za predčasno iz-
polnitev četrtletnega plana, so marsi-
kje uporabljali različne oblike ustne in
nazorne agitacije, s katerimi so dnevno
spoznavali kolektive z doseženimi uspe-
hi in dajali delovnim ljudem novih po-
bud za še uspešnejše izpolnjevanje plan-
skih nalog. Pa tudi kolektivi neproiz-
vodnih strok so pravilno doumeli veliki
čas in prilagodili delovanje potrebam
svojega območja. Tako so prosvetni de-
lavci v tem času temeljito proučili skle-
pe III. plenarnega zasedanja CKKPJ in
govor tovariša Djilasa na tem zasedanju
ter po svoji strani prispevajo z umest-
nimi predlogi k demokratizaciji šol-
stva in to zlasti preko strokovnih štu-
dijskih krožkov. S predavatelji so po-
moč nudili Ljudski univerzi ,saj so sa-
mo s. I. gimnazije dali 16 predavanj v
kolektivih in na vasi, 8 predavanj pa
na predvolivnih zborovanjih. Medtem,
ko so pedagogi Glasbene šole pripravili
lasten ljudski koncert, ki je zelo lepo
uspel, so po drugih šolah uspeli pro-
svetni delavci nenavadno razgibati za-
nimanje mladine za volitve, kar je do-
bilo odraza V številnih lepo opremlje-
nih stenčasih in pri sodelovanju mladine
na sam dan volitev. Pa saj ni mogoče
našteti vsega, s čimer so naši ljudje do-
kazovali svojo ljubezen do domovine,
svojo predanost Partiji in Titu. Pri tem
niso pozabljali, da je okolici potrebna
učinkovita pomoč mesta. Iz podružnice
Okrajne zveze kmetijskih zadrug je kar
48 članov sodelovalo na terenu v pri-
pravah na volitve, ko tudi drugi ko-
lektivi proizvodnih in neproizvodnih
strok niso na to dolžnost pozabljali
poleg vztrajnega političnega dela v o-
kviru tovarn in ustanov. Moški pevski
zbor SKUD »Ivan Cankar je v tem ča-
su zapel v Trnovi j ah, Ključarjevi pevci
so bili v Braslovčah in na Gomilskem,
pa tudi na vseh velikih predvolivnih
zborovanjih so različne sekcije SKUD
požrtvovalno in z uspehom* sodelovale.
Le iz Narodne banke, kjer pravijo, da
imajo močno folklorno skupino, recita-
cij sko sekcijo in močan pevski zbor,
ne prihaja od tega ničesar, kar bi ko-
ristno služilo širšim množicam delov-
nih ljudi tako na vasi kot v mestu, ko
so imeli v tem času za svojo podružnico
kar dvoje družabnih večerov in sicer
pustno maškerado in planinski ples. S
tem seveda ni rečeno, da ta kolektiv
ničesar ni storil za volitve, saj so opra-
vili 384 ur prostovoljnega dela in v
čast volitev delali tudi v svoji ustanovi
eno nedeljo dopoldne. Razen tega po-
edini člani kolektiva sodelujejo pri ure-
jevanju knjigovodstva v kmečkih de-
lovnih zadrugah.
V pogledu ideološke vzgoje pa zlasti
večji kolektivi počasi napredujejo. Sicer
je res, da tega dela ne izvajajo več
kampanjsko, to se pravi, samo zaradi
tega, ker smo v časy tekmovanja. Ide-
ološko vzgojo članov sindikata smatra-
jo že mnoge podružnice za svojo vsako-
dnevno nalogo, v kolikor jim pri tem
seveda konkretno pomagajo osnovne
partijske organizacije, s čimer je šele
možno zagotoviti zaželjeni uspeh. V Bol-
nici n. pr. imajo formiranih 7 študij-
skih krožkov v katerih je zajetega 70
do 80 odst. članstva podružnice. Uspeš-
no se razvija študij tudi v Ljudskem
magazihu. kjer imajo učenci posobni
strokovni študij, dalje pri GAP-u, v
Celjski tiskarni, Okrajnem magazinu,
Potrošniški zadrugi, na železnici itd.,
medtem ko imajo v Tovarni emajlirane
posode zaenkrat uvedene študijske
krožke samo za menzo, ekonomijo in
učence v gospodarstvu. Slabše je v tem
pogledu v Cinkarni, kjer bodo morali
sami najti obliko ideološke vzgoje, ki
bo za večino kolektiva sprejemljiva.
Zadnji premer neuspele agitacije Iza
udeležbo na poljudno-znanstvenem pre-
davanju Ljudske univerze narekuje od-
govornim funkcionarjem v Cinkarni, dr.
bodo morali s pravilnimi prijemi od-
praviti »tradicionalno« mrtvilo v tem
pogledu.
Naši kolektivi v času tekmovanja tudi
niso pozabili na razne zgodovinske da-
tume kot je Prešernov teden, obletnica
Leninove smrti, Dan žena itd., ko so ob
vseh teh prilikah prirejali interne pro-
slave s kulturno-umetniškimi programi
in so jim pri tem nudile svojo pomoč
različne sekcije naših SKUD. Še vedno
po opazimo tole: naši delovni ljudje si
želijo razvedrila tudi ob različnih pro-
slavah; zato so veseli, če jim ob takih
prilikah zapoje pevski zbor, zaigra god-
ba ali zapleše folklorna skupina. Toda
razmeroma malo je takih, ki bi se na
novo vkjlučevali v že obstoječe sekcije
SKUD in se tu usposobili za res'"kvali-
tetno izvajanje programa. Zlasti to ve-
lja za našo mladino. Ponekod pa hočejo
utešiti svojo željo po umetniškem iz-
življanju tako, da v svojem kolektivu
formirajo kakšno skupino brez strokov-
no usposobljenega vodstva, kar prav
gotovo ne vodi k uspehom, saj takšne
skupine kaj kmalu razpadejo in posledi-
ca je razočaranje. Hvaležno nalogo si je
naložil SKUD France Prešeren, ki je
razpisal interno tekmovanje med pod-
ružnicami svojega območja za pridobi-
vanje aktivnih in podpornih članov. Pri
tem je dosegel dokaj lepe uspehe, le da
izida tekmovanja še ni objavil.
Ob petletnici celjskega igralskega kolektiva
Iz male. živega zanosa in velikih ho-
tenj prevevajoče skupine gledaliških
diletantov, ki se je odzvala pozivu te-
danje okrožne Ljudske prosvete in se
z namenom, da oživi štiri leta preganja-
no, v ječo zaprto in pred okupatorje-
vimi puškami umirajočo slovensko be-
sedo, 30. maja 1945 zibrala v dvorani
tedaj še porušenega Narodnega doma,
se je razvila in zrasla družina, o kateri
je že po prvem letu dela zapisala kri-
tika: »Brez poklicnega režiserja, brez
sistematične vzgoje igralcev se je v na-
šem provincialnem mestu postavilo na
oder zahtevno dramatsko delo (Kreftovi
»Celjski grofje«), kar kaže, da so pri
nas ljudje, ki iskreno in samostojno
doživljajo umetnost s čustvom, ki že
prenese kritiko. Ob taki predstavi se
morajo umakniti razni »rodoljubarski«
ali čelo »klikarski nagibi«, o katerih
se je v našem mestu v zvezi s teatrom
tu pa tam že šušljalo (Naše delo 26,
10. 1946). Resno pojmovanje in doživ-
ljanje kulturnih vrednot, ki ga je pri-
čevalo delo našega igralskega kolektiva
tudi naslednje leto, je v kritiki zbudilo
odkritosrčno priznanje, da »si s takimi
igralci lahko tudi provincialno gleda-
lišče ustvari tradicijo«. Celjsko gledali-
ško delo, ki se ni omejilo zgolj na upri-
zoritve na domačem odru, marveč, ki se
je pričelo videvati tudi na domala vseh
pri sindikalnih in mladinskih gledali-
akademijah in proslavah, v instruktaži
ških aktivih, na gostovanjih v bližnji
in daljni okolici in na gradiliščih, je za-
služilo svoja prva priznanja neposredno
od ljudske oblasti: lastne prostore in na
prvem festivalu Ljudske prosvete Slo-
venije (1947) priznanje najboljšega in
najdelavnejšega amaterskega gledališča.
Ljudsko gledališče je bilo postavljeno
na prehod k poklicnemu gledališču. Ta
prehod, ki je trajal vse do začetka le-
tošnje sezone, pomeni kljub vsemu le
čas nadaljnih organizacijskih naporov
in poskusov izpopolnjevanja tako v
umetniškem, kakor v materialnem ozi-
ru. Z imenovanjem 'poklicne uprave, s
priznanjem honorarjev igralskemu ko-
lektivu, skratka z uvrstitvijo gledališča
med mestne proračunske ustanove, se
je naša ljudska oblast odzvala zahtevi
kulturno-prosvetne politike, katero je
igralski kolektiv izrazil že ob svojih
prvih delovnih uspehih, da bi se namreč
»le v lastnem, obnovljenem gledališkem
hramu in pod poklicnim umetniškim
vodstvom dvignilo nad stopnjo zgolj di-
letanskega odrskega izživljanja« (Ljud-
ska pravica 31. 7. 1946).
Po teh petih letih gledališkega dela,
izboljšave rodečih neuspehov, pa tudi
nemajhnih uspehov, ima igralski kolek-
tiv za seboj 281 predstav 37 odrskih del.
Med njimi prednjačijo dela slovenske
dramatske književnosti, ker v kolekti-
vu,^ kakor v umetniškem vodstvu vlada
načelo, da se je mogoče. prikopati do
zrelega odrskega izraza predvsem po
študiju slovenskih odrskih del. V le-
tošnji sezoni je absolviral 49 predstav,
lansko leto v tem času 28. Ta čas na-
stopa 15 igralcev in 9 igralk, skupaj 24.
Poklicno je zaposlenih 6 v prosvetni
stroki. 6 v administrativno-upravni, 7
v proizvodnji in 5 v ostalih resorih. Od-
stotek njihove udeležbe pri postavitvah
letošnjih uprizoritev znaša: 25,5 odst.
prosvetnih delavcev, po 23,5 odst »admi-
nistratrtcev« in »industrijcev«, 27,5%
pa ostalih. Opirajoč se na ugotovitve
gledališke kritike, da je bila »predstava
znova potrdilo o njegovem najresnejšem
odnosu do gledališkega ustvarjanja«
(Celjski tednik 28. 2. 1948), da je »po-
novno (potrdila njegove zmogljivosti«
(istotam 1. 5. 1948) itd., si lahko pri-
znano, da sta se želja po izstopanju
in zgolj samozadovoljstvo, M sta se spo-
četka pasla v igralskem kolektivu na
škodo plemenitejšega prilzadevanja k
boljšemu in resnejšemu gledališkemu
delu, umaknila volji in stremljenju, da
svojo ljubezen do gledališča in odrske
talente zavestno vključi v kulturno-
umetniski delovni program našega me-
sta.
Gledališke izkušnja in elan iz celj-
skega igralskega kolektiva moremo
končno zaslediti tudi na številnih stal-
nih, sindikalnih in drugih odrih širom
naše ožje domovine kamor so ga pre-
nesli naši bivši člani, ki so prav v celj-
skem gledališču ali svojo gledališko pot
nastopili, ali pa se v njegovem krogu
prav razživeli.
Poseben del našega gledališkega ko-
lektiva pa danes predstavlja 19 članski
moški komorni pevski zbor pod vod-
stvom ravnatelja Glasbene šole Egona
Kuneja, ki se — upoštevaje dosedaj
izrečena prizrfcnja — nahaja na naj-
boljši poti, da zaslovi daleč čez meje
celjskega okrožja.
Plod ljubezni do gledališkega dela je
tedaj velika umetniška odgovornost, ki
vlada danes v igralskem kolektivu in
relativno močno kulturno-umetniško
obeležje gledališča ter volja da se v
celjskem gledališču ustvari pozicija res-
nične in trajne gledališke umetnosti.
Vsa nadaljna umetniška ustvarjanja bo-
dočega poklicnega igralskega zbora, ki
se bo formiral bodisi iz celjskih ama-
terjev, bodisi iz vrst tistih igralcev, ki
bodo našli svoje službeno mesto pod
krovom celjske Talije, bodo tedaj bolj
kot na uradnih predpisih rastla na zo-
rani ledini dosedanjih mladih in sta-
rih gledaliških delavcev, ki oteti vojnih
grozot, s petletnico svobodne, Titove Ju-
goslavije zaključujejo svojih pet let
prostovoljnega dela v prostovoljni služ-
bi kulturno-prerodne propagande, ki
nosi svetal naziv — gledališče.
G. Grobelnik
Prozir iz »Krajnskih komedijantov« v postavitvi Celjskega gledališča
Naši delovni kolektivi
dosegajo pod vodstvom Partije
vedno nove zmage
(Nadaljevanje s 1. strani)
za 2,4%, v februarju so dosegli plan le
91,4%, v marcu pa je presežek nadplan-
ske vrednosti skočil na 11.3%. Tako so
v prvem tromesečju količinsko dosegli
plan 81,3%, vrednostno pa 101,8%.
Reorganizacija brigad v proizvodnji
je v mesecu februarju žela želj ene u-
spehe. V času tekmovanja se je poleg
proizvodnje dvigala tudi kvaliteta iz-
delkov. Borba za boljšo kvaliteto se je
razvnela po vseh oddelkih, ker kolektiv
le kot celota doseže uspehe v dviganju
kvalitete izdelkov. Najboljšo kvaliteto
so dosegle: Marija Podjavoršek, Vilma
Ograj enšek, Minka Škorjanc, Pavla
Grohar in Krista Kladnik.
Velik doprinos k uspehom v proiz-
vodnji je brez dvoma doprineslo poli-
tično dviganje delavcev. Posebno je tek-
movanje na tem polju poživelo politič-
no življenje pred volitvami v Zvezno
skupščino, saj je bilo v tovarni 21 pred-
volivnih sestankov in eno predvolivno
zborovanje. V pododborih sindikalne po-
družnice imajo študij dvakrat mesečno.
Trenutno razpravljajo o delavski zako-
nodaji in zaščiti dela. Študijske sestan-
ke obiskuje povprečno 82% vsega de-
lavstva.
Tako se delovni kolektiv Tkalnice
hlačevine bori za dosego svojih planskih
nalog in brezdvodmno bodo uspehi v
prvomajskem tekmovanju še večji, kot
so bili v mesecih prvega tromesečja.
V MLO TEKSTILNI TOVARNI SO V PRVEM TROMESEČJU
DOSEGLI LEPE USPEHE
V Tekstilni tovarni MLO Celje iz me-
seca v mesec presegajo proizvodni plan.
Na vseh delovnih mestih so v januarju
presegli delovno normo povprečno za
2%, v februarju za 9%, v marcu pa so
že na predvečer volitev v Zvezno skup-
ščino dosegli mesečni plan. Med naj-
boljšimi delavkami je Arlič Anica, ki
so jo v januarju proglasili za udarnico,
v februarju pa je že njena brigada pre-
segala tehnično normo za 10%. Njenem
vzgledu sta marljivo sledili Tomažič
Zofija in Šibanc Ljudmila. Delovni ko-
lektiv Tekstilne tovarne je napovedal
tekmovanje na čast volitev tovarnam
siične stroke v Celju in okolici.
Poleg nenehnega tekmovanja so skr-
beli za dvig strokovnih moči. Priučili
so 4 nove tkalke in enega škrobilca.
Skozi vso tromesečje so se v tovarni
borili za znižanje neopravičenih izo-
stankov. V januarju letošnjega leta so
znižali izostanke za 1,2%, v februarju
pa za 8%.
Poleg vsega pa še pridno študirajo.
Študija marksistično-leninistične litera-
ture se prav pridno udeležuje mladina,
ki predstavlja 97% vsega delavstva v
tovarni.
V celjskih delovnih kolektivih dela
22 delavcev že za drago petletko
Ze v preteklem letu je med nas prišla
-razveseljiva vest, da v Tovarni hlačevi-
ne prednjačijo v izpolnjevanju planskih
nalog. V naši javnosti so se zablestela
imena naših tkalk, ki so že izpolnile
petletni plan. Njihovi velikanski uspehi
so dali duška še ostalim kolektivom in
ni bilo tovarne ali ustanove, kjer se ne
bi na klic najboljših zajela misel sle-
diti udarnicam Tkalnice hlačevine. Se-
veda je mnogokje bil uspeh odvisen od
vodstva in sindikalnih organizacij, kajti
le s pomočjo obeh merodajnih organov
je mogoče doseči take podvige. V tem
sodelovanju gotovo še vedno prednjači
Tkalnica hlačevine. V tem kolektivu
je .petletni plan izpolnilo 14 delavk -
udarnic. Ni nam treba posebej govoriti
o tem kako so presegale normo, kako
so zmanjševale polno lastno ceno, šte-
dile sirovine itd. Udarniški naslovi sami
po .sebi govorijo o njihovem delu.
Imenšek Marija je že deveti č osvojila
udarniški naslov. Mihelak Lenčka in
Kristanšek Anica so osemkratni udar-
nici. Sedemkrat so za udarnice progla-
sili: Puhlin Emilijo, Valant Ljudmilo in
Ribežl Vero. Šestkratnih udarnic imajo
šest in to: Kroflič Fani, Glinšek Fani,
Primožič Danica, Kladnik Krista, Mirnik
Antonija in Škorjanc Minka. Reper Ro-
zalija pa je že četrtič udarnica.
V	Železarni Štore imajo dva delavca,
ki delata že za drugo Petletko. To sta
petkratni udarnik Maver Stanko in tri-
kratni udarnik Kampolšek Ivan.
Pri Gozdnem avto podjetju so se od-
likovali šoferji. Pet junakov dela je za-
sukalo rokave in začelo delati za drugo
Titovo petletko. Trije od teh petih so
proglašeni za udarnika. Stebe Ivan je
trikratni, Tekavc Rudi dvakratni, Venko
Alojz pa enkratni udarnik. Ojsteršek
Ivan in Proznik Anton pa nista bila
proglašena za udarnika, kljub temu da
sta izpolnila Petletni plan. Ta primer
nas opozarja, da bomo v bodoče bolj
budni nad delovnimi uspehi naših de-
lavcev in jim dajali vsa zaslužena pri-
znanja.
V	Tovarni emajlirane posode je izpol-
nil Petletni plan tovariš Pokl.šek Kari,
ki je kot preddelavec dosegel najlepše
uspehe.
Kdo ve, morda bi bilo še več takih ju-
nakov dela, če bi povsod nudili najbolj-
šim delavcem dovolj pomoči. Vsekakor
pa je dosedanje število zelo razveselji-
vo in služi obenem za dokaz, kako veje
med našimi delavci veder in zavidanja
vreden tekmovalni duh, ki je plod ne-
omajne želje naših narodov, da čimprej
dosežejo začrtani smoter — socializem,
vsem klevetam in sovražnostim na-
vkljub.
(Peter (prdina
neustrašeni martinar in
njegovi tovariši iz Štor
Kar privadili smo se že presenetljivih
uspehov štorskih kovinarjev, toda pre-
senečenje, ki ga je pripravil mladinec
Peter Grdina, nas je moral osupniti. Kje
na svetu še lahko zasledimo tako požrt-
vovalnost delovnega človeka? Oviti gla-
vo v vlažne cunje, zmočiti obleko in
zlesti v vročo peč, da se obleka v petih
minutah posuši in se začne smoditi, je
dovolj zgovoren dokaz ljubezni naših
delavcev do Partije, ki je v teh težkih
a veličastnih trenutkih deležna tolikih
lažnih obrekovanj in hudobnih nasprot-
nikov. Ali je moglo Petra in njegove
tovariše pripraviti do tega kaj drugega,
kot neizmerna ljubezen in predanost do
našega vodstva? On sam nam pove, da
je brezmejno vesel če lahko s svojo
rOko potiplje lažnjiva in obrekovalna
usta klevetnikov.
Mlad fant jej sin sončne Primorske.
Okusil je jarem fašizma, in se po osvo-
boditvi vrnil poln delovnega elana iz JA,
kjer je v najtežjih borbah jeklenil svo-
jo voljo in si utrdil sovraštvo do raz-
rednega sovražnika. Delo na malem po-
sestvu doma v Moravču pri Sežani ga
ni več veselilo. Zahotelo se mu je v in-
dustrijo. Obiskal je svojega bratranca
v Šentjurju pri Celju. Tovarne v Celju
in v Štorah so mu bile mamljive. Vklju-
čil se je v delo v kolektivu Železarne
v Štorah. Težko delo v martinarni je
bilo kot nalašč za mladinca polnega de-
lovnega elana. Najprej je svoje moči
preizkusil v valjarni, dobro mu je šlo
od rok. Toda zahotelo se mu je kljubo-
valnega dela v martinarni, kjer se je
treba boriti s trdo vročino, s plini in s
prahom. Skrajnega napora je treba in
veliko vzdržljivosti pri težkem nalaga-
nju peči. In tu je zagrabil za delo Peter.
Ni se ustrašil naporov, nasprotno, ve-
selila ga je borba za vsako tono jekla.
Kmalu so ga delavci vzljubili. Vedno je
nasmejan in veder pri težkem delu, če
tak nasmeh še več velja. In Peter ima
zdrav in bodrilen nasmeh, ima trdno
voljo do dela in do tekmovanja. Kjer-
koli se pokaže prilika, že spregovori
Peter. Ni govornik, toda delavcu je dosti
malo pa iskrenih tovariških besed. In
s takimi Peter vedno osvaja tovariše.
Kdo bi se mogel upreti Petrovim pred-
logom, če so še tako težki, kdo bi se
mogel upreti njegovemu nasmehu, ki
prezira vsak napor. S tem nasmehom
zmaguje. Zmaguje tudi njegova brigada.
Peter pa ni domišljav in se tudi ne za-
letuje z nesmiselnimi ukrepi. Peter ve,
da se je treba pred vsakim težkim de-
lom, pred vsako važno delovno nalogo
posvetovati. Mojster Kerštajn Mirko
komaj čaka, da se oglasi Peter, ko se
znajdejo pred težkimi problemi.
Tako je na Petrovo vzpodbudo dal
štorski kolektiv 312 ton železa več, kot
bi ga drugače. Še se poznajo na njegovih
rokah sledovi opeklin, ki jih je dobil
pri čiščenju vroče peči in že se je po-
gnal z novimi močmi v novo tekmo-
vanje na čast 1. maju. Tak je Peter
Grdina in ni jih malo v Štorah, ki ga
posnemajo.
CELJSKI TEDNIK
Leto lil. — Štev. 17 — Str« 4
MLADINA, PIONIRJI — POSEJTE VSAK KOŠČEK ZEMLJE S SONČNICAMI, KAJTI TAKO BOSTE
MNOGO PRIPOMOGLI K DVIGU PREHRANE DELOVNEMU LJUDSTVU!
Celjski orkester SKUD „Ivan Cankar"
nam pripravlja presenečenje
Živo nam je v spominu presenečenje,
ki ga je povzročil orkester SKUD »Ivan
Cankar«, ko si je letos priboril prizna-
nje najboljšega državnega amaterskega
orkestra. D as i ravno so poedinci sprem-
ljali rast marljive orkestralne družine,
pač nihče ni slutil, da osvojijo sebi in
Celju državno prvenstvo. Tako je sedaj
naš orkester pod taktirko prof. Sancina
opravil ogromno delo in našrtudiral iz-
redno bogat program.
Naš godalna orkester je sicer številčno
šibak (šteje 20 članov), vendar so v igri
homogeni, po tehniki zreli in so si pri-
boriil zasluženo najvišje državno pri-
znanje zaradi večletnega študija. Ne
smemo se tedaj čuditi, da je celjski ko-
lektiv godalnega orkestra dobil laskava
priznanja od mnogih naših prvih glas-
benih strokovnjakov (Rupel, Neffat, dr.
Svara, Radovan Gobec in Bravničar).
Kaj pomeni naš godalni orkester v
Celju? Po osvoboditvi se je glasbeno
življenje v našem mestu kaj kmalu
poživelo, ko je okupator s svojim be-
som do slovenske kulture zatrl v letih
okupacije sleherno sled slovenske glas-
bene kulture. Razumljivo je, da so se
prvi znašli naši pevci. Mnogo težji je
bil problem organizirati življenja zmo-
žen orkester, saj ni bilo primerne za-
sedbe, niti potrebnih instrumentov, nafti
potrebnega materiala. Vendar je treba
podčrtati živo voljo tov. prof. Sancina,
ki je takoj po osvoboditvi začel pionir-
sko delo in vztrajal čvrsto na začrtani
poti, ustvariti dober orkester v Celju.
Ne-le, da se je posrečila njegova zami-
sel, danes je kolektiv orkestra čvrsto
povezana družina, ki ima v SKUD-u
»Ivan Cankar« trdno hrbtenico. Teme-
ljito in načrtno delo kaže pozitivne re-
zultate; iz orkestra je zrasel godalni
kvartet, ki je podal prepričljivo sliko
svoje zmogljivosti na minulem Ljud-
skem koncertu pedagogov Glasbene šole
v Celju. Če se je v naših kulturno-
umetniških društvih že utrdil n. pr. slo-
ves vokalne glasbe pa je v Slovencih
še vedno prešibko spoznavanje in nego-
vanje orkestralne glasbe. Gotovo je za
to zvrst glasbe potrebno temeljito teh-
nično znanje, vendar naša skupnost se
ne more odreči neizmernemu bogastvu
simfoničnih tvorb, če ne želimo zaostali
za narodi, ki goje instrumentalno glas-
bo s posebnim povdarkom. Slovenska
filharmonija v Ljubljani se je razrastla
in dobila sedanji obseg šele po osvobo-
ditvi Njeno reproduktivno zmogljivost
smo že nekaj krati spoznavali in uživali
tudi v Celju; kaj pomeni malemu na-
rodu tak korpus ni treba podčrta vati.
Naš celjski orkester pomaga s svojimi
koncerti utirati pot za razumevanje or-
kestralnih kompozicij najširše izvedbe,
hkrati pa vzgaja poslušalce za dojema-
nje lepotnih vrednot, ki se skrivajo tudi
v skladbah, ki jih zmore številno šib-
kejša zasedba. Obogatuje našo glasbeno
kulturo v Celju z onima vrednotami, ki
niso lastne n. pr. vokalni glasbi. Vzgoj-
no vpliva končno na amaterje, ki so
glasbeni, a vidijo po neki tradiciji edino
možnost udejstvovanja na harmoniki
ali kvečjemu če se povzpnejo do klavir-
ja. Orkestralna dejavnost je eminentno
kolektiva, cela vrsta instrumentov ena-
kopravno sodeluje in vrsto raznih in-
strumenta! isto v , si moramo vzgojiti v
naših mladincih, da bodo izpolnili vrzeli,
ki nujno nastopajo zaradi starosti ali
umrljivosti poedincev. Ze našteta dej-
stva" dovoljno izpričujejo pomembnost
in življenjsko nujo takega organizma
kot je godalni orkester za Celje, vendar
naše kratko poročilo ne more izčrpati
vseh komponent. Poslušalci se morajo
preveriti o kulturni vrednosti in po-
membnosti naše orkestralne družine na
koncertu samem. Opozarjamo ljubitelje
lepe glasbe, da si oskrbe pravočasno
vstopnice za koncert, ki ga nestrpno
pričakuje Celje, da se z dostojnim obi-
skom oddolžimo našemu prvaku. A. S.
Tudi v bolnici so obljubo izpolnili
Sidikalna podružnica Bolnice v Celju,
ki šteje danes že okrog 330 članov, do
danes ni imela primerne dvorane, ki bi
služila za prireditve, proslave in se-
stanke Zaradi tega je bil na zadnjem
občnem zboru podružnice sprejet sklep,
da se v stavbi, ki j« še nedograjena in,
ki naj bi sicer služila v glavnem za
pralnico .bolnice, še v tem letu dogradi
s prostovoljnim delom sindikalna dvo-
rana.
Bolnica je v mesecu marcu prejela
prehodno zastavo in denarno nagrado
v znesku 42.000 din, kot drugi najboljši
zdravstveni kolektiv v Sloveniji. Člani
podružnice, ki so videli v tem zadošče-
nje za svoje vestno in požrtvovalno delo
pri graditvi socializma, so na masovnem
sestanku dne 31. marca t L soglasno
sklenili, da so pripravljeni dograditi
sindikalno dvorano do 1. maja 1960. V
ta namen so osnovali brigado, ki je
prvotno štela le 6 članov, takoj drugega
dne pa je narastla že na 35 članov. Ta
brigada je v dobrih 20 dneh svoje delo
100 odst izvršila. Člani brigade so de-
lali tudi ponoči. Nekaj članov brigade
je delalo v dvajsetih dneh po 130 do 160
ur. Največ truda pri gradnji so žrtvo-
vali Hlastan Silva, Venturlni Ivanka,
Tamše Kristjan, Salamon Zinka, Gro-
belnik Silva, Recko Ludvik kot vodja
brigade in Rohorč Vinko. Vsi navedeni
člani podružnice zaslužijo za svoje po-
žrtvovalno delo pohvalo. Njihov elan je
vzpodbujal tudi ostale člane brigade, ki
so pravtako marljivo in vestno pomagali
pri vsakem delu. Dvorana je danes go-
tova in 1. maja bo sprejela vse člane
podružnice, ki bodo ta dan slovesno
proslavili praznik delovnega ljudstva
vsega sveta.	V. D.
Spet nekaj
o delovni disciplini
Prav gotovo ne bi o tej stvari toliko
govorili, če ne bi bili neopravičeni iz-
ostanki in zamude na delo za naše go-
spodarstvo škodljiv pojav, ka ga mora-
mo odstraniti.
V zadnji naši številki je bilo glede
delovne discipline na dan 10. aprila
pisano samo za obrat Sentjurij pri Ce-
lju s prepričanjem, da ni bilo podobnih
primerov drugod Z objavo članka sicer
prizadetim ni bila storjena krivica, ven-
dar bi bili morali povedati tudi to, da
lesno industrijski obrat v Sp. Hudinji
sploh ni mogel obratovati, ker je na-
vedenega dne bilo neopravičeno od-
sotnih preveč delavcev.
Napaka tega delovnega kolektiva je
tem večja, ker se nahaja v neposredni
bližina centralnega vodstva, katero je
bilo dolžno pravočasno preprečiti tako
malomaren odnos do dela in dnevnih
plan sikih nalog.
Če h gornjemu dodamo, da so na dan
10. aprila na obratu Teharje manjkali
štirje učenci in njihov mojster ter trije
delavci lahko zaključimo, da tudi vod-
stva sindikalnih podružnic niso sama
raZLHnela in pravilno tolmačila tozadev-
ne predpise in namen nove delovne za-
konodaje.
Take napake, ki škodujejo celotnemu
delovnemu kolektivu in njihovemu u-
gledu, ter kršijo delovno disciplino, se
ne bi smele ponavljati, kakor tudi ne
napake kakršna je na obratu Višnja vas,
kjer polnojarmenik zaradi manjše o-
kvare stoji že polnih 10 dni. Deset dni
produkcije v času, ko vsi vodilni ljudje,
ko naše obveze imperativno zahtevajo
skrajno doslednost v produkciji in se-
veda tudi brezpogojno prioriteto pri
odpravi pomanjkljivosti, ki bi na en ali
drug način lahko ovirale proizvodnjo.
Delovna disciplina, izvrševanje nalog
in odprava pomanjkljivosti je rezultat
nenehnega političnega dela, nenehnega
prepričevanja in seveda v redkih
izjemah tudi rezultat ostrih zakonskih
ukrepov. Sindikalne podružnice in vod-
stva se morajo tega zavedati, ker je tudi
to velika in težka vendar planska na-
loga.
UspeSen zbor volivcev
v Lisičnem
Krajevni ljudski odbor Lesično je
sklicali v Pilštanju zbor volivcev, da se
pogovorijo o odkupih v letu 1850, od-
daji mleka in setvenem planu. V nav-
zočnosti zastopnika OLO so se dotak-
nili tudi zaostankarjev iz leta 1949. Teh
je malo in še ti so izjavili, da bodo
svoje obveznosti izpolnili.
skrbno izdelan, le v dveh primerih bo
Ugotovili so, da je bil setveni plan
treba predpisano setveno površino zno-
va pregledati. V kolikšni meri so po-
samezni dejansko izvršili plan, se bo pa
setvena komisija še posebej prepričala,
ko bo površine pregledala. Razrez mle-
ka je zborovalce dalje časa zamudil, ker
so hoteli vedeti, zakaj je predpisano
temu več, onemu manj mleka. Tovari-
zončogg.nialrdgov rdgo vrdigov rdgovc
šica tajnica je vsak tak primer pojas-
nila. Zborovale! so pričeli kar z vred-
nostjo računati.
Končno so se z malimi izprememba-
mi zedinili, da je razrez mleka pra-
vilen.
Prav posebno so se ziborovald. za-
nimali, če so bili sklepi zadnjega zbora
izvršeni. Razveseljiv pojav, ki doka-
zuje, da so volivci povezani s svojim
Krajevnim odborom in sami nadzoruje-
jo delo odbora. Tako je izvršilni odbor
pojasnil, da apnenica še ni v obratu,
ker še ni zaprošenega razstreliva. Tudt
javna tehtnica v Lesičnem še ni prev-
zeta, ker si jo merodajni ljudje vkljub
obljubam še niso ogledali.
Sprejeta je bila obveza, da bodo v
tednu cest navoeili 40 m8 gramoza.
Dobro obiskan zbor je volivce še bolj
povezal.
FIZKULTURA
Med sindikalnim članstvom raste zanimanje za Ljudsko tehniko in fizkulturo
Klubi Ljudske tehnike v celjskih in-
dustrijskih podjetjih opravljajo važno
nalogo, ko seznanjajo mlade delavce s
sodobno tehniko, ki se pri socialistični
graditvi našega gospodarstva iz dneva
v dan bolj uveljavlja.
V celjskih tovarnah in ustanovah de-
luje 23 klubov Ljudske tehnike z 94
krožki. Število članov je poraslo od
1556 v preteklem letu na 2199 letos.
Strokovno izpopolnitev je v krožkih
Ljudske tehnike pridobilo 1250 delavcev,
ki so postali mojstri svojega orodja.
Med njimi je 53 racionalizatorjev, ki
so k znižanju proizvodnih stroškov v
celjskih podjetjih prispevali mil jonske
zneske.
Glavni odbor Ljudske tehnike je za
uspešno delo nagradil najboljše klube
in poedince s 70.000 din nagrade, za
opremo delavnic in nabavo materiala
pa so klubi Ljudske tehnike na celjskem
področju prejeli 188.000 din dotacije.
Ob tako izdatni pomoči bodo klubi
Ljudske tehnike dosegali še pomembnej-
še uspehe v borbi z našo tehnično zao-
stalostjo ter seznanjali s tehniko tudi
podeželje.
Fizkulturni referenti v sindikalnih
podružnicah so se trudili da svojemu
članstvu omogočijo čim več vsestran-
skega fizkulturnega razvedrila, potom
katerega naj bi se telesno krepilo in
pridobilo novih moči za uspešno izvaja-
nje vsakodnevnih planskih nalog. Prav
množično so zajele svoje članstvo k
fizkultuirnemu delu sindikalne podruž-
nice MLO inštalacije, Mestni magazinr
Celjska tiskarna, Industrijski servis,
Obrtne delavnice, Rudnik Pečovnik itd.
Omeniti je treba vsekakor odboj kino
tekmovanje, katero je bilo eno najmno-
žičnejših ne samo v Sloveniji, temveč
tudi v Jugoslaviji. Nastopilo je 54 mo-
štev s 400 člani, kar dokazuje, da je od-
bojka članstvu najbolj priljubljena fiz-
kulturna panoga.
Sindikalno šahovsko društvo v Celju
je v minulem letu takoj po občnem
zboru pristopilo k intenzivnejšemu de-
lovanju. Pridobilo odnosno pomnožilo
članstvo z skoraj 100%, priredilo dva
kvalifikacijska turnirja, več meddru-
štvenih tekmovanj ter priiateljsko tek-
mo s šahovsko sekcijo na Reki Društvo
se je v celoti udeležilo tekmovanj Slo-
venske šahovske zveze, poslalo je 19
svojih najboljših tekmovalcev na veliko
šahovsko prireditev Slovenij a-Hrvatska
v Zagrebu. Na žensko prvenstvo Slo-
venije je poslalo dve članici, in mladin-
ce na mladinsko prvenstvo ljubljanske
oblasti.
Moštveno šahovsko prvenstvo se je
pri Okrajnem svetu v celoti dobro iz-
vedlo. Tekmovanja se je udeležilo 56
moštev z 336 igralci, kar predstavlja za
Celje lep uspeh.
Za proslavo i, maja bo v Celju telovadna akademija
Mestni telovadni odbor v Celju pri-
redi v sobo 27. aprila ob 19.30 v Ljud-
skem gledališču svečano telovadno aka-
demijo v proslavo 1. maja. Za to telo-
vadno prireditev se Celjani že pridno
pripravljajo, predvsem mladinci in mla-
dinke, kateri so od lanskega leta do-
segli že vidni napredek.
V prvem delu akademije bo tekmo-
vanje med mesti: Ljubljano, Mariborom,
Trbovljem in Celjem. Mladinci nave-
denih telovadnih društev bodo nasto-
pili z obvezno vajo na bradlji, medtem
ko bodo proste vaje in vaje na drogu
poljubne. Prav tako imajo mladinke
obvezno vajo na dvovišinski bradlji, po-
ljubno pa bodo izvajale proste vaje in
vaje na gredi.
V akademijskih točkah bodo v drugem
delu akademije nastopili telovadci: TD
Ljubljane I., TD Hrastnik, TD Želez-
ničar Maribor in TD Celja. Telovadna
društva bodo zastopali najboljši telo-
vadci, kar kaže, da bo borba za prvo
mesto zanimiva in ostra. Ker v Celju
že dolgo ni bilo take akademije vlada
med ljudstvom veliko zanimanje, po-
sebno še, ko bodo imeli priliko videti
telovadce drugih mest.	- - ič.
KOLESARSTVO
CESTNO PRVENSTVO KLADIVARJA
V	nedeljo 16. t. m. je kolesarska sekcija
Kladivarja priredila dirko za prvenstvo kluba
na progi Celje—Slov. Konjice—Vrhovlje in
nazaj skupno 66 km. Na start se je javilo 6
vozačev, od teh sta dva zaradi defektov na
progi odstopila. Ostali so prispeli na cilj v
tem redu: Prvi Arnek Ivan v času 2:16,26,
drugi Dvorsak Franc 2:23,15, tretji Jošt Edo
2:43,13 in četrti Božnik Janko 2:56,04. Slabo
vreme je zelo oviralo dirkače in zato tudi ni
bil dosežen boljši čas.
SPOMLADANSKI KOLESARSKI
KROS
V	sredo 19. aprila so celjski kolesarji iz-
vedli spomladanski kros. Na startu na Ma-
riborski cesti se je javilo 23 vozačev. Za
kros Kladivarja je startalo 9 vozačev, ostali
za kros članov sindikata. Proga je tekla po
Mariborski cesti, mimo mestne šole, v Ipavče-
vo ulico, preko Lave na Ostrožno, od tam
na Dobravo, preko hriba za Celjsko opekarno
na Sp. Hudinjo in nazaj na Miriborsko cesto.
Dolžina proge je bila 7 km in srednje na-
porna. Ugodno vreme je pripomoglo kondi-
ciji vseh vozačev in so bili doseženi zelo
dobri rezultati. V krosu Kladivarja je zma-
gal Arnšek Franc v času 14.56, za njim so
se zvrstili v kratkih presledkih Božnik Janko,
šumer Franc, Jošt Edi, Godler Ivan in drugi.
V krosu sindikalnih aktivov je zmagal Mejač
Vinko iz Tovarne emajl. posode v času 17,45,
sledijo Gajsek MLO-prevozništvo, Grum Miha
MLO-Tekstilna, Ratajc Ivo. Keramična ind.
Liboje, Bračko Jože, Cinkarna itd. Poleg teh
dveh krosov je bil se kros pionirjev. Na 3 in
pol km dolgi progi so se pomerili dijaki II.
gimnazije. Zmagal je Janžekovič Franc pred
Šumer Adolfom, oba iz la razreda. Sledijo
Pečnik Martin, Trupkovič Jože, špeglič Franc
in tako dalje.
ŠAH
TURNIR V. KATEGORNIKOV
Sindikalno šahovsko društvo Celje je raz-
pisalo turnir V. kategornikov, na katerem
sodelujejo tudi člani sekcije Cinkarne in
akUva Betona. Turnir je razdeljen v dve sku-
pini po 15 in 14 igralcev. Vrši se v rdečem
kotičku Betona vsak ponedeljek, sredo in
petek.
V CINKABNI SO USTANOVILI ŠAHOVSKO
SEKCIJO
Na novo ustanovljena Sindikalna šahovska
sekcija Cinkarne je priredila prvenstvo sekcije.
Vrstni red 12 igralcev turnirja je bil nasled-
nji: 1. inž. Pipus 10 točk, 2. Badža 8 in pol,
3. Markovič 8, 4. Kolar G. 7 in pol, 5. A.
Kolar 7, 6—7. Lojk in Vidič 5 in pol, 8. Do-
ganoc 4 in pol, 9. Plavc 4, 10. Petrovič 3,
11. Udrih 2 in pol in 12. Feges brez točk.
PROSLAVO PRAZNIKA USTANOVITVE OF
je priredil terenski sekretariat Jožefov hrib
dne 25. aprila zvečer v »Skalni kleti«. V le-
pem govoru je bila navzočim orisana zgodo-
vina ustanovitve Osvobodilne fronte, njene
naloge in delo med drugo svetovno vojno in
po osvoboditvi do danes. Na sporedu so bile
tudi recitacije. Po končanem sporedu so osta-
li navzoči v družabnosti, katero je prav pri-
jetno razgibal orkester »Kladivarja«.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Gostovanje Hrvatskega narodnega gledališča
iz Zagreba
Sobota 6. maja ob 20: M. Krleža: V agoniji
Nedelja 7. maja ob 15,30: M. Krleža: V agoniji
Nedelja 7. maja ob 20: M. Krleža:V agoniji
Prodaja vstopnic od srede 3. maja dalje
dnevno od 16. do 18. ure.
Stalni abonenU gledališča naj dvignejo
svoje stopnice kakor sledi:
Za I. abonma (prva predstava) v sredo dne
3. maja.
Za II. abonma (druga predstava) v četr-
tek dne 4. maja.
Za III. abonma (tretja predstava) v petek
dne 5. maja.
Po navedenih dneh se bodo vse razpolož-
ljive vstopnice brezpogojno oddajale drugim
reflektantom.
Gojenci Metalurške šole v Celju so v so-
boto 15. aprila imeli v gosteh gojence Ru-
darske sole iz Idrije. Igrali so dvokrožno
tekmo na 12 deskah. V prvem krogu so zma-
gali 7:5, drugi krog je prinesel neodločen
rezultat 6:6.
PRED USTANOVITVIJO ŠAHOV-
SKEGA DRUŠTVA V GABERJU
Agilni šahovski aktiv sindikalne podružnice
Tovarne emajlirane posode je imel pred
dnevni velik nagradni turnir za prvenstvo ak-
tiva. V tem turnirju sodeluje 36 igralcev. Po
10. kolu vodi Kunstek Blaž, sledi mu Žerjal
Rado itd. Razpisanih je 10 lepih nagrad. O
turnirju bomo še poročali. Namen akUva je,
da se pred zaključkom tega turnirja ustanovi
samostojno šahovsko društvo.
KONCERT
mladinskega mešanega pevskega zbora »Mak-
sim Gorki« bo v sredo, dne 3. maja v Domu
ljudske prosvete. Dirigent je prof. Kune;
Egon. Začetek ob 20. uri Predprodaja vstop-
nic v Glasbeni soli.
KINO METROPOL CELJE
Od 27. do 30. aprila »MOŽJE BREZ KRIL«
čeSki film
Od 1. do 15. maja »NEPOZABNA PESEM«
ameriški barvni glasbeni film
KINO DOM CELJE
Do 3. maja jugoslovanski film »ZGODBA O
TVORNICI«
Od 4. do 9. maja sovjetski film »KONSTAN-
TIN ZASLONOV«
KINO 2ALEC
Od 29. do 30. aprila »IZGUBLJENI DNEVI«
Od 3. do 4. maja »KAKO SE JE KALILO
JEKLO« — sovjetski film
KINO UDARNIK VELENJE
Od 28. aprila do 1. maja »BELI SEN«
avstrijski film
KINO LAŠKO
Od 29. aprila do 1. maja »TATOVI KOLES«
italijanski film
Enostanovanjsko hiso s sadovnjakom ter
22 arov zemlje v bližini Celja (Kosnica) za-
menjam za polovico ali isto v centru Celja.
Naslov v upravi.
Državnemu zavarovalnemu zavodu se za-
hvaljujem, da je blagohotno ocenil »kodo pri
vlomu v župnijsko cerkev sv. Danijela in toč-
no izplačal odškodnino. Dr. Kovači« Peter,
opat.
Pogrebni zavod Celje ima na prodaj večje
število različnih nagrobnih spomenikov na
mestnem in okoliškem pokopališču. Nadaljnje
informacije pri grobarju mestnega ali oko-
liškega pokopališča.	Uprava
Kravo ali telico kupim oziroma zamenjam
za jabolčnik. Straža 9 pri Novi cerkvi.
PRODAM dobro ohranjeno harmoniko. —
Naslov: Jože Hostnik, št Ilj pri Velenju.
Podkra' »t. 3.
Dne 22. aprila so mi bile ukradene živil-
ske nakaznice, točke, udarniške točke in dru-
gi važni dokumenti. Prosim dotično osebo, ki
je stvari vzela, da iste vrne proti nagradi na
naslov, ki je na nakaznicah.
Gladijole in dalije oddaja Jamnikar, Pot
na Lavo B. — Celje.
Prodam globok otroški voziček. Naslov v
upravi.
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Krašovec Jurček — TeL 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska Celjska tiskarna