AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 162 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JULY 11TH, 1931 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Zanimive vesti iz življenja naših rojakov širom na-naselbin Amerike V La Salle, 111., je z Burling ton mostu skočil rojak John Urbane, star 45 let. Kot poroča časopisje,' je Urbanca pognalo v smrt pijančevanje. Dobil je halucinacije in je bil mnenja, da ga neprestano preganjajo sovražniki. Prizor, ko je Ur bane skočil z mostu v reko, je videlo več ljudi, med njimi tudi rojak Anton Mežnarič, ki je stanoval z Urbancem in ki jc skočil v vodo v upanju, da reši Urbanca, toda je malo manjkalo, da ni še Mežnarič utonil. Urbane je pred smrtjo napisal tudi oporoko, rekoč, naj se ga pokoplje na kakem samotnem kraju, da ne bo nihče našel njegovega groba. Pokojni zapu šča sestro in dve sestrični. V La Salle, 111., je umrla rojakinja Mrs. Agnes'šebat, stara 58 let. Mož ji je umrl pred tremi leti. Zapušča tri sinove in tri hčerke. V Fayete City, Pa., je bil od kompanijskih stražnikov ustreljen Mike Filipovich, trgovec in Član S. N. P. Jednote. Stal je na porču pred svojo trgovino, ko je šel mimo truk, naložen s skebi. Eden izmed otrok je vrgel jajce v truk, nakar je dal poveljnik straže povelje, da streljajo. Filipovich je dobil 4 krogle v telo in je bil takoj mrtev. 300 ljudi je korakalo v sprevodu, poleg tega da se je sprevoda udeležilo stotine ljudi v 225 avtomobilih. Ranjki je bil oženj en in zapušča poleg soproge še pet otrok. Star je bil 41 let. V Pittsburghu je umrl rojak Vincent Volk, star 63 let. Zapušča ženo in šestero otrok. V Milwaukee, Wisconsin, je umrl rojak John Šinkovec, star 43 let. Doma je bil iz Vinice Pri šmarjeti. Bil je samec in 17 let v Ameriki. V Swissvale, Pa., je umrl rojak Jakob Knez, star 63 let. Pokojni je bil doma iz Višnje go-re> in zapušča v starem kraju brata in sestro, tukaj pa ženo. Pet otrok in dva vnuka. V Chicagi sta se poročila Mr. Jos. Ellis in Miss Hermina Kozina. Mr. Janez Terček, poznan Slovencem kot pisatelj '"Peter Zgaga," urednik "Glas Naroda," se nahaja na počitnicah v Little Falls, N. Y. Pevsko društvo "Ilirija" iz Canonsburga, Pa., in slovenska godba iz Thomas Run, Pa., priredita v nedeljo, dne 12. julija skupno koncertno veselico v Thomas Run. Veselica se bo vršila v slovenski dvorani. V "Prosveti" piše neki Tony L°gar iz Clevelanda, da je bil svoječasno v ruski rdeči armadi- Med drugim pravi tudi tole: Nekega dne sem bil zelo zaposlen, ko sem slačil buržuje do golega in sem gledal, ko so zmrzovali na prostem. V treh mesecih sem jih pokončal (umoril) samo jaz do 500. . . Mi ne zamerimo Tony Logarju radi te Pisave, a skrajno neetično je od "Prosvete," ki prinaša dopis Človeka, ki je, po lastnem priznanju — poklal 500 ljudi, in to ne v vojni, pač pa v mirnem času! V West Alliquippa, Pa., je umrl, rojak John Fatur, star 49 • let, doma nekje z Notranjskega. Zapušča ženo, ki je že tri leta bolna in štiri mladoletne otroke. Faturja je zadel mrtvoud. Nova španska republika se mora boriti z mnogimi notranjimi težavami Madrid, 10. julija. — Delavski nemiri se dnevno širijo po vsej španski republiki in povzročajo obstoječi vladi velike skrbi. Poleg mnogih drugih štrajkov se je včeraj pojavil štrajk telefonskh uslužbencev, medtem ko se vlada pripravlja za, prvo zasedanje ustavodajne skupščine. Valuta španskega denarja je začela padati in pada vedno bolj kljub vsem prizadevanjem finančnih krogov, da obdržijo denar v normalnem stanju. Odkar je španska postala republika, se je gospodarska depresija silno povišala. Dočim je bila brezposelnost prej skoro nepoznana, pa sedaj ne samo štrajki, ampak tudi brezposelnost muči narod. Telefonski štrajkarji mečejo bombe v telefonske postaje. Telefonski pogovori iz Madrida v provinco so' nemogoči, štrajkarji so na mnogih krajih porezali telefonske žice. Obenem so šli na štrajk tudi pristaniški delavci. Do krvavih spopadov je prišlo v Barceloni, ko so brezposelni delavci stali v vrstah in čakali na razdelitev živeža, ko so delavce nahujskali komunisti k spopadu. Množice naroda vdirajo v restavrante in jemljejo živež. Po vseh mestih se vrše parade brezposelnih. Nad 100 oseb je bilo zadnje dni aretiranih. -0- Duhovniške spremembe Po odredbi škofa je bilo 50 katoliških duhovnov v škofiji prestavljenih ali na novo umeščenih. Kar se tiče slovenskih župnij pridejo sledeče spremembe v poštev: Rev. George Ho-vanec, kaplan pri slovenski cerkvi v Collinwoodu gre na župnijo Rojstva Marije Device. Rev. E. P. Franko, novomašnik, pride za pomočnika k sv. Lovrencu. Rev. Gnidovec, kot že po-ročano, je bil poslan v Rock Springs, Wyo. Rev. Joseph Ma-tun, novomašnik pride za pomočnika k Marijini cerkvi na Holmes Ave. Radi cigarete Na porču hiše na 1282 E 17th St. sta sedela Mr. in Mrs. Alfred Robison. Pa pride na porč neki tujec in zahteva cigareto. Ker je ni dobil, je potegnil nož in nevarno obklal Rob isona, ženi pa je prizadjal več ubodljajev. Ne ve se, če bo Robison ostal pri življenju. Policijski križar, ki je bil poklican rta lice mes'ta, je spotoma tre ščil v drug avtomobil, katerega voznik je bil aretiran. Policijski avto se je prevrnil. Napa dalca Robisona so pa seveda tu di aretirali. Sramotne plače Poseben#odsek državne zbor nice' države Ohio bo upeljal te dni preiskavo, da se dožene, če je resnica., da dobivajo delavci ki so zaposleni pri gradnji javnih cest v Cuyahoga okraju po 18 ali 20 centov na uro. De lati morajo po 10 ur. Zastop nik governerja se je izjavil, da je sramota za državo Ohio, ka tero državne oblasti, pod kate rih nadzorstvom se gradijo ceste, nikakor ne morejo trpeti. Na počitnicah Iz Pittsburgha je dospela v Cleveland na počitnice Miss Mary Borstnar, ki se nahaja pri Anton Malenšku na 1217 Norwood Rd. Prijatelji in prijateljice jo lahko obiščejo. Dobrodošla v naši sredini! Nekateri želijo počitnice, drugi pa iščejo delo Hoover se boji časnikarjev in je začel pretiti z uradno cenzuro Washington, 10. julija. Predsednik Iloover je sklical konferenco tajnih agentov zvezne Nemčija na robu prepada. Vlada išče $700,000,000 novega posojila Paris, 10. julija. Dr. Hans Luther, predsednik nemške državne banke, je dospel danes vlade in se jim zelo pritožil, češ, | zjutraj v London po nujnih poda časopisi mnogo preveč piše- j slih, da izposluje za nemško rejo o njegovi aktivnosti, kot pa publiko posojilo v svoti od je Hoover ju ljubo. Poroča se,! $500,000,000 do $750,000,000, da bo mnogo tajnih agentov, ki i kar nemška republika nujno obkrožajo predsednika, preme- i potrebuje.' Poroča se, da bo ščenih in pridejo drugi na njih j Nemčija iskala to posojilo v mesto. Obenem so pa časnikar- Franciji, Angliji in v Zedinje-ski poročevalci prišli v hud spor nih državah. Dr. Luthfcr se je s privatnim tajnikom predsed-! pogovarjal z Montagu Norman, nika, Theodore Joslinom, kate- i governerjem angleške državne remu očitajo, da je svetoval banke, nakar sta oba odpoto-Hooverju, da uvede nekako cen |vala iz Londona. Luther je šel zuro. Joslin je zanikal, da bi;v Paris, Norman pa v Basel, predsednik nameraval upeljati; kjer se nahaja sedež Medna-cenzuro za novice iz Bele hiše, j rodne banke. Obisk dr. Luthra toda je rekel, da bi Hoover rad.! v Londonu je bila velika taj-da bi sam gospodaril v svoji hi- nost. Luther sam ni hotel po-ši, ne pa časnikarski poročeval- dati nobene izjave za javnost, ci. Hcover trdi, da je zadnje rekoč, da vlada republike ne čase prišlo v javnost mnogo no- i more vedeti vnaprej, kaj se bo vic o njegovem poslovanju ir j zgodilo. Niti iz Londona niti iz ravnanju, kar mu je bilo skraj- j Pariza ni poročila, če je bila no neugodno. Zlasti predsed- misija dr. Luthra uspešna. Po niku ni bilo ljubo, ker je prišlo obisku v Parizu se poda dr. v javnost, da je pozabil "lunč" 1 Luther v Basel, kjer se bodo vr-v svojem poletnem bivališču ob šila nadaljna pogajanja. Rapidan reki, in je moral poseben šofer dirjati 70 milj na uro z avtomobilom za Hoover -jem, da mu je prinesel lunč, nadalje vest, da je predsednikov Pridite na prireditev Slov. Mladinske Šole Nahajamo se v živahnem vrvežu piknikov in poletnih izle-ov. Dasi je splošno godrnanje radi Hooverjeve prosperitete, katere smo vsi deležni v teb neh, pa je vendar veselo dejstvo, da so pikniki in izleti naših društev dobro obiskani, kar je znamenje, da se naš narod zanima za svoje organizacije ir skuša po najboljših močeh prispevati k napredku, če bi vse industrije in naša vlada se to-iko potrudili kot se potrudi naš narod, da prospevajo kljub slabim časom naša društva in kulturni zavodi, tedaj bi prosperi-eta mnogo prej zavladala v do želi. Ena največjih prireditev v nedeljo bo gotovo izlet, ki ga priredi Slovenska šola, ki jo vzdržuje Slovenski Nar. Dom v Clevelandu. Brez dvoma je, do je ta Slovenska šola ena najbolj važnih naših narodnih ustanov v Clevelandu. Vi, možje in žene, brez razlike prepričanja, gotovo želite, da vaša mladina spoštuje svojo narodnost, očete in matere in narodno zavest, poleg tega, da je v istem času lahko pristno ameriška. Mnogo stotin naših mladinov je tekom let v Slovenski šoli S N. Doma dobilo pouk o slovenščini, o slovenski pesmi, zgodovini, poleg čitanja in pisanja. Vsak otrok, v Ameriki rojen, ki je pohajal v to slovensko šolo, je postal apostol naše slovenščine, in poleg tega, da je značaj en Amerikanec, je tudi pristen Slovenec. Naša mladina, ki je pohajala slovensko šolo v pretekli sezoni, priredi v nedeljo na Močilnikarjevi farmi svoj letni izlet. Dajte tej slovenski mladini moralno podporo z veliko udeležbo. Kakor nam sporoča Mr. Ivan Zorman, je namen izleta dvojen: prvič, da si šolska blagajne nekoliko opomore, drugič pa, da damo naši mladini moralno (ci prav domače postreglo z vse oporo. Eno je važno kot dru- mi dobrotami. go. Posnemajmo na primer našega rodoljuba Mr. John Po-tokarja, ki tudi nima danes, kot drugi trgovci najboljših časov, pa je prišel na dan in daroval 2400 steklenic dobre pijače za mladino — zastonj. IV je po-žrtvovanje in zavest narodnosti. Mi ostali pa pridimo v nedeljo v največjem številu na Močilni-karjeve farme, kjer bomo skušali vsak po svoje pokazati mladini, kako se zavedamo njene važnosti in vloge, ki jo bo igrala v nekaj letih v našem življenju v metropoli slovenskih naselbin Amerike. Dva raketirja Dva elevelandska raketirja sta bila sinoči izvabljena iz Clevelanda in ustreljena na javni cesti blizu Masury, O. Oba pes ugriznil nekega marina, tudi Hoover ju ni ugajala. Boo-1 sta bila policiji znana kot rake-ver je bil tudi jezen, ker so tir j a in lopova. Eden je zid, časnikarji poročali, da je dal drugi pa Italijan. Prvi je že popraviti neko okno v Beli hiši. jumrl; drugi pa sedaj umira v Nadalje) je Hoover j a ujezila tu- bolnici. Druga velika prireditev v nedeljo je gotovo izlet, ki ga priredi drušvo sv. Vida, š. 25 K. S. K. Jednote To je pionirsko i Listnica uredništva Mrs. Juršič, Cleveland, O. Vaš brat lahko pride na obisk v Cleveland iz Kanade za pol leta. Obisk se lahko pozneje v okoliščinah podaljša še za pol leta. Njemu niti treba ni, da je kanadski državljan. Položiti se pa mora varščina v znesku $500. Dovoljenje za obisk dobi vaš brat pri bližnjemu ameriškemu konzulu v Kanadi. Neplačani davki Mestni manager Morgan je odpotoval v Columbus, da pregovori governerja države Ohio, White-a, da podpiše slednji postavo, glasom katere se bodo lahko iztirjali zaostali davki Baje ljudje v okraju Cuyahoga, di vest v časopisih, ko je neki uslužbenec v Beli hiši posvaril i mizarje v Beli hiši, naj vendar tako ne razbijajo s kladivom, ker predsednik ne more po kosilu — spati. No, Hoover mora imeti slabo vest, ako se boji publicitete v časopisju. -o- Opekline Pretekli torek se je nevarno opekel z vrelo vodo na peči 17-mesečni Paul Pčrdach, 14823 Thames Ave. Odpeljali so ga v Sokol Ljubljana V soboto, 18. julija priredi nedavno ustanovljeni Sokol Ljubljana plesno veselico v Društvenem» Domu na Recher Ave. Med sokolsko mladino je veliko zanimanje za njih prvo javno prireditev. Od občinstva se pričakuje številnega poseta. Ni dela, ni denarja Zvezna vlada poroča, da je v clev^landskem distriktu dobila tekom ravnokar zaključenega fiskalnega leta za $16,000,000 Emergency bolnico, kjer je v manj davkov kot pa leto prej petek umrl na posledicah. Po- Vsi da.vki so znašali $55,000,- leg staršev zapušča še dve se- OOO, leto prej pa $71,000,000 strici. Pogreb se vrši v ponde-jNi dela, ni denarja! ljek popoldne pod vodstvom A. i £ar nam ne gre y g]avo F. Svetek Co. Iskreno sožalje j y današnjih časih depresije, staršem. I ko nima nihče denarja, ne mo- Se vam izplača remo si kaj, da se ne bi vpra- podporno drušvo v naši našel- |v katerem se nahaja Cleveland, bini, ki je storilo že nešteto do brih del za svoje člane, za narod in narodne ustanove. Piknik društva sv. Vida se vrši na špelkotovih prostorih, kjer imajo izletniki vse, kar si poželijo, za dobro zabavo in postrežbo. Pri društvu sv. Vida se nahaja mnogo naših najstarejših naseljencev, zraven je pa tudi mladina, drugi, da, celo tretji naš rod. Pridite vsi skupaj in se v prijateljskem pomenku, pri dobri zabavi, na svežem zraku pomenite o starih in novih časih. Bo prav prijetno. Na Goriškovi farmi, blizu St. Clair Ave., priredi v nedeljo svoj izlet društvo Združene Slovenke št. 23, Slovenske Dobrodelne Zveze. To so jako marljive članice, ki se trudijo za napredek svojega društva, obenem pa želijo in tudi znajo postreči vsem izletnikom. Prostori so zelo pripravni za izlet, in v dobri, domači družbi boste gotovo pozabili kos gorja in trpljenja. Pridite v obilnem številu, društvo vam bo v resni- dolgujejo $22,000,000 na zaostalih davkih. Bo živahno Od nedelje do prihodnjega četrtka bo v Clevelandu jako živahno. Nad 100,000 gostov angleške organizacije "Shrin-ers" pride v mesto. Imeli bodo celo lastno policijo, močno 250 mož. Računa se, da bodo gostje pustili v mestu tekom štirih dni približno pet milijonov dolar je v. Slovenski Sokol Na redni mesečni seji sinoči je Slovenski Sokol soglasno odobril apel društva Napredne Slovenke, št. 1^7 SNPJ. Dalje je bil sklep seje, da se pošlje protest na direktorij Slovenskega Narodnega Doma, glede nameravane premembe oskrbništva. K sorodnikom Slovenska Delavska Zadružna Zveza, ki ima tri trgovine v Clevelandu, bo imela ves prihodnji teden posebno znižane cene na vseh življenskih potrebščinah. Slovenske gospodinje, oglejte si cene v današnjem listu, pa se boste prepričale, da se vam bo izplačalo prihodnji teden obiskati te trgovine. Vest iz domovine Angela Mali, 7416 Myron Ave., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je v Senožečah umrla mama v častitljivi starosti 76 let. Tu zapušča dve hčeri, Ano, Znidaršič in Angelo Mali, v starem kraju pa moža, sina in hčer. Bodi ranjki ohranjen blag spomin! V obupu Frank Kazmarski, 2951 W. 50th St., se je včeraj obesil v podstrešju svoje hiše. Bolan jo bil zadnje mesece in 18 mesecev brez dela. "Zame ni več zlate Amerike," je napisal na Danes zjutraj je odpotovala družina F. Mišic iz 74. ceste na obisk k svojim sorodnikom v Krayn, Pa., kjer bodo obiskali družino Milavec in Ileršič. Dobro zabavo želimo in srečno se vrnite! listek papirja, ki ga je dobila njegova žena. Zopet doma Mrs. Angela Arko, rojena Kordiš, 971 E. 67th St., se je pravkar vrnila iz obiska v stari domovini. šali, kam je šel denar, ki je bil prej v premetu? Sežgali ga niso, niti uničili. Kje je ta denar? Zakaj ga držijo? Delegata Društvo "Slovenski Dorii" št. 6 SDZ, je izvolilo za delegata sedme redne konvencije John Ivančiča in Anton Vehovca. Namestnika sta Joseph Stupica in Frances Stupica. Piknik naših otrok Vsi oni, ki so pri Klubu društev S. N. Doma obljubili, da bodo pomagali na pikniku Slovenske Mladinske šole, naj se zbero pred S. N. Domom v nedeljo zjutraj ob devetih. Ukraden bicikelj Pred par večeri se je ustavil tat pri dobro znani družini na Carl Avfe., in je iz "šede" odnesel fantov bicikelj. Tat je znai# in se pričakuje, da bicikelj v kratkem vrne, sicer bo imel dosti sitnosti. Bančna knjižica Našla se je bančna knjižica. Kdor jo pogreša, jo lahko dobi na North American Trust banki, ako tam vpraša in se identificira. * V New Yorku je umrl 75-letni iznajditelj karborunduma. Kfi Lv "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NIWBPAMW Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto .„.§6.50 Za Cleveland, po polti, celo l«tn I7.M Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po potil, pol leta M.60 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $9.50; pol leta $S.0t Za Kvropo celo leto $7.00, pol leta $8.60. Posamezna itevilka I cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 4117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson $$3$. JAMIH DXBXVEO and LOUIS J. PIRO, Idltors and Publish«« Entered as second class matter January 5tta, 1909, at the Post Ofllce U Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1$7$. No. 162, Sat., July 11th, 1981 Italija pred poginom? Italijani v svojih pohodih za pridobitev kolonij niso imeli sreče. Italijan sploh ustvarjen ni, da bi vladal drn gim narodom. Tako nam pripoveduje pisec George Raf falovich v magazinu "Outlook" sledeče: "Italijani so hoteli podjarmiti Etijopijo, toda so bili strahovito poraženi. To je edina kraljevina črncev na sve tu, ki je kdaj porazila armado belokožcev. Odtedaj se Italijanom ni ljublio hoditi več v Etijopijo. Vgnezdili so se sicer začasno v Tripolisu, Eritreji in Cirenejki, toda vsa ta posestva jim ne koristijo dosti, ker imajo Francozi kon trolo nad edino železnico, ki vodi v Abesinijo. Francozi imajo namreč takorekoč vse "trumfe v roki," kar se tiče severne Afrike. Odtod prihaja seveda sovraštvo Italije do Francozov, ker vidi v Francozih ono silo, ki preprečuje Italiji ekspanzijo izven dežele. "Laški državniki so pred leti naredili tajno pogodbo 7 Anglijo, ki naj bi določila, do kam in kako naj sega sfe ra laškega gospodarskega vpliva. Anglija se je zavezala da bo pomagala Italiji dobiti železniške koncesije, ki na bi vezale laško naselbino v severni Afjriki, Eritrejo s Somali deželo na jugu. Taka železnica bi vozila skozi poljedelski pas Etijopije, in bi se seveda pri tem nudila Italija nom prilika, da vderejo v to bogato deželo. "Prav kakor ruska železnica v Mandžuriji, bi tudi ta laška železnica v Eritreji zahtevala vojaško varstvo skoz etijopske pokrajine. In tu je. imel besedo etijopski kralj Apeliral je na Ligo narodov. ( Ako se zgradi železnica sko 7.i etijopsko deželo, tedaj naj bo to etijopska železnica, ne pa laška, tako je zahteval črni vladar). Francozje so se ž njim seveda takoj strinjali, in laške zahteve po železnici skozi Etijopijo so propadle v silno jezo Italijanov. Mogo če bodo zdaj Italijani skušali prodreti v Etijopijo s pomoč jo zrakoplovov, toda so še daleč, daleč do tega. "Italija je bila prisiljena prepustiti Nico in večino Ri viere Francozom, dasi je prebivalstvo tam toliko francos ko, kolikor je italijansko. Toda, dejstvo je, da so Franco zi vladarji v Cannesu in v Niči, in Francozje pobirajo dav ke in carino od Angležev, Amerikancev kot od Italijanov ki prihajajo v dotične kraje. In Francozje nikakor niso pripravljeni, da bi delili svoj dobiček s kom drugim. "Italija išče svetovno tržišče, išče jih skupno po vsem svetu. Toda Italija more poslovati le kot posredovalka za druge trge. Italija sicer prodaja nekaj na Balkan in v Pa lestino, toda v Ameriki in po evropskih trgih nima Italija odjemalcev. Italija niti produktov nima, da bi jih izva žala. Francija ima medtem vse: surov material, tovarne, kjer čaka tisoče naročil, da se izvršijo. — Francija je edi na dežela na svetu, kjer ne čutijo brezposelnosti. Fran eija je znana po svojih finih izdelkih, katere zna hitre spravljati v svet, ima mnogo prijateljev, držav in narodov ki radi segajo po njenih izdelkih, ima ogromne naselbine razdeljene in raztresene po vsem svetu, silno visoko zlato rezervo ter monopol za skoro vse svetovne finese. "Franciji ni treba kričati po svetu, da potrebuje pro dukcijo kvantitete. Ona ima na razpolago izbrane kupce Medtem pa Italija nima nuditi ničesar drugega kot mar mor, limone, olive, turiste in delavce, ki so neizučeni in ki romajo po svetu ter se ponujajo, kjerkoli jih hočejo sprejeti na delo. In ti delavci, kjerkoli se pojavijo, nikdar ničesar ne naredijo za deželo, , kjer delajo, pač pa pošilja jo domov ves denar, da njih domačini lahko plačujejo dav — MussoMniju. V tem je ogromna razlika med Itali jani in Francozi. Francozi se ne izseljujejo. Ako gredo kam, gredo po trgovskih potih, ne pa kot delavci. Franci ja je bogata, Italija je revna.' (Pride še.) Collinwood, O.—Farani fare Marije Vnebovzete v Collinwoo-du so dobili žalostno novico v nedeljo zjutraj, da jih zapusti njih priljubljeni duhovnik,,Rev. George Hovanec 9. julija in se poda na slovaško faro v tem mestu. Posebno radi so ga imeli mladi ljudje in so mu priredili v sredo večer odhodnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. ri tej priliki je bilo več govornikov in nazadnje se je v lepem govoru poslovil od nas tudi ather Hovanec. Solze je imel očeh, ko je videl, kako radi so ga ljudje imeli. Solzne oči so imeli tudi navzoči. Zbogom, Father, in večkrat se spomni na nas. Mi se Te bomo vedno spominjali s hvaležnim srcem! Faran. Collinwood, O.—Skoro vsak dopis se prične z delavskimi razmerami, jaz ga bom pa pričela z društvenimi. Saj se tudi pri društvih slabo obrača: Ako grem na sejo, se mi vidi vse nekako žalostno, tiho in mirno. Na zadnji seji S. ž. Z., št. 10 nas je bilo komaj 29 z uradnicami vred. S takim številom članstva ni skoro mogoče voditi seje. Saj nas je vendar približno 500 članic in bi «se jih vsako sejo lahko udeležilo vsaj 200. Vedno smo ene in iste, potem pa če se kakšna stvar odobri ali ukrene' na seji, je pa oporekanje, če bi bila udeležba večja, bi pa bile vse zadovoljne. Torej članice, udeležujte se sej! Društvena seja je samo enkrat v mesecu. Ako pride kakšna važna točka na dnevni red, bi jo več Članic lažje in bolje Collinwood, O.—Nahajamo se v sredini poletja, to je v času, ko solnce najhujše pritiska na nas s svojimi žgočimi žarki. Umevno' je, da si v teh časih vsak skuša pomagati na en ali drugi način, da vsaj za par ur ubeži pred neznosno vročino, ven v prosto naravo. Eni se hodijo hladit v valove Erijskega jezera, drugi gredo pa rajše v senco košatih dreves naših slovenskih farmerjev. Po mojem mnenju se mi vidi ta drugi način bolj varen, kajti ravno zadnje dni smo lahko čitali, koliko življenj je bilo izgubljenih pri kopanju v valovih raznih rek in jezer. Zatorej bi svetoval vsem tistim, ki imajo v načrtu, umakniti se prahu in vročini mestnih ulic, posebno ob nedeljah, da si izberejo za svoj počitek hladno senco v gozdičkih naših farmerjev. Taka prilika se vam bo nudi-a v nedeljo 19. julija in sicer na farmi pri Močilnikarju, kaj-i na ta dan bo obdržavala svoj piknik slovenska godba "Bled." Ne bom vam na obširno razkladal omenjenega prostora, ker je že itak znan skoro slehernemu našemu rojaku. Omeniti hočem samo to, da kar se tiče postrežbe in druge zabave, da bodo Bledčani skrbeli, da bo prvo vrstna v vseh ozirih. Za ples bo igralo deset mož naše godbe "Bled" poskočne polke in valčke, kakor tudi fox trots za mladino, da se bo razlegalo daleč po sosednjih farmah in da bodo z zvoki svojih inštrumentov privabili še celo plašne zajčke, da se bodo udomačili pri Močilnikarju, in bodo imeli naši lovci boljši plen jeseni. Poleg tega bo še razne druge zabave v izobilju. Zatorej vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice, da nas posetite s svojim obiskom in nam pripomorete do boljšega uspeha. Kajti znano vam je, da je godba Bled kulturna ustanova in kot taka navezana sama nase za vzdrževanje. Odvisno je pa tudi veliko od vas, cenjeni rojaki, in vaše dobre volje, kakšen bo njen nadaljni razvoj in napredek. Pomagate nam lahko na ta način, da od časa do časa posetite naše prireditve. Zatorej ne pozabite našega piknika; pridite vsi in pripeljite tudi svoje znance in prijatelje na Močilnikarjeve farme. Za obilno udeležbo se vam že vnaprej toplo priporoča in zahvaljuje slovenska godba "Bled." Torej na veselo svidenje! L. Z. vas pa, ne veseli iti v domovino na obisk, se vam pa izplača $150.00 v gotovini. Ker smo ravno pri parobrodnih listkih, naj tukaj omenimo, da nam je tvrdka John L. Mihelich pod vodstvom Mr. August Kolandra dala en parobrodni listek popolnoma zastonj, zakar se odbor najiskreneje zahvaljuje g. August Kolandru in rojakom naj-topleje priporočamo gori imenovano tvrdko. Kadar potrebujete kake informacije, kake listine, ali hočete dobiti svojce iz starega kraja, stopite v ta urad in boste točno ter pošteno postreženi. Tukaj omenimo dobitke za ti-kete: 1. Vožnja od New Yorka do Ljubljane in nazaj, ali $150.00 v gotovini. 2. Slika, vredna $25.00, dar Jos. Grdine, slovenska knjigarna. na St. Clair Ave. Sliko lahko vidite v njegovem izložbenem oknu. 3. Carpet sweeper, vreden $20.00. 4. Grdina Shoppe za $15.00. 5 Bukovnik Studio za $15.00. 6. Grdina Hardware za $10.-00. 7. Kremzar Furniture za $10.00. 8. John Smrekar za $5.00. 9. Novak Confectionery za $5.00. 10. Rogel & Lausin za $5.00, 11. Frank Butala za $5.00. 12. Joseph Modic za $5.00. 13. Anton Malenšek za $5.00. SLOVENSKA ŠOLA S. N. DOMA Narod brez šol za poučevanje materinskega jezika in brez narodnih fara, kjer se mladina vsaj nekoliko uči slovenščine in sliši o naših tradicijah, tak slovenski narod bi izumrl s prvo generacijo, rojeno v Ameriki.. Tega se dovolj ne zavedamo. Tudi prepozno smo se spomnili na narodno vzgojo naših btrok. Naši naseljenci, matere in očetje, so bili vse preveč zaposleni z delom, da so si priborili eksistenco, torej niso imeli časa sami učiti svojih otrok čitanja, in pisanja v slovenščini. Bile so pač vedno častne izjeme. Hčere in sinovi bolj narodno delavnih rojakov že vodijo angleško govoreča društva in se udej-stvujejo v javnosti. Slovenska šola Slovenskega narodnega doma v Clevelandu je zaključila zadnji mesec prvo leto svojega obstanka. Vsako soboto v zimskih mesecih je obiskalo šolo nad 125 naših mladih Slovencev in Slovenk od 8. do 15. leta. Poleg tega smo imeli večerna šolo v petkih in četrtkih za bolj odraslo mladino. Kakšne uspehe rodi ta šola, o tem so se prepričali vsi, ki so obiskali šolske javne prireditve, božičnice in pomladanske predstave. Potrdili bodo starši teh šolskih otrok, da slovenski pouk kar najbolje vpliva na splošno vzgojo in disciplino naše mladine. Slovenska šola SND se je do-zdaj sama vzdrževala. Letni piknik in medletne prireditve so nam prinesle dovolj denarja, da smo plačali učitelje. Zadnje leto se nam je šolski piknik bolj slabo obnesel — imeli smo ž njim'veliko stroškov — zato so nam priskočila na pomoč nekatera podporna društva in nekaj dobrih rojakov s prostovoljnimi prispevki. Pričakujemo, da se bo nedeljskega piknika na Močilnikarjevi farmi udeležilo vse, "kar leze in gre." S tem bodo rojaki prispevali svoj narodni davek, za katerega bodo dobili dosti zabave in osebnega užitka. F. K. KONTEST ZDRUŽENIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA rešilo. Na zadnji seji sta bili dve važni točki na dnevnem redu: volitev nove podpredsed uice, ker je prejšnja resignira la in izvoljena je bila seistra Julija Struna. Druga točka je pa bila volitev veseličnega odbora. Malo nas je bilo na zadnji seji, pa smo vseeno nekaj ukrenile in sicer, da bomo priredile piknik na Strumbljevih prostorih v nedeljo 26. julija. Imele bomo nekaj posebnega, kakor vselej. Najboljše pa je, da pridete vse članice, vaši možje in njih prijatelji, da se boste sami prepričali. Garantiram vam, da vam ne bo žal, ker bomo imele fin prigrizek in dobro mazilo. Prijazno vabimo že sedaj tudi vse sosednje podruž. nice S. ž. Z. Na svidenje 26. julija pri Strumblju, 6. avgusta pa na društveni seji. Frances Salmič. Zadnjih 14 dni ni bilo nika-kega poročila v listu glede poteka kontesta, ki ga vodijo Združena društva v korist nove cerkve sv. Vida. Vse je izgledalo, kot da nas je vročina premagala in da je vse skupaj zaspalo. Ni pa temu tako. Vsi so prav pridno na delu in se kosajo med seboj, kdo bo zmagal v tekmi ter prodal največ ti-ketov. Vsi tekmovalci so še marljivo in.neutrudljivo na delu, saj se zavedajo, da delajo za dobro stvar. Čim večji bo uspeh kontesta, tem'večje bodo cerkvene orgle in lepša bo notranjost cerkve. Zato tem potom odbor, ki vodi ves kontest, apelira na vs,e rojakinje in rojake v Clevelandu in izvep Clevelanda, da pridno sežete po tiketih in ne odrecite prodajalkam ali prodajalcem, kadar vam jih ponujajo in kupite, kolikor tiketov kdo more, ako ne več, vsaj enega. Ne odlašajte, zakaj kakor izgleda, bodo tiketi kmalu vsi razprodani in 2. avgust ni več daleč. Sezite po njih, dokler je še čas. Pomnite, da s temi 25 centi boste pomagali k okrašenju nove cerkve v notranjščini. Zunanjost bo v teku par dni gotova in bo v resnici najlepša slovenska cerkev v Ameriki ter ponos nas vseh. Treba jo bo še znotraj primerno okrasiti, zakar so ' se zavzela Združena društva, da zberejo za to potrebni denar, že celih pet let se trudijo in zbirajo skupaj, a manjka še par tisočakov, katere, upamo, spravimo skupaj z združenimi močmi in vašo pomočjo v tej kampanji. Zato bo gotovo vsak pomagal po svojih močeh, kar največ bo mogel Zato na noge vsi: stari in mladi! Poleg vsega tega pa vas še mogoče obišče sreča, da greste lahko za 25 centov v staro domovino in nazaj. Vozni listek, od New Yorka do Ljubljane in nazaj bo prvi dobitek. Ako 14. F. Ažman za $2.00 15. Louis Sterle za $2.50. V gori omenjenih vsotah je označeno, koliko bo kateri dobitek vreden v blagu. Torej izmed onih srečnih, 15 po številu, bo imel pri dotičnem trgovcu za toliko vsoto kredita in si sam izbere blago do tiste vsote, kakor gredo po vrsti dobitki in ne več. Vse gori imenovane darove so nam naklonili po posredovanju g. A. Grdine naši slovenski trgovci in sicer brezplačno. Zato se odbor tem potom zahvaljuje in jih rojakom toplo priporoča za nakup svojih potrebščin pri naših slovenskih trgovcih. Je pa še 15 drugih trgoVcev, ki so nam naklonili darove, kateri bodo priobčeni v par dnevih. Ti darovi pa se bodo razdelili med najbolj pridne tekmovalce v tej kampanji. Tekmovalk in tekmovalcev je 15 in tudi darov imamo ravno toliko pripravljenih. Sedaj samo na delo, da se proda poslednji ti-ket. Kar se pa tiče natančnosti in nepristranosti, vam jamči odbor v vseh ozirih. Res je težko v teh časih brezposelnosti, pa nekoliko požrtvovalnosti in do bre volje, pa se že kako utrga onih 25 centov. Mogoče boste ^avno vi eden izmed onih, ki jih bo obdarila sreča. To vam želijo Združena društva fare sv. Vida St.Clair Rifle and Hunting Club Piše V. PENOSA Za nami je naš piknik, kakor tudi tekma z Euclid Rifle klubom in Rainbow Hunting klubom. Izid tekme je bil za nas j ako dober, kajti v tekmi smo bili prvi in pri našem ohajčanu, oziroma ječmenovcu tudi. Seveda, mi smo ga srkali od veselja, ker smo tako zmagoslavne izšli iz bitke, drugi pa iz jeze, ker so bili poraženi. No, v tolažbo sosednjim klubom naj bo dejstvo, da smo mi lansko sezono izgubili tri tekme of 48 urah. Zato so se bili pa letos naši fantje zavzeli, da morajo letos zmagat ter tako oprat klubovo čast. To se je tudi zgodilo, čeprav je bila razlika le majhna, kakor je spodaj razvidno. Fantje obeh klubov so se dobro držali in večina jih je bila prepričana, da bodo nas premagali. Jaka, na primer, je že' naprej na pamet izračunal, da bomo mi izgubili za najmanj 40 pik. Izkazalo se pa je, da je Jaka slab prerok. Na našo tekmo, oziroma piknik, so poslali tudi Barberton-čani dva svoja zastopnika: Mr. Andy Bombacha in Mr. Stanley Petriča. Mr. Bombach je bil tako korajžen, da je segel kar po ta velikih glavah in povabil našega predsednika na tekmo v streljanju. Trikrat zaporedoma ga je posekal in šele četrtič je naš predsednik Buchar posekal več golobov, kot pa Barber-tončan. Ako so vsi barbertonski jagri tako dobri v streljanju, kakor sta se izkazala ta dva, jih bo naš klub težko premagal, kadar se spoprimemo. Torej fantje od Euclid Rifle in Rainbow Hunting klubov, od vas je ležeče, kdaj se zopet spoprimemo na vaših streliščih. Vi kar zavpijte: aufbiks, pa bomo mi takoj tam. Pri zadnji tekmi so dobili na grade: Od Euclid Rifle kluba: šepic, Baraga in Turšič. šepic in Baraga imata vsak po 20 točk in se bosta morala poskusiti za prvo nagrado. Od Rainbow Hunting kluba pa: Hochevar, Fisher in Fortuna. Fisher in Fortuna imata vsak po 18 točk. zato se bosta morala udariti drugo nagrado. Izid tekme je bil pa sledeč; St. Clair Rifle klub Penosa V............. 17 Možina ................ 15 Malovašič ............ 21 Pirnat .................. 18 Turšič ........... ....... 16 Kren ............. ....... 14 Glažar........... ....... 17 Penosa L...... ....... 12 Novak J........ ....... 16 Buchar ......... ....... 13 159 Rainbow Hunting klub ....... 18 Jazbec ......... ....... 12 Marinčič ....... ....... 14 Glavič F........ ....... 12 Miller J........ ....... 15 Hochevar ..... ....... 22 Fortuna......... ....... 18 Russ J.......... ....... 15 Gliha L........ ....... 13 Kic ............... ....... 11 150 Euclid Rifle klub Turšič ..........- ....... 19 Mandel ......... ~t.... 16 ....... 20 Baraga ......... ....... 20 Lausin ........... ....... 9 Legan ........... ....... 18 Dolenc S........ ....... 11 Rosel ............. ....... 8 Sober ........... ....... 9 7 • 137 Eden naših farmerjev je bi konjem po opravkih v Cleve-andu. Obiskal je več prijate-jev in tako ni nič čudnega, če je mislil, da je predsednik Ze-dinjenih držav, ko se je peljal proti domu. Svojega konjiča je dobro naganjal, da bi bil prej doma, ker je vedel, da bo križ božji tako ali tako, ker je ženi obljubil, da bo še za dne doma. Pot pel j a po precej strmem klancu, konj se spodtakne in pade. Farmer ga nekaj časa gleda, potem pa jezno zavpije: 'Hej, če se mi ne spraviš s poti, bom kar čez te peljal!" A Policaj pripelje pred sodnika nekega človeka. Sodnik vpraša policaja: "čemu ste pa tega Človeka aretirali?" "Ker je bil pijan." "Kje ste ga pa dobili?" "Stal je na cestnem vogalu in se strašno prepiral s svojo ženo." "No, to pa vendar še ni dokaz, da je bil pijan." "Je, je! Veste, gospod sodnik, žene ni bilo poleg." A Trije Newburčanje so se zadnjo nedeljo peljali s piknika domov na truku. (Greh se pove, grešnik pa ne). Dva sta se vsedla spredaj na sedež, tretji je pa rekel: "Eh, jaz se bom pa kar tukaj na truku na bakso vsedel." In se peljejo in peljejo. Onima dvema, ki sta se peljala spredaj, je bilo strašno vroče, onemu, ki je sedel na baksi, je bilo pa tako nekam prijetno hladno, da je vso pot pel in žvižgal. Ko še pripeljejo domov in stopijo s truka, nenadoma eden zavpije onemu, ki je sedel na baksi: "Jejhata, kje si pa sedel, da si ves moker po hlačah?" Veseli možakar se hitro prime za mokre hlače, potem pa pogleda na voz in v hipu se mu posveti v glavi, da mu je bilo med vožnjo s piknika tako lepo hladno: sedel je namreč ves čas na velikem kosu ledu. A Služkinja Mica je bila dolgo zaročena in končno le pride dan poroke. Dan pred poroko stopi služkinja k svoji gospodinji in ji reče: "Gospa, ali bi mi hoteli sto> riti malo uslugo?" "Kajpada, pa rada. Kaj pa Dr. Clarence True Wilson, ki nabira sedaj 5,000,-000 podpisov ljudi, ki se bodo zavezali, da bodo ra-devolje "trpeli žejo." Razume se, da je • Wilson pa-'stor metodistovske episko-paltie cerkve in - načelnik odbora za prohibicijo in javno moralo. je t" "Prihranjenega imam $6.35 in prosim, če bi hoteli zame ta denar spraviti za dva dni." "Rada ga spravim, Mica. Pa kako, da daš denar meni spraviti? Saj se boš vendar poročila, ne?" "Zato pa ga dam spraviti. Kaj mislite, da bom šla, s tolikim denarjem spat s tujim človekom ?" A Zamorci so se nekaj sporekli in prišlo je do streljanja. Prišla je policija, ki je vse skupaj aretirala in pobrala tudi nekega drugega Zamorca,' ki naj bi bil za pričo. Ko pridejo pred sodnika, se ta obrne do priče: "Rastus, koliko strelov je padlo?" "Samo eden in slišal sem ga dvakrat, zato pa tako dobro vem." "Dvakrat si ga slišal? Kako je pa to mogoče?" "Gospod sodnik! Enkrat sem slišal, kroglo, ko je frčala mimo mene, enkrat sem jo pa slišal, ko sem jo pretekel." A Tujec" pride v restavrant in vpraša strežnico: "Gospodična, kaj pa imate danes dobrega?" "Imam žabja bedra, kokošja jetra, telečje možgane in volov-ske noge." "Hitro se dajte preiskat zdravniku, meiii pa pošljite drugo strežnico." Leopold Kushlan SLOVENSKI .. ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING Zvečer od G. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba št. 7. Tel. RAnd. 5105 Tel. CHerry 3982 G. M. KABAY 23511 St. Clair Ave. EUCLID, O. Gi"occrija, konfekcija, sladoled. cigar«, t (cigarete in mehke pijače. Se priporočam V OSMIH DNEH OKROG SVETA V manj kot devetih dnevih okrog sveta — to je največji svetovni dogodek v letu 1931-To je triumf izuma človeka, vztrajnosti mehanizma in — človeka. Zrakoplovca Post in Gatty sta preletela v zadnjem poletu 16,000 milj in sta letela povprečno po 145 milj na uro. In nista s svojim aeroplanom preletela samo Atlantika, nepremostljivo točko do nekaj let nazaj, preletela sta tudi Evropo, Azijo in Severno Ameriko. Pravzaprav so bili združeni trije poleti v enem: polet preko Atlantika, iz Sibirije do Alaska (2,500 milj), in iz Alaske do Edmontona. Ta, zadnja razdalja je sicer samo 1,500 milj, toda je bila najnevarnejša na vsem poletu. Da dobimo pravo sliko tega Poleta, primerjajmo -potovanje okrog sveta, kakor si ga je predstavljal Jules Verne, in ki ga je opisal v knjigi "Potovanje okrog sveta v 80 dneh." Junak Ver no ve domišljije je bil Phileas Fogg, ki je nastopil potovanje okrog sveta iz Londona !eta 1872. Potoval je z ladjo in železnico do Sueza, od tam z ladjo do Bombaya in z železnico do Kalkute. Od tam je potoval ob kitajskem obrežju do Hongkonga in Yokahome na Japonskem. Od tam se je prepeljal z adjo čez Pacifik do San Francisca. Od tu je potoval skozi Reno, preko Denver j a, Omahe, Chicaga do New Yor-ka. Iz New Yorka z ladjo do Irske in z železnico do Londona. Seve, to potovanje si je pisatelj Jules Verne samo domišljal. Nekoliko let pozneje, ko je ta knjiga izšla, je poslal neki Joseph Pulitzer na potovanje okoli sveta Američanko Nellie Bly, z naročilom, da mora pobiti go-rejšnje potovanje za najmanj na straži. Kakor hitro se namreč motor - v aeroplanu ustavi, pade letalo na tla, medtem ko ostane Zeppelin v zraku, četudi motorji ne delujejo Posadka v Zeppelinu šteje preko trideset mož in se ti v službi lahko menjajo, ko mora biti pilot v aeroplanu venomer na straži pri svojih inštrumentih in nima nobenega časa za spanje ali počitek. In v bodoče? Gotovo je, da bo prišel čas, ko se bo z aeroplanom letelo okrog sveta za igračo, ko bodo brneli v zraku aeroplani s popolnoma žaneslji-vimi motorji, z večjo posadko, potniki in, prtljago. Izumili bodo nekega dne aeroplan, ki bo varno letel v zraku, ne glede na grdo vreme, meglo in nevihto. Znanstveniki so na del u, da ustvarijo večjo brzino za aeroplan in ki bo rabil manj kuriva kot ga rabijo danes. Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar pa si bil. Na vratih sem ti še rekel: 'Pazi, Tine, tema je!' — In si šel v šupo. Morda si pa izgubil v šupi. Tam poišči! škoda bi bilo denarja! Celih dvajset jurjev." "Goljuf!" je bruhnil Tine. "Sreča, da nimaš prič!" se jo ozrl. "To je dobrota, to je moja dobrota! Ampak pred ljudmi mi tega ne reci! Jaz imam pisano in podpisano črno na belem in te bom tožil za vsako besedo čez čast! Tu imam potrjeno!" mu je pomolil list pod nos. "In rečem, da ste goljuf, in še stokrat goljuf!" "In tudi če bi ti ne bil res posodil, pravico imam do denarja. Ali ti nisem preskrbel žene? Brez moje pomoči bi je ne imel!" "Zlodej!" je vzkipel Tine, ki se je komaj zadrževal od silna jeze. (Dalje prihodnjič). Pet dni. Odpeljala se je iz Londona v Amiens na Francosko, kjer je tačas še živel Jules Verne in ga je gredoč obiskala. Verne je dvomil, da bi, mogla podjetna Američanka napraviti pot okoli sveta hitreje, kot njegov Phileas Fogg. Nellie Bly se je pa neustrašno podala na pot in je Potovala po isti poti, kot jo je začrtal Jules Verne in je konča-svojo pot natančno v 72 dnevih, 6 urah in 11 minutah. To-rei je pobila Vernovo potovanje za skoraj osem dni. To je podžgalo drug« in kmalu za njo se je poda, na pot okrog sveta N.ewyorcaii George Francis Train, ki je napravil Pot okrog sveta v 67 dneh, 12 urah in 3 minutah. Žatem je napravil isto pot Charles Fitz-morris, nekdanji policijski načelnik v Chicagu, v 60 dneh, 13 urah in 29 minutah Leta 1913 je napravil isto pot John Hendy Mears y 35 dneh, 21 urah in 36 minutah. Leta 1929 se je podal na pot okrog sveta zrak opij v Graf Zeppelin, katerega relord sta hotela Post in Gatty pobiti. Zeppelin je napravil samo 3,-500 milj daljšo pot, ke} je včasih krenil vstran, da je imel ugodnejše vreme. Craf Zeppelin se je na tem Potu ustavil samo trilrat, da le vzel gasolina: v Frfedrichs-hafnu, v Toki ju in v ios An-gelesu, medtem ko sta morala ta. dva letalca napolnil tank trinajstkrat. . Zeppelina je vzelo za >ot oko-ii sveta 21 dni, sedem % in 34 minut, ako se računa irsa postajališča. Faktično 1 letel Zeppelin samo okrog 12 dni. Post in Gatty sta bila \a potu nekaj manj kot .jjevet, \ zraku l>a sta bila faktično sai^o štiri dni in deset ur. Zeprelin je napravil povprečno na uro 65 milj. Pri vsem tem pa je k treba pomisliti to, da je vožnja v Zeppelinu podobna vožjji na ladji, medtem ko mora letalec v aeroplanu biti nepreiehoma Pravijo, da so božja pota čudna, vendar so naše postave, katere so nam dale razne po stavodaje in po katerih se rao ramo ravnati, še bolj čudne. To boste razvideli iz naslednje ga: Kadar kdo toži za odškodnino, ker se je nevarno ali smrtno poškodoval pri delu, morate na sodni j i dokazati, da. ste se res poškodovali pri delu. Te ga se drži tudi Industrijalna komisija za državo Ohio, ki natančno preišče vsak slučaj, predno plača odškodnino/ V Senecaville, Ohio ima Cambridge Colleries Co., več rudo-kopov. Tam je bil zaposlen tudi neki Peter Sviderski leta 1926. Nekega dne, ko je bil že zunaj rudokopa, se je izjavil proti tovarišem - delavcem, da gre nazaj v rov po svoje orodje. In res je šel. Videli so ga, ko je šel proti spenjači, potem pa ga ni nikdo več videl. Njegova žena je vložila prošnjo na Industrijalno komisijo za odškodnino, ker je bila mnenja, kot so bili vsi drugi, da je bil mož v rudokopu ubit Ravno tisti čas se je namreč del rova podrl in splošno mnenje je bilo, da je gori omenjenega delavca zasulo, ko je šel v rov po orodje. Industrij alna komisija je za nekaj dni zaprla ru dokop in dala v rovu vse prekopati, da bi dobili truplo 'izginulega delavca, toda trupla niso našli. Ker ni mogel nihče dokazati, da je bil Peter Sviderski ubit pri delu in ker tudi njegovega trupla niso našli, je Industrijama komisija zavrgla njegovo prošnjo za odškodnino. žena pa je trdila, da je njen mož zašel v rove, ki so bili že več let zapuščeni in preplavljeni z vodo in da je tam utonil. , Toda Industrij alnS, komisija teh poplavljenih prostorov ni dala preiskati in tako se ni moglo dokazati, kaj se je zgodilo .s Sviderskim. Splošno mnenje je bilo, da se je gotovo ponesrečil v rovu, ker baje ni imel nikakega vzroka, da bi skrivoma pobegnil v tuje kraje. Prošnja za odškodnino se je vložila potem na sodni j o in sod-nija je tudi prošnjo zavrgla, ker ni mogel nihče dokazati, da je bil Sviderski res ubit. Sedaj, po petih letih je žena zopet vložila prošnjo na sodni j i in sodni j a je prošnjo ponovno zavrgla. Sodni j a pravi: Ena stvar je misliti, da je mož umrl v rudokopu, druga stvar pa je to dokazati. Čudno se zdi človeku, da bi v takem slučaju ne mogli soditi ne le postavno, ampak pravično in bi tako nekoliko olajšali gorje, ki ga trpe sedaj žena in otroci skrivnostno izginulega Svi-derskega. -o-- * $2,105,000 daruje nemška vlada vsak dan v podpori za ca okrog sveta: Wiley Posta in Harold Gatty-a. je Post, na desni Gatty. Na levi VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA brezposelne. "Vse to je res, Tine, sin moj! Vse to je rse!" Zato pravim, da boš vedel, da si nisva ničesar dolžna! Ničesar! In sam ne morem za to, da sem se znašel v tem vrtincu. 'Delaj pokoro!' praviš. Za to sem še premlad. Da, premlad! Ali misliš, da nisem mislil, da bi se naznanil? O, in kako sem mislil! Koliko noči mislil in trpel. Toda jaz sem še premlad. Ali naj se živ za-grebem v jamo? Tudi ti si prišel na pokoro šele zdaj, na stara leta, ko si betežen. Za pokoro je še čas. Saj ne rečem, da se ne bom naznanil, toda zdaj je še prezgodaj. Ali ti ni dovolj, da sem zdaj poročen s Franco, ki vse ve in sem njen mož, pa je vrnila grunt in sem hlapec? Ali ni to že dovolj pokore? In moram iti po svetu, da je ne bom več gledal!" se je gnal ves razgret in prsi so se mu hrupno dvigale. "Da Franca ve?" se je zgrozil Blaž. "Franca ve!' "In si ji povedal pred poro ko?" "Ne. Ali ji nisi ti povedal?" "Nisem. Nikoli in nikomur. "Da nisi?" "Nisem. In te bo ovadila?'" "Ne bo!" je trpko dejal Tine "Morda bi bilo prav, če bi me, Toda ti, ti me nimaš pravice ovaditi, da veš! In če me ovadiš, bom dejal, da vidiš prikazni!" "Da vidim prikazni!" je kimal Blaž z glavo, ves potrt in uničen. "To je moja strašna [samo to! pokora. Toda Tine, ne pozabi, da tudi veter ve!" "In žival, kaj ne?" se je zopet zagrknil Tine. "Pram j p mrtev in ta ne bo pričal!" "Toda sin moj, četudi nimam pravice, praviš, zaradi tvoje duše te prosim, ne pozabi na pokoro, ne pozabi nanjo!" je lovil sinovo roko. "Zdaj je še prezgodaj. Jaz rad še živim in gledam solnce. Ali nisem bil dosedaj zmerom v vlažnih hlevih in šupah? Bil. Toda čez dan je le bilo solnce. V ječi, tam pa ni solnča!" "Ampak tudi v tvoji duši ga ni!" je trpko dejal Blaž. "Po tvoji krivdi ga ni bilo še nikoli," je odvrnil Tine ter iztrgal roko iz njegove desnice. "Po tvoji krivdi ga ni bilo!" "Po moji krivdi!" se je obtoževal Blaž. "In po moji krivdi DNEVNE VESTI odgovoril na protest kanadske vlade radi zaplembe kanadskega parnika "Josephine K-," o katerem se je sumilo, da tihotapi z žganjem. Tekom'zaplembe parnika so ameriški mornarji ubili kapitana Josephine K Rusija ne more kupiti ameriškega bombaža Washington, 10. julija. Vladna farmarska komisija ni hotela prodati Amtorgu, ruski trgovinski komisiji v Ameriki, 250.000 bal bombaža, ker je Rusija hotela bombaž na kredit. Ako bi bila ruska v priznana od ameriške vlade, bi se blago lahko dobilo na kredit, tako pa Rusija dolguje Ameriki nad $500,000,000 in se ne zme ni, da bi to svoto plačala. WGAR radio postaja Od nedelje, 12. julija, naprej bo WGAR r a d io postaja v Clevelandu molčala, in sicer za en teden. V tem času bo gotova nova postaja, ki se bo oglasila 19. julija. ga ni v srcu Francke ubožice, ki zaradi naju obeh nosi svojo pokoro. Zaradi naju nesrečnikov !" Tine je naglo prekinil pogovor ter se vrnil proti domu, poiskal je svoj vojaški kovčeg v hlevu ter sedel nanj. "Zdaj pa le odromajva v širni svet! Proč moram odtod, da me ne zmrvi, da me ne zdrobi!" Dolgo je sedel. In ko se je dodobra premislil, je spet zlezel na stezo proti Matevževi kotlini. Matevž je že branal ter je glasno obračal kobilo. "No, Tine," se je nasmejal, "kdaj prepiševa njivo? Dobro so te oplazili! Premalo odločen si, veš, premalo odločen. Ti bi bil moral stopiti na noge! Kdo bi si bil mislil, da je Mati-jec v taki milosti! Ali razumeš žensko? Tebe vzame za "moža, onemu pa grunt. Nekaj nerazumljivega. Za moža te je pa le vzela. Vidiš, k lepi ženi smo ti pa le pripomogli, kaj ne? Šest ur naokoli so ti nevoščljivi zanjo. No, seveda, zdaj je bolna. Pa si bo že pomagala. In doto si je tudi izgovorila. No, seveda, dota ne zgori. • In pa za svoje delo tudi nekaj zahteva. Ali je bila zastonj dekla pri hiši? In obresti od dote tudi. Obresti od dote. — Oha, tak stopi no, kaj boš grizla okoli sebe!" se je jezil nad kobilo.. "Nič ne maram!" je dejal Tine. "Jaz pojdem po svetu!" "Po svetu? I, seveda! Kaj pa bi. Ali boš hlapec, kjer je bila žena gospodinja?" "In sem prišel po tisto svojo knjižico!" "Po knjižico? Ali misliš ono knjižico od hranilnice?" je rekel Kosmač. "Da!" "Do te nimaš več pravice!" je pomežiknil Kosmač. "Do te nimaš več pravice! Ne samo, da smo ti ženo preskrbeli. Ne Tisti denar je že poravnan s posojilom. Ali ti nisem posodil za poroko dvanajst tisoč dinarjev? In sem že poračunal obresti. Vsega skupaj je v knjižici komaj toliko, da to poravna. Komaj toliko. In za posredovanje ne dobim niti pare. Pa saj tudi ne maram!" "Vi se šalite. Meni ste dali dva tisočaka, samo dva gola tisočaka. Dvajset stotakov!" "Ti se motiš, ti se motiš, Tine!" je pomežiknil Matevž in obračal kobilo. "Gotovo se motiš. Ali si bil pijan? I, seveda, od mojega tepkovca si bil pijan in si pozabil. Položil sem na mizo dvanajst tisočakov, in ti si podpisal, da si jih prejel, še rekel sem ti: 'To pa bo preveč za poroko!' pa si rekel: 'Beračiti ne morem za stroške!' Ali se ne spominjaš, Tine? I, seveda, če si bil pijan. Pijan iz 600 tekstilnih delavcev je zopet odšlo na štrajk Providence, R. I., 9. julija. - 600 delavcev, zaposlenih v tukajšnji Weybosett tekstilni tovarni, je odšlo danes na stavko, ko je bila zavrnjena njih prošnja, da se zopet vzpostavi stara plača. Preteklo zimo so delavcem utrgali 12 procentov in pol na plači z obljubo, da znižanje plač preneha tekom poletja. Ni pametno in varno, ako se premladi ženite Larchmffont, New York, 9. julij a. — Tu je bil aretiran 18-letni Leslie Busch, sin poznanega in bogatega prodajalca zemljišč v Floridi. Pred dvema tednoma se je skrivaj poročil S 15-letno hčerko šoferja svojega očeta. Sedaj ga je pa velika porota obdolžila, da je — odpeljal otrofc^.j« Hočete kupiti mesto? Tu je vaša prilika Charlestown, W. Va., 9. julija. — Tekom svetovne vojna so v tej državi zgradili mesto Nitro, kjer se je izdelovalo strelivo. Zvezna vlada je plačala za zgradnjo mesta in ivornic nekako $70,000,000. Danes pa je bilo mesto Nitro prodano za $250,000. Kupila ga je kompa-nija, ki še obratuje v mestu. V mestu se nahaja 30 tovaren, ki so opremljene za izdelovanje municije, 1000 akrov zemlje iu 432 privatnih hiš. 2,000 železničarjev od puščenih v Romuniji Bukarest, Romunska, 10. julija. — Romunska vlada je odpustila od dela 2000 železniških delavcev "radi ekonomije." Unija železničarjev se je izjavila, da bo tožila državo, ker je prelomila pogodbo. Polet na Japonsko odpo vedan radi vremena Solomon, Alaska, 10. julija. Zrakoplovca Robbins in Jones, ki sta hotela poleteti iz Amerike v Tokio, Japonsko, v enem samem poletu, da dobita $25,-000 nagrade, sta morala radi slabega vremena svoj načrl opustiti. Spotoma, tekom poleta, nista mogla dobiti dovolj gasolina, da bi lahko nadaljevala pot. x Mussolini zatrjuje, da bo znižal oroževanje Rim, 10. julija. Italija je pripravljena slediti povabilu ameriškega državnega tajnika glede razoroževanja. Mussolini je izjavil, da je pripravljen sprejeti vsak predlog, ki ga stavi Amerika glede razorožitve. Mussolini je v pogovoru z ameriškimi časnikarji sijajno hvalil predsednika Hooverja, e katerem se je izjavil, da je največji voditelj svetovnih narodov! Za to pa! Menda ja,! Josephine K. slučaj pred državnim oddelkom Washington, 10. julija. Dr žavni oddelek vlade se je izja- MALI OGLASI Soba se odda enemu fantu ali dekle-u. Vse udobnosti, prost vhod, 873 E. 72nd St. spodaj. (164) Poceni naprodaj je 6000 komadov cementnih blokov, komad samo 2 centa. Naprodaj je tudi troje parov garažnih vrat, po $5.00 par. Naprodaj je tudi dosti druzega le sa, večinoma nov, zelo poceni Oglasite se takoj na 5409 Spencer Ave., spodaj. Karolina Modic Jugoslavije bi rada zvedela za svojega moža. Pred enim letom se je nahajal pod našlo vom: Jos. Modic, Kajuskasig, Box 263, Ontario, Kanada. Prosim rojake v Kanadi, ce kdo ve za njega, naj sporoči na Mary Cevka, 6607 Schaefer Ave., Cleveland, Ohio, ali pa če sam čita te vrstice, naj piše svoji ženi. V najem se da hiša, kjer se nahaja lep trgovski prostor in stanovanje 6 sob. Istotam se tudi poceni kupi oprema za slaščičarno. Oglasite se pri John Gorniku, 6217 St. Clair Ave. (x) Soba se da v najem, za enega ali dva fanta. 1167 E. 74th St. (163) čedno stanovanje da v Edna Obleke delane po meri $20 in več Obleke. čiščene_______—.75o , Hlače čiščene._____________7-40^ Suknje čiščene.....—,—$1.00 Ženske obleke čiščene. $1.00 Ženske suknjo čiščene $1.00 Klobuki čiščeni-_______-....... 50<; 1063 E. 61st St. DEVET evropskih zelišč je naravno zdravilo za vse neprilike želodca, pa tudi a clavobol, zaprtje, kašelj, prehlad, xyjrvoznost, brezspanje, nevraltfijo, revmatizem, izgubo apef.i-ta. bolečine v hrbtu in razne kožne bolezni. Cena $1.0«. Kominova lekarna PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU ... 6430 St. Clair Ave. vogal Addison Rd. nasproti S. N. Doma. Opremljena soba s hrano vred se odda. 885 E. 137th St. M. Kastelic. (164) Išče delo Mlado slovensko dekle bi rado dobilo hišno ali kako drugo delo. Vprašajte na 6303 Carl Ave. (164) *___ Pes se je zgubil, dva meseca star, ves bel, s črnimi črtami okoli oči in s črnim nosom. Kdor ga dobi, naj ga pripelje na 1161 E. 61st St. k Oblaku. 1 DOBER PREMOG! I © Točna postrežba! (§), ® The Hill Coal Co. ® (©) 12(51 MARQUETTE RD. (©) Stari Cimpcunanovi prostori /g\ ^ HEnderson 5798 H FRANK ARKO, zastopnik ^ ^llllliUIllillllllllllillllllllllllllllUlIllll!^ Eden ali dva fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vpraša se na 6604 Schaefer Ave. (164) EDAJ se nahaja naša trgovina nasproti A. Grdina in Sinovi Furniture Store, na 15302 Waterloo Rd. FRANK JELERClC S S riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ JOHN SRAKAR 669 E. 159th St. GLenville 4152 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih cenah vsa dela v popravila na vaših hišah. Naprodaj je hiša za dve družini, 10 sob, kopališče. Hiša se nahaja na Bonna Ave. Cena je $6500. Vpraša se na 5125 Luther Ave. Krava naprodaj, mlada, fine Guernsey pasme, najboljša mlekarica. Istotam se proda tudi dober voz na peresa, za vprego z enim konjem ali dvema. Vprašajte pri Lawrence Petkovšek, South Richmond Rd., So. Euclid, Ohio, j (163) "" THE CUSTODIAN SAVINGS .