GDK: 945.25:(497.12'02 Pokljuška soteska) OGLED POKLJUŠKE SOTESKE Jože SKUMAVEC* Gozdarsko društvo Bled je v sodelovanju z Zvezo gozdarskih društev Slovenije orga- niziralo ogled Pokljuške soteske. Čeprav je bilo deževno vreme, se nas je zbralo več kot trideset iz različnih krajev Slovenije. Pokljuška soteska je največja fosilna soteska v Sloveniji. V tektonski razpoki, nastali pred mnogimi milijoni let so jo obl:kovale vode Triglavskega ledenika. Nekoč nedostopna soteska je v dolžini BOO metrov opremljena s potmi in mostovi. Pre- visne stene s skoraj navpičnimi tektonskimi prelomi, ki jih drugje le redko vidimo, s policami, vdolbinami in luknjami so visoke tudi čez 50 metrov. Najbolj slikovit je Veliki naravni most, ki je visok 24 metrov, na sredini pa je debel 3 metre. V spodnjem delu soteske je v steni prehoden kraški rov z imenom Pokljuška luknja. Kamnina je večinoma plastnati in ma- sivni, trd, ponekod pokremenel apnenec, ki je na posameznih predelih dolomitiziran. V mogočnih stenah so lepo vidni vložki sivega in črnega roženca. Kamnina se je oblikovala pred več kot 230 milijoni let v triasnem morju. Rastlinje ob poteh Pokljuške soteske je pisano. Pot je speljana skozi štiri gozdne združbe: gozd bukve in trilistne vetrnice (Anemone- Fagetum), subalpski smrekov gozd (Rhytidiadelpho- Piccetum), srednje- evropski gozd plemenitih listavcev, gor- skega javorja in petelinčkov (Corydalo - Aceretum) ter gozd črnega gabra in male- ga jesena (Orno- Ostryetum). Poleg zna- čilnega rastlinja navedenih gozdnih združb najdemo v soteski značilne vrste za alpsko območje, ki so jih v te predele prinesle ledeniške vode in so se zaradi posebnih klimatskih in mikroreliefnih razmer ohranile. Naj nekaj teh vrst naštejem: dvocvetna viola- Viola biflora (L.), predalpski petero- prstnik - Potentila caulescens (Torn.), pisana vilovina - Sesleria varia (Jacq.), • J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 4260 Bled, Ljubljanska 19, SLO lepki osat - Cirsium eristhales (Jacq.), alpski čober - Calamintha alpina, gorski šetraj- Satureja alpina (L. Scheele), Scheu- zerjeva zvončnica - Campanula scheu- chzeri (Vili.), ozkolistna preobjeda- Aco- nitum angustifolium (Bernh.). V soteski bujno uspeva trpežna srebrenka- Lunaria redivia (L.). V juniju je posebej slikovita praprot peruša - Matteuccia struthiopteris (L.). Ob poti srečamo tri vrste kamnokreča: Burserjev kamnokreč - Saxifraga bur- serana (L.), klinolistni - Saxifraga cunei- folia (L.) in okroglolistni - Saxifraga rotun- difolia (L.). Dr. Mitja Zupančič je ob poteh v soteski določil več kot 120 rastlinskih vrst. Dno soteske pokriva ledeniški material. V dolini pod soteska teče potok Ribščica, ki občasno ponikne in ne izvira vedno na istem mestu. Ob dolgotrajnih sušah potok celo presahne. Poti in mostovi so bili zgrajeni 1930, obnovljeni pa 1982. Do druge svetovne vojne je skozi Pokljuško soteska vodila znana deseturna pešpot iz Gorij na Triglav. Obnovljeni mostovi in poti so speljani tako, da je mogoče videti najbolj pomembne naravne redkosti in lepote tega predela. Smer ogleda je označena s puščicami in črko "P". Ogled po predlagani smeri traja 2 uri. Kot simbolična vstopnica je pokljuška palica. To je ravna leskova palica, na kateri je napisana črka P. Pot po spodnjem delu soteske in nato skozi Pokljuško luknjo so uporabljali pastirji in domačini, ki so po- gosto pri hoji uporabljali palico. Odtod izvira ideja o pokljuški palici. Pokljuška soteska je v Triglavskem na- rodnem parku, na desnem bregu reke Radovne, na jugovzhodnih obronkih Po- kljuke in je le 7 km oddaljena od Bleda. To ni gozdna, botanična, geološka ali druga učna pot. Po sedanji vsiljeni termi- nologiji bi jo lahko imenovali mnogona- menska, saj ima lahko vsak obiskovalec svoj namen. Speljana je po zanimivi in pestri naravi, ki jo želimo čimbolje ohraniti. Gozd V 54, 1996 225 Pot v Pokljuško soteska. Na levi je videti začetek subalpskega smrekovega gozda. (Foto: Franc1 Ferjan) Gozdarj'i v Pokljuški soteski. (Foto: Jože Skumavec) 226 GozdV 54, 1996 Prva tesen . (Foto: Franci Ferjan)