Posamezna Številka 5 din ZASAVSKI TRBOVLJE, 28. novembra 1951 Štev. 48. — Leto IV. G L A S l LO O S V OBOD I I N E FRONTE OKRAJA TRBOVLJE 29. november - najvecji praznik močne svobodne in neodvisne Jugoslavije 29. novembra bo poteklo osem let od drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. Ta veliki dan, ki ga vsako leto praznujejo narodi Jugoslavije, upravičeno Imenujemo dan rojstva nove Jugoslavije. Proglasitev Federativne ljudske republike 29. novembra 1945 je bila samo naravna posledica sklepov drugega zasedanja AVNOJ in oborožene borbe, ki so jo pod vodstvom svoje Partije vodili narodi Jugoslavije že od leta 1941. II. zasedanje AVNOJ je pravilnost te poti potrdilo in tudi s pravne strani izročilo državno oblast delovnemu ljudstvu, ki si jo je že do tedaj Priborilo in čvrsto držalo v svojih rokah. Naša Partija je že tedaj pravilno ocenila mednarodni kakor tudi naš notranji revolucionarni položaj. To je omogočilo, da so bili na II. zasedanju AVNOJ sprejeti tako dalekosežni sklepi, katerih logičen rezultat sta federativna republikanska ureditev države in izgradnja socializma. ■Z ustanovitvijo Jugoslavije na federativni in republikanski osnovi so narodi Jugoslavije izvojevali eno svojih največjih zmag; odpravili so hegemonijo, ki jo je srbska buržoazija izvajala nad drugimi narodi Jugoslavije. Tako so vsi narodi Jugoslavije dobili možnost čim samostojnejšega razvoja v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. Tak razvoj ni samo prignan v ustavi, temveč se v praksi izvaja, da se vse ljudske republike hitro gospodarsko in kulturno razvijajo, a še Posebno ljudske republike Makedonija, Črna gdra in Bosna in Hercegovina, ki so bile pod monarhijo stare Jugoslavije najbolj zatirane — oziroma jim sploh niso priznavali narodnega značaja. Ustanovitev FLR Jugoslavije na prostovoljni odločitvi vseh narodov Jugoslavije krepi bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije, ki se nenehno razvija in utrjuje. Naši narodi so izšli iz narodnoosvobodilne borbe prekaljeni, s trdno hrbtenico In jekleno voljo, da ohranijo svojo s krvavimi žrtvami priborjeno svobodo, neodvisnost in enakopravnost. Zavedajoč se, da resnične svobode in neodvisnosti ne moremo ohraniti, če nismo gospodarsko močni, so naši narodi krenili na pot čim hitrejše gospodarske osamosvojitve — izpolnjevanja petletnega plana in socializacije našega gospodarstva. Izvršeni so bili Selo pomembni ukrepi: agrarna reforma, nacionalizacija tovarn, bank, rud-nikov, prometnih sredstev, trgovin in drugih važnejših ustanov in objektov. * Čimer se je močno okrepil naš držav-ni sektor in ustvarila močna baza za OspeŠno Izvrševanje petletnega plana. Kljub zaprekam, oviram ln napadom na nas do sedaj uspešno Izvajamo baše osnovne naloge, Izpolnjujemo pet- letni plan in se približujemo trenutku, ko bomo lahko ponosno dejali: Petletni plan smo izvršili. Postavili smo trdne temelje za naš še hitrejši in lažji gospodarski razvoj in tudi gospodarsko smo našo republiko osamosvojili. Oborožene borbe kot tudi izgradnje socializma smo se lotili z lastnimi šila- % /V je obratno. Težnja podrejanja In izkoriščanja malih narodov, ki se je pokazala pri sovjetskih voditeljih že za časa druge svetovne; vojne, je zlasti prišla do izraza po vojni, ko so državam pod svojim vplivom odvzeli vsako gospodarsko in politično samostojnost in s tem kršili osnovna načela marksiz- stila, da bi naše narode izkoriščal in potvarjal marksistična načela. Naša država odločno in s hitrimi koraki gradi socializem; vse sile so usmerjene v graditev naše težke industrije, elektrifikacije in obrambe naše države. Uspehi, ki jih dosegamo, pa še močneje spodbujajo in krepijo zavest naših delovnih množic, da smo na pravilni poti. Naša država, ki se z vsemi silami bori za neodvisnost in enakopravnost med narodi, ni osamljena, temveč je močan činitelj miru v svetu in z nami morajo vsi računati kot z državo, ki se bori za mir in jo svet pozna, da je najodločnejši nasprotnik vsake agresije. Podpirajo nas milijonske demokratične množice v svetu. Mednarodno javno mnenje je na naši strani in to je velikanski činitelj, s katerim morajo računati tudi predstavniki vseh zahodnih sil. Jugoslovanski narodi so pod vodstvom svoje Partije in tov. Tita pravilno rešili narodnostno vprašanje v svoji novi domovini. Prav tako se že vseskozi odločno zavzemajo za neza-visnost in enakopravnost vseh narodov sveta. Odločno odklanjajo vsako politiko blokov in obsojajo vsakega napadalca. Naša država je ves čas od svojega nastanka podpirala vsako akcijo, namenjeno utrjevanju miru v svetu in dosledno izvajala vse obveznosti, ki jih je prevzela. Pravilna politika in ugled paše domovine se prav posebno kažeta v odločnem in pravilnem stališču naše delegacije, ki zastopa naše narode na zasedanju Generalne skupščine OZN. Vztrajno odklanja vsako paktiranje med samimi velesilami in se zavzema za krepitev vloge Organizacije združenih narodov, bori se za spoštovanje suverenosti in nedotakljivosti malih držav. Zahteva široko razorožitev, prepoved atomskega orožja. Obsoja politični in gospodarski pritisk na male zaostale države, nastopa proti zastra-hovanju, vsiljevanju tuje volje malim narodom in za spoštovanje enakosti med narodi. Zavzema se za mirno in sporazumno reševanje mednarodnih vprašanj. Stališče naše delegacije zagotavlja, da se ohrani mir v svetu. Tako stališče podpirajo vsi zatirani narodi sveta. Naše miroljubne politike ne morejo odklanjati niti imperialistične sile v svetu, ker bi drugače še bolj izgubljale na ugledu. Zato podpirajo več predlogov naše delegacije v Organizaciji združenih narodov. To obletnico rojstva naše države praznujemo v času, ko naši narodi bijejo težko borbo vsakodnevnih nalog za čim prejšnjo izpolnitev petletnega plana, s čimer se bosta vloga in ugled naše države v svetu še povečala. Naša država pa se bo s tem tudi gospodarsko osamosvojila. Pred volitvami v organizacije Zveze borcev mi. Upravičeno pa smo pričakovali, da nam bo v težki borbi za Izvrševanje petletnega plana vsaj moralno pomagala Sovjetska zveza. Pokazalo pa se ma-leninizma. Podjarmljenju se je uprla edino naša država, ki zvesto brani svobodo in enakopravnost naših narodov in ne bo nikdar in nikomur dopu- Uspeli Cementarne vTrbovlfah Se nekaj tednov — in pred nomi bo čas, ko bo treba opraviti volitve v odborg Zveze borcev NOV. Akoravno bodo te volitve šele proti koncu decembra in v mesecu januarju, se je vendar treba nanje pripraviti že sedaj, zlasti še, ker se bodo novi odbori ZB volili že v okviru novih občinskih ljudskih odborov. Da pa bomo pripravljeni na te volitve, je paša dolžnost, da pregledamo dosedanje delo in napake, ki smo jih delali doslej, odpravimo. Slaba stran organizacij ZB z izjemo nekaterih je, da se opazi, da zaživijo te zveze ponekod le po enkrat na leto, t. j. pred občnim zborom, da pa njih življenje in delo nato zamre. Treba pa je spet pohvaliti druge krajevne zveze, ki so v tekmovanju za 10. obletnico OF in sedaj v počastitev desetletnice JA pokazale v svojih tekmovanjih in v organizacijski okrepitvi lepe uspehe. Kakor je bilo že rečeno, se bodo nove volitve v ZB vršile na enak način kot volitve v odbore OF, vendar pa bodo nekateri odbori odpadli, ker bo izvedena nova teritorialna razdelitev okraja. Tako bodo pod Mestni odbor ZB Trbovlje prišli krajevni odbori ZB Gabersko, Dobovec in Klek, ki že sedaj spada pod mestni odbor. Pod mestni odbor pridejo ti odbori sedaj kot pododbori, z razliko, da bo po en član teh krajevnih zvez izvoljen v Večina Trboveljčanov še ni videla svoje cementne tovarne od znotraj, čeprav jo vsi, prav vsi poznajo prav dobro, in jo je že marsikdo na tihem ali glasno preklinjal, ker se mu je vsedal ha temno obleko, ko je šel mimo, toliko osovražen »sivi sneg«. Nekaterim 8re ta cementni prah, ker ga je res Vteveč, na živce, vendar je neizbežen ■taki ali podobni tovarni. Direkcija x®*hentarne si prizadeva na vse mogo-* načine, da omili to prašenje, treba *"a je pomisliti, da cementarna ni na-Var*v®,ll pospodarja.« '® Cnla,'1 .je nerazumljiv odpovor. nato pa k Rin/i®1 "H*el ropot napllh korakov 5* vrat., *®m J® nekdo odločno potrkal “®ko||r* 'P Caldnell Je zaslišal Merrtvaleov ‘0*®cl«h.'hWaj'7»» AH‘ae J« kaj zpodllo?« Velikan v kotu Je odpovorll z zamolklim plazom. Caldwellov obraz Je okamenel. Brez omahovanja Je atopl) k vratom In jih odpahnll. Nato Je z levico vrata na pol odprl, a z desnico Je držal pištolo, pripravljeno za atrel. Merrlvale je prvi atopll v aobo. Sledil mn Je še en mož, toda Caldwell Je snnll vrata vanj ■ toliko silo, da Je omahnn po hodnlkn. V latern trenntku Je že apet zapahnil vrata. Merrlval Je obstal; presenečen Je pople-dal okoli sebe. ker nl videl Garrlsha, nato pa v vrata, kt so bila apet zapahnjena. »Garrlsh!« Vae nadaljnje besede so mn obtičale v grlu. Pred njepnvlml očmi ae Je mračno In prožeče pojavila cev težke pištole. »Da ne boste sprepovorlll niti besede!« je laprozll Caldnell. »Vsaka plaanejša beseda pomeni vašo amrt, me razumete? Sedaj pa bodite tako prijazni In pojdite v spalnico.« Merrlvale nl napravil niti plba. Lovil Je sapo In ae Je naposled toliko opomogel, da Je lahko hripavo mrmral: »Za vrapal« NJepova roka Je zlezla k notranjemn žepu v suknjiču, toda ae Je takoj apet ohlapno povesila, ko je postal pritisk pištole na njepovo srce močnejši. »Bodite pametni,« ae mu Je ropal Cald-we!l. Merrlvale Je zaklel In šel v spalnim. Sedaj Je zapledal zvezanepa Garrlaba. NJepove vodeno svetle oči so se svetlikale, ko ae Je v spalnici obrnil proti Cald-wellu. »VI ate noreel« Je siknil Merrlvale skozi ustnice. »VI ate popoln norec! Kaj mislite a tem doseči?« i »Sedite!« Merrlvale Je zaklel, vendar Je ubogal. »VI st« popoln bedak!« Je sopihal. »Pred vrati atojlta dva do zob oborožena stražarja, ki aamo čakata na moje znamenje. In vaa ostala hiša Je polna atrašarjev. Ne morem vam reči drnpepa, kot da ate brez pameti. Iz te hiše ne morete priti. Ce ae vrsta odpro, kar ae lahko zpodl, če ae predolgo ne vrnem, vaa bodo preluknjali kot rešeto.« »Mopoče.« Je priznal Caldwell. »Toda dam vam častno besedo, da bodo vaši ljudje tudi vas videli v zadnjih Izdihljajih.« Merrlvale je skomlpnll z rameni. »V tem trenntku tem rea v vaši oblasti. Toda premislite vendar, da vam ta majhna pustolovščina ne more korletlt! prav nič.« Caldwell Je prikimal. »Drži. se prej pa bi rad Imel vaš samokres.« Merrrlvale Je požrl kletvico, ki mn J« hotela uteči ter Je oddal svo.t brownlnp »Oddajte še vae drupe reči. ki Jih Imate a seboj,« Je terjal Caldvell. »Kaj hočete s tem?« »Storite, kar sem vam rekel!« Je zaprosi! Caldwell. »Izpraznite žepe!« Merrlvale Je prebledel In kriknil, toda i® J*110! utihnil, ko je Caldwell apet dvlpnll pištolo. V knjlpl je našel tndl šifrirano brzojavko, zraven nje pa prevedeno besedilo. Caldvrelln ae je skoraj srce ustavilo, ko je to odkril. Brzojavka nl bila drnpepa kot obvestilo, ki pa je neki Howard poslal Iz San Franetiča, ki pravi, da ae Je nenadno živahno delovanje tajne službe Izkazalo za prav nič nevarno. Tajna služba da nl ničesar dopnala, zaradi česar da Merrlvale •pet lahko mirno spl. Tajni službi da se tudi nl posrečilo dobiti dovolj dokazov proti obema aretirancema. Caldwel! Je držal v roki, kar Je Iskal te dolpa leta. kar al Je zadal za življenjsko nalopo, to Je Ime kolovodje Družbe črnih bratov In nesporen dokaz njepove krivde. Videl je. kako ao pa Merrlvaleove oči zasledovale mrzlo In prožeče. NJepova roka Je trdneje prijela za revolver, ko Je po-okoll sebe. Garrlah ae Je obupno orli z vezllom. ki pa je z njim Caldwell dvell ae je smehljal. Uplbal Je. kako bi vsaj enepa Izmed teh ........................... Vi u borat In slekel suknjič. Caldvvell Je po-tepnll suknjič k sebi In pa preiskal z levico. Njepovo prvo odkritje Je bilo pismo z naslovom In tlposann znamko. Takoj nato Je naletel že na eno pismo, ki Je bilo že odprto. 7, zanimanjem al Je Caldvrell ogledoval naslov. Našel Je le tretje pismo, ki Je Imelo enak naslov. »Torej Friderik Merrlvale ae pišete?« Je rekel Caldwell. Moš Je siknil neko špansko kletvico, s ao Je takoj obvladal In rekel mirneje: »Morda »e še ne zavedate, da boste morali to svojo npntovltev v teko nekaj mlnot ali celo sekund plačati z življenjem.« »Berimo rajši mlnnt. pospod Merrlvale,« ■e Je smehljal Caldvell. »Kaj pa Je tole?« Caldtvell Je privlekel na avetlo neko črno knjigo, ki Je o njej ugotovil, da Je celotni pravilnik adrotonja trnih bratov. gledal boril z vezllom. ki pa oropal svobode. Caldvell ae Je smehljal. Uplbal Je. kako bi vaaj enepa Izmed teh papirjev spravil li te hiše. Vaaj eden od teh papirjev bo pred sodniki sadosten dokaz za Merrlvaleovo krivdo. Popledal Je proti oknn. nato pa proti elparetnl dozi, ki je še vedno odprta ležala na mizi. Ali naj brzojavko In prevod prilepi v dozo ter dozo vrše skozi okno? Tam Jo bo našla policija. Njepovo oči ao se srečale s Merrlvaleo vlml. Takoj Je Caldwell začutil, da Je Merrl vale spoznal njepove naklepe. , . »Drapl prijatelj.« je rekel Merrlvale ledeno, »ko boste to hišo zapuatlll. Jo boste brez teh papirjev. Kazen tepa boste Iz te hiše prišli v takem atanjn, v kakršnem vaa pozemeljake reči ne bodo več zanimale.« Caldwe!1 nl takoj odpovorll. Gledal Je omahovaje zdaj Merrlvalea zdaj Garrlsha. Kako dolpo bodo še kljubovala vozila Iz razcepljenih rjnh silnim naporom orjaka? Bil Je prav na tem. da at prizna, da to ne more več dolpo trajati, ko Je nekdo nepričakovano močno n daril na vrata. V napile) Je Caldwe)! npotovll sam pri •ebl, da ne bo mopel prisiliti Merrlvalea. d« bi neznanen i .1 vratih odgovoril tako. kakor bi od njega zahteval. Hitro Je pritisnil revolver na Merrlvaleova prša. »Niti plesni« Nastal Je molk. Spet Je sledil ndaree a pestjo na vrata. »Friderik, kaj ae Je spodilo?« Ko nl bilo odpovora. Je neznanec zaklical plaaneje: »Friderik!« Kljnb prožečemu revolverju Je Merrlvale veselo olajšan mežikal Caldwelln. »Sedal ate zpnbljenl, drapl prijatelj! AH veate kdo Je zunaj?« Caldwell je zaslutil, da je to eden Izmed tovarišev, ki ae Je vrnil s poti. »Viljem Garaon Je to.« Je nadaljeval Merrlvale tiho. »Vrnil se Je.« Spet Je nestrpno zaropotalo po vratih »Friderik, kal delaš v sobi?« Merrlvale se Je smehljal Caldvrelln »Ko enkrat potrka,« Je rekel nežno, »mu bom odgovoril.« . aeknnd Je bilo vse tiho. Očitno Je zdaj Garson prisluškoval pri vratih. veste, kaj te bo zgodilo, če odgovorim Garaonii?« .o J® Caldwelt mirno. »Vafil IJndle bodo vrata vlomili.« Vrata ao se začela trest! od Garsonovega divjega razbijanja po njih. »Friderik.« Je rjul Garson. »ali sl ▼ sobi ali ne?« Merrlvale Je tiho sedel pred Ca!dwello-vlm revolverjem Pred vrati se Je pojavilo več glasov. Kakor bi mu velel nenaden nagon, ae Je Ca!dwell sedaj obrnil proti Garrlahu. Prepozno, kajti orjafikenm sin žahnlku ae Je ie posrečilo odstraniti blazino. »I Jo Je Imel prevezano čez nata. »Garaon. na pomoč!« Njegov glaa je divje zadonel po aobl. »Vlomite vrata, vlomite vrata ...« V trenutku Je bil Caldwel! pri Garrlshn. toda Garrlahnve besede ao že dosegle avoj namen. Vrata ao zaftkrlpala Kmalu ao bila odprta ln Viljem Garaon Je vdrl v sobe g tremi oboroženimi možmi. . n* v*«llgnll revolverja. Ob taklli okoliščinah bi bilo tako početje samomor. Negibno Je >tal sredi sobe ln mirno gledal Garaona. Se o gospodu Gorograncu » vuuai ivuiu Ul VMU winu. uua roden* gospoda sta I« po svojem od d* is Trnovelj naprej rovarila, slasti Dvajsetega septembra letošnjega leta je trboveljsko prebivalstvo izgnalo is svoje srede dva protiljudska duhovnika, gospoda župnika Martina Gorogranca in njegovega kaplana, gospoda Volaska. Trbovlje, znano po svoji revolucionarni preteklosti, ni moglo dopustiti, da bi ljudje, kot sta gospoda Gorogranc in Vo-Iasko, še nadalje prebivala v Trbovljah, saj sta ravno ta dva gospoda odklonila podpis resolucije poštenih štajerskih duhovnikov, ki so v svoji spomenici zahtevali izročite? vojnih hudodelcev Artu-koviža in Paveliža. Gospod Gorograne je nadalje vrgel is svoje sobe duhovnika, člana Ciril-Metodovega društva, in mu dejal, da je »izmeček«. Prav tako se oba navedena gospoda nista udeleževala volitev, kot bi to bila njuna državljanska dolžnost Na velikem manilestacijskem zborovanju meseca septembra v Trbovljah ie prišlo do odločitve o vprašanju gospoda Gorogranca in Volaska. Odločitev je bila taka, da sta bila oba gospoda izgnana ii Trbovelj, kamor zanje ni povratka. Vendar temu ni bilo tako: oba na- odho- . _ _ go- spod Gorogranc, in iskala zaveznike; anonimna pisma so prihajala na razne naslove v Trbovlje. Ta nepodpisan^ pisma so dokaz, kako razpredeno mrežo je imel gospod Gorogranc po Trbovljah — mol, ki ima na vesti razne grehe is predaprilske Jugoslavije, ki jih je opisal pošten slovenski duhovnik v našem članku »Kako je že bilo?« Tudi gospod Gorograne sam je pisal med tem časom v Trbovlje pismo, v katerem se sklieuje na Deklaracijo o človečanskih pravicah, izdano od OZN. V tem pismu pravi, »da ni podpisal resolucije štajerskih duhovnikov o izročitvi Artukoviea in Paveliča, ker ni član Ci-rlf-Metodovega društva in ker ta listina ni bila predložena v odobritev škofijskemu ordinariatu, ki je zanj pristojen in odločilen«. Tukaj se nehote vprašamo: kdo pa je bil pristojen in odločilen v časih NOV, ko je protiljudska duhovščina ščuvala slovenski narod v boj proti svojim lastnim bratom, ko so nahujskani slovenski fantje pobijali poštene Slovence in Slovenke »V imenu Kristu-sa-Kralja te zakoljem, hej. partizant« ko so protiljudski duhovniki bili na čelu Bele garde, Črne roke in pozneje Domobrancev — ali ni bil tudi takrat škofijski ordinariat za to pristojen in odločilen? — »Seveda je bil!« bi dejal gospod Gorograne, saj so bili vsi sknpaj z škofom Rožmanom na čelu izdajalci slovenskega naroda in hlapci okupatorja — na čeln klavcev in ubijalcev na Hrvatskem pa zta bila vojna hudodelca Pavelič in Artukovič — In za izročitev teh dveh klavcev in morilcev mora dati torej dovoljenje škofijski ordinariat, da bosta gospod Gorograne in Volasko blagovolila dati svoj podpisi Skoda besed za tak smešen Izgovor, škoda papirja za tako opravičilo, ki je ničevo. Nadalje pravi gospod Gorograne v svojem pismn, »da ni vrgel iz svoje sobe duhovnika, ampak da mn Je samo pokazal vrata«. Ali ni to v bistvu eno in isto? Prav tako prav) gospod Gorograne v svojem pismu, »da je pomagal med vojno izseljencem s posredovanjem Urada za slovenske izseljence v Zagrebu in da je vedno delal za osvobodilni pokret«. Mi pa vemo, da je bil ta nrad med vojno čisto navadna agentura nemškega Gostega. Če je torej gospod Gorograne delal za ta urad. potem vemo. koliko je ura. Da gospod Gorograne ni sodeloval z ljudsko oblastjo, je jasno, saj se ni udeleževal niti volitev, tudi ni pristopil k društvu vseh poštenih slovenskih duhovnikov, kakor so storili to ostaii duhovniki v okraju. Trboveljčani vse to dobro vedo in jim ni prav nič šal, če tega gospoda ni več v Trbovljah. Bili so pa začudeni, ko so pred nekaj dnevi oba izgnana duhovnika spet zagledali na trboveljski cesti; vrnila sta se. akoravno sta vedela, da nista v Trbovljah zaželena. Morda bi bilo vse v redu in bi verjetno še lahko ostala v Trbovljah, če ne bi prišlo do ponovnega incidenta, kjer je gospod Gorograne spet pokazal svoj pravi obraz. Vsem je znano, da je v Trbovljah velika stanovanjska stiska, česar pa gospod Gorogranc v svoji domišljavosti ni hotel razumeti: češ, kdo bo meni komandiral? — Pa k stvari. Mestni stanovanjski urad IZ OBČNIH ZBOROV NA$IH KULTURNIH DRUŠTEV Trbovljah je partizanski vdovi, tova-luhodolč&n, rišiei Beliti Suhodolčan, nakazal stanovanje v kaplani ji oziroma trboveljskem fa rovžu. V sredo, 21. novembra, so s kamionom pripeljali pohištvo v Trbovlje ter je vdovi pri selitvi pomagalo nekaj tovarišev, ki jih je dal na razpolago mestni odbor. Ko so pokazali to odločbo gospodu Gorograncu, ki se je spet v Trbovlje vrnil, čeravno nima tam kaj iskati, je dejal, »da ne priznava nobene oblasti, da velja zanj le cerkvena oblast!« Gospod Gorogranc torej ne priznava ljudske oblasti, skovane v narodnoosvobodilni vojni, ker ta oblast ni dana od Boga (vse prejšnje oblasti pa so bile dane od Boga)! Proti vdovi, ki je imela nakazano star novanje, je gospod Gorograne dejal, »da je zelo uboga in da se mu smili, da se ljudska oblast iz nje norčuje, ker ji je dala stanovanje v farovžu«. Rekel ji je nadalje, »da nima zanjo prostora, da pa ji lahko ponudi stanovanje v cerkvi«. Možje, ki so pomagali tej vdovi pri prevozu pohištva, niso vedeli, kaj naj store. Pa se je eden od njih znašel in odšel na mestni odbor, kjer so ravnokar imeli sestanek, da se pogovore o praznovanju 29. novembra. Tamkaj so se vsi zelo razburili, saj večina od njih ni vedela, da je gospod Gorograne spet v Trbovljah. Odšli so pred farovž, da se z gospodom Gorograncem pogovore glede stanovanja vdove, toda neleteli so na odpor. Kljub temu so hoteli vseliti stranko, ki pa je imela že strah pred vselitvijo, ker je videla, na kak odpor je naletela. Dež je naletaval, pohištvo na kamionu pa je bilo mokro. Ko so možje hoteli pohištvo razložiti s kamiona, se jim je postavil po robu brat Martina Gorogranca in njegova žena, ki sta začela nad možmi vpiti in jih zmerjati z izdajalci, roparji, morilci, in sta celo dejansko napadla ljudi, ki so nosili pohištvo. V tem je nastalo prerivanje, ker so možje hoteli priti do župnika, da se z njim vendar lepo pogovorijo. Brat župnika pa je pritekel za njimi in jih ozmerjal: vse jim je dejal, le to ne. da so ljudje. Celo grozil jim je, »da bo ie prišel čas, ko bodo vsi viseli!« Ker so možje naleteli pri tej vselitvi na tak odpor in ker so Martin Gorograne, njegov brat in šena zmerjali ljudsko oblast, nje same pa z Izdajalci, roparji in morilci, so imeli aktivisti, Id so pomagali pri selitvi te vdove, zadosti: na kamion, ki je pripeljal pohištvo, so vzeli gospoda Martina Gorogranca, ki je na ta način ponovno zapustil Trbovlje in tndi obljubil, da ga ne bo več nazaj. V koliko bo to držalo, bomo še videli. Ko je kaplan Volasko zvedel, da so odpeljali župnika Gorogranca, je tudi ta prostovoljno odšel Iz Trbovelj. Kakor smo že enkrat rekli, ponavljamo še enkrat: Trboveljčani si želijo v Trbovelje poštene duhovnike, ne pa take, ki hočejo v kalnem ribariti, tudi ne take, ki ne priznavajo ljudske oblasti, Plodno delo SKUD „Vesna“ v Zagorju Občni zbor ŠKOD »Vesna« v Zagorju, ki . bil pred kratkim, predstavlja po svoji plodonosnosti in obravnavanju kulturno- prosvetnih vprašanj prelomnico v dosedanjem delu društva. Zato je vredno, da spre- govorimo o tem zboru nekaj več. kot'pišemo navadno o občnih zborih. Občni zbor je ob lepi udeležbi začel predsednik društva tov. Ivan Krautberger, ki je pozdravil vse navzoče, med njimi tudi sekretarja okrajnega odbora Ljudske prosvete v Trbovljah, tov. Levca. Pozval je vse zbrane, da ’ ' ' ‘ s stvarno kritiko ki naj prinesejo lovnega predsedstva in raznih komisij so dali poročila predsednik, tajnik in blagajnik kakor tudi vodje in načelniki odsekov. Po teh poročilih se je razvila živahna diskusija, v kateri so obravnavali razne težave v kulturno-prosvetnem delovanju. Iz poročil in diskusije povzemamo najvažnejše o delu in problematiki tega društva. Sindikalna godba je od 33 članov padla v preteklem letu na 38 godbenikov; imela je M vaj i............. prireditvah, so bili štirje pl________ šest promenadnih koncertov ter spominski zlet v partizanske kraje na Dolenjskem, kjer so dali pet koncertov. Godba je sodelovala tudi pri proslavi 400-letniee Slovenske knjige v Loki pri Zidanem mostu. Okrog trideset nastopov so dali brezplačno, ostale pa s kritjem lastnih stroškov. Iz tega vidimo, da godba ni zaslužkarska, kot so hoteli to nekateri prikazati. Sekcija je nakupila dela domačih skladateljev. Preglavice so delali tej družini stari glasbeni instrumenti. Ker si niso mogli kupiti novih, so popravili stare, vendar bo treba v doglednem času preskrbeti nekaj novih glasbil, sioer bodo glasbene prireditve trpele na kvaliteti. Odkar so izključili dva člana, se je disciplina preoej popravila. Pevsko društvo »Vesna« šteje 24 članov. 'rbovljab, tov. Levca. Pozval je s, da sodelujejo pri delu zbora kritiko o delu društva s predlogi, nesejo zboljšanje. Po izvolitvi aa- tiem letu na zg godbenikov; imela tj in 76 javnih nastopov pri raznih zah, pogrebih itd. Med prireditvami štirje plesni, trije samostojni in na Sv. Goro in Pokljuko, kjer so imeli več uspešnih pevskih nastopov. Graje vredno je, da so bili v Zagorju pred leti štirje pevski zbori, danes pa je tamkaj poleg »Vesne« samo še gasilski pevski zbor z maloštevilnim moštvom, kar je za zagorsko dolino vse premalo. Delo dramske družine je bilo precej plodno, čeprav so se morali ubadati z različnimi težavami. Naštudirali so štiri igre ter z njimi nastopili v Zagorju devetkrat, gostovali pa tudi znnaj na vasi in trikrat izven okraja. Pomanjkanje dobrega odra in odrske oprave je oviralo večji razmah te družine. Igralci so dostikrat vadili v nezakurjenih prostorih in delali sploh nod težavnimi pogoji, zaradi česar zasluži ta skupina posebno priznanje. Igralo! pravijo, da so nagrajeni takrat, kadar so njihove prireditve dobro obiskane Starejši člani so delavni, mlajši ne vedno. Iz vrst mladine ni zadostnega dotoka. Sindikalna knjižnica ni dala pričakovanih uspehov. Nima primernih prostorov, ki bi ustrezali. Čitalnica vse leto ni poslovala, ker ni bilo primernih prostorov. Knjižnica in _čitalnica naj poslujeta vsak dan. --- -- -------uou. Ljudska univerza se je v pretekli sezoni izločila iz sestava SKUD in postala samo- Med glavnimi vzroki, da se kulturno-prosvetua dejavnost v Zagorju ne more razgibati, je nedvomno pomanjkanje prostorov. Zato je skupščina sklenila, da si društvo postavi svoj lastni dom. Pripravljalna dela so že v teku. Važno vprašanje za obstoj društva r je seveda vzdrževanje iz lastnih sredstev Zato bo treba bolj delati in imeti več prireditev. Na druga društva in organizacije se ne more zanašati glede kakršnekoli fi- Mešani pevski zbor (bivši Slavčki) stojna ustanova. Delo je bilo težavno, ker ni bilo pri ljudeh razumevanja za obisk pri . ____________ predavanj. Vzrok slabega obiska je morda ta, da so bila nekatera predavanja presu hoparna in premalo poljudna, bo treba skrbeti za dobra in zanimiva pre- V prihodnje davanja, ki bodo razumljiva tudi preprostemu človeku. Pri tem je treba upoštevati želje obiskovalcev. Društvo se je doslej vse premalo zanimalo za predvajanje kulturnih filmov. V prihodnje bo treba voditi nad filmi kontrolo in skrbeti, da pridejo na platno dobri filmi, slabe pa je treba odklanjati. Dve leti mešanega pevskega zbora (Po občnem zboru je postal pevski zbor samostojno društvo) Prejšnjo soboto se je zbrala v lepo Uvodoma je dotedanji predsednik nančne pomoči, delajo te pod enal _ _ _ red leti so se vsa štva vzdrževala iz svojih sredstev in dobro uspevala, zakaj ne bi mogla danesT Iz------- t «. J«-i—-•«- pogoji kot SKUD. Pred feti so se vsa dru- poročil in iz diskusije, zlasti pa « kritične ocene, ki jo je podal o delu društva sekretar okrajnega odbora Ljudske prosvete, bi lahko rekli v splošnem tole! Društvo je s svojimi odseki delalo dobro. Težave pa so v tem, da so vsi aktivni člani zaposleni v podjetjih in so v podjetjih in so zaradi de; lovnega razporeda bili dostikrat ovirani hoditi k raznim vajam. V tem pogledu je nastopilo v zadnjem času izboljšanje, ker gredo podjetja društvom na roko. zlasti Pa rudnik Zagorje. Nekatera društva se še va-dno ne morejo otresti ozkosti, ki vlada v njih že leta. Starejši člani se bojijo dotoka novih članov, dotok mladine pa je neznaten. Ne pospešuje se ustanovitev KUD» (Kulturno - umetniškega društva mladine!-Življenje v društvih ni na ustrezni višino pojavljajo se trenja med posameznimi skupinami in člani, kar močno ovira napredek v takih družinah. Tudi »zaslužkarstvo« *® ni iztrebljeno. V trboveljskem okraju je “e vedno 25 »divjih« grup, zlasti glasben^ okrašeni pevski sobi mešanega pevske- tov. Vizovišek pozdravil predstavnike ga zbora v Trbovljah večina članov- I oblasti in organizacij ter druge goste. prav tako ne take, ki ne iivršnjejo svojih dolžnosti, in tndi ne take, državljanskih ki velja nuije le cerkvena oblast, ne spoštujejo pa ljudske oblasti, porabljajoč, da so jugoslovanski narodi ra svojo svobodo žrtvovali 1,700.000 človeških žrtev. Takšni duhovniki v Trbovljah niso potrebni in gredo oaj pač tja, kjer je njih mesto, v Trbovlje si pa želimo lojalne duhovnike, duhovnike, ki so i vsem »rojim srcem pripravljeni pomagati ljudski obla-v njenih priiadevanjih in jo podpi- sti rati. Najmlajši sinovi in hčerke bivših slavčkov pevcev z namenom, da izvede letni občni zbor, ki pa je tokrat pomenil hkrati odcepitev od SKUD »Lojze Hoh-kraut« in ustanovitev društva. Arno B. Ret neke: Nihče ne živi zaman Nekoč sem z nekim svojim prijateljem govoril o »sočutju s samim seboj* in moj prijatelj mi je dal pobudo, ki je vredna, da izveste tudi vi o njej. Ob večerih, ko se mi zazdi življenje pusto in prazno, si pred spanjem prikličem v spomin podobo moža, ki je vreden posebnega občudovanja. Prizori iz življenja tega moža gredo človeku mimo duševnih oči in vselej se izkažejo kot naglo zdravilo proti »strupu*, ki se je v človeku nabral čez dan. Tako človek lahko mirno zaspi v popolni sproščenosti in se zbudi z novim upanjem v življenje. Prvi prizor iz življenja moža, ki bomo o njem govorili, se odigrava v neki trgovini na križišču cest na zahodu Združenih držav, kjer je mladi, komaj dvaindvajsetletni mož, solastnik trgovine, pravkar zvedel, da ti kakšna stvar dosti prej spodleti kot pa uspe. To je bil trpek nauk in zanj tem bolj usoden zato, ker je sodni uradnik trgovino zapečatil, in zaradi vesti, da so vsi njegovi prihranki sedmih let do beliča zgubljeni. Ta usodni prizor skriva v sebi vse skrbi t« razočaranja zgodnje mladosti. V drugem prizoru vidimo mladega moža spet kot trgovskega družabnika. Po dveh letih, ko si je s težavo prihranil nov delež, je na novo poskusil in trdno sklenil, da ne bo napravil nobene usodne napake, ki je spravila njegovega družabnika na psa. To pot mu je moralo uspeti, saj ni mogel še enkrat preživeti takšne preizkušnje, kakršna je bila zadnja. A spet mu je spodletelo! Njegov družabnik je v dveh letih zapil ves dobiček. Mladi družabnik Je videl, kako so šli njegovi prihranki rakom žvižgat — ie več: imel je ie dolg, ki ga bo, to je vedel, uničil. V svojem obupu sta oba sklenila trgovino prodati, a doživela sta velikanski polom. Na koncu leta ju je kupec pustil z računom na cedilu, vse je prodal, pobral izkupiček in — pobegnil. Naposled je družabnik umrl in mladi mož Je bil prisiljen prevzeti ie njegove dolgove. Po teh dveh trgovskih neuspehih mu je prišel na pomoč neki prijatelj in mu ponudil službo zemljemerca. Moral »i je Izposoditi denar, da si je kupil merilne priprave in konja. A nikoli ni nastopil službe. Eden njegovih upnikov je priprave in konja zapečatil in Ju vzel na račun dolgov. Zdelo se je, da ga je usoda izbrala za neuspehe. Potem pa mu je življenje prizadejalo najhujši udarec, udarec, ki je ranil njegovo srce in ki se od njega ni nikoli več opomogel: žena, ki je bita njegova prva in edina ljubezen, je umrla, in njegovo srce, tako je pozneje dejal, je šlo z njo v grob. To je bilo le preveč. Z njim J« šlo naglo navzdol, prav do blaznosti. »V tistih časih nisem upal nositi pri sebi žepnega noža,« je napisal pozneje. Dobro leto dni je bil tako strt, da so ga morali prepeljati na 300 milj oddaljeni dom njegovih staršev in ga negovati, dokler ni duševno ozdravel. Deset let pozneje mu je za kratek čas posijalo sonce skozi oblake. Nekateri njegovi prijatelji so menili, da bi ta človek, ki se ga je smola držala kot klop, morebiti uspel v politiki. Dosegli so, da je bil izvoljen v parlament. A spet Je imel smolo: ko se je prebil skozi dvojno zasedanje, so se v tretje njegovi volllci uprli in ga niso hoteli poslati v IVashington. Devet let pozneje so tisti, ki so moža z velikimi sposobnostmi poznali in spoštovali, sklenili, da mu bodo spet pomagali. Dosegli so, da je prišel v prve vrste kandidatov za senat. Se eno uro pred določitvijo kandidatov so mu vsi volilci prerokovali zmago. V zadnjem trenutku je pa v strankinih vrstah nastala nezadovoljnost in mož je bil prisiljen, da Je svoje mesto odstopil priljubljenemu nasprotniku. Nov neuspeh! Dve leti pozneje je še enkrat poskušal priti v senat in se je postavil nasproti najbolj priljubljenemu kandidatu v celi vrsti debat o perečih vprašanjih. Njegov nasprotnik, ljubezniv, izkušen politik in dober govornik, človeku, ki se ga Je povsod držala smola, nikakor ni prizanašal. Spet Je doživel pretresljivo ponižanje. 2e sam J« mislil, da Je sedaj, ko je bil star že petdeset let, v politiki končal. V tridesetih letih neutrudnega dela in napora ni ničesar dosegel, ni izvojevat niti ene osebne zmage. Nevidne moči okoliščin gredo pogosto mimo velike vsebine človeškega življenja z zanesljivim, čeprav počasnim korakom. Dve leti po tem zadnjem katastrofalnem polomu Je usoda odškodovala tega moža z enim samim, sijajnim dejanjem za vsa njegova leta trpljenja, razočaranj tn neuspehov. Izvolili so ga za predsednika Združenih držav. — Zgodbo Abrahama Lincolna sem napisal v tisti dramatični obliki, v kakršni sem Jo zvedel od svojega prijatelja. Tudi ti, bralec, in jaz, pogosto srečava ljudi, ki potrebujejo takšno vzpodbudo. Vredna je, da ji napravi vsak človek važen prostor v svoji zakladnici, pa naj bo bogat ali reven — kot večno obljubo, da tudi mi »ne živimo zaman«. Zbor je obiskal okrajni sekretar KPS Trbovlje tov. Jesenšek, organizacijski sekretar SKUD »Lojze Hohkraut* tov. Kovač, sekretar MK KPS Trbovlje, tov. Piki, predsednik MLO Trbovlje tovariš Kužnik, občnega zbora pa sta se udeležila tudi bivši pevovodja Trboveljskih slavčkov tov. Avgust Šuligoj ter skladatelj in zvesti sodelavec zbora tovariš Oskar Moll. Takoj po otvoritvi in pozdravu je zapel otroški zbor, sestavljen izključno iz otrok sodelujočih pevcev, štiri pesmi ob spremljavi klavirja, nakar je tovariš Šuligoj prinesel in izročil pozdrave s« uh, «,,«»», Kiunoenihj proti katerim se morajo SKUD in KUV vztrajno boriti in jih. ali vključiti v »voj* skupine ali pa popolnoma onemogočiti nji® Nekateri referenti niso bili Ne- delovanje. Nekateri referenti niso bili d£ lavni in so grobo zanemarjali svoje dolžnosti. Med posameznimi društvi ali pa roe® odseki ni bilo pravilne povezave, zato 9" bile tudi nekatere prireditve slabo izvede#* in niso zadovoljile pričakovanja občinstv*-Člani društev, zlasti aktivnih skupin. s? obremenjeni z drugimi funkcijami, ki Ji' ovirajo pri delu v matični skupini. -- levelt X*l. irajo pri neiu v maucni SKupini. Na skupščini so tudi razglasili štiri ča*; j ne člane SKUD za vztrajno delo na ko*' | turno-pro8vetnem področju. Med njimi 1e J? J priznanje najbolj zaslužil bivši kapel®'* sindikalne godbe tov. Srečko Godina, ki 1* | - * * * -* • * en l - * i - _tli o guuvv v. »JICVBU - deloval pri godbi nad 30 let in vzgojil mnogo glasbenega naraščaja. Po Izvolitvi novega odbora je občni zb°? j sprejel sklepe za nadaljnje delo in po*!*j , resoluoijo predsedniku vlado LRS. tovariš® Mihi Marinku kot nekdanjemu članu »v«9' i ne«. Resolucijo so poslali tudi OI -»juds** prosvete Slovenije. mladinskega zbora Slovenske filharmO' nije in še posebej tov. R. Simonitiji Občnt zbor je pozdravil v imenu SKV" »Lojze Hohkraut* in okrajne Ljudski prosvete tudi tov. Pavle Kovač. Iz poročil je bilo razvidno, da se i* pevski zbor doslej ubadal s finančnih1; težavami, ki bodo po osamosvojil zbora najbrž še bolj pereče; tov. Jo*1 Piki, sekretar MK KPS Trbovlje, pa J® obljubil zboru v bodoče vso finančni in moralno podporo. Po volitvah je bilo ustanovljeni1 društvo s predsednikom tov F. Vi zori' škom, tajnikom V. Amerškom in b M' gajničarko J. Novak na čelu. Po občnem zboru, na katerem s° bili sprejeti sklepi organizacijske značaja in katerih izpolnitev bo uredil novo delo zbora, se je razvila nepris*' 1Jena zabava, kjer se je še čvrstej1 utrdila povezanost med člani zbora ^ vabljenimi gosti. Tudi moški pevski zbor »ZARJA« se je osamosvojil sekcA V soboto, 17. novembra, so imeli občni zbor člani Delavskega pevskega društva »Zarja* v Trbovljah v prostorih DBS Udeležba je bila polnoštevilna, to pa še zlasti, ker je bit to 20. občni zbor s posebno slovesnostjo in ponovno osamosvojitvijo društva. Po otvoritvi občnega zbora in pozdravu zastopnika Ljudske prosvete so pevci na predlog tov. Kneza zapeli tradicionalno društveno pesem »Delu čast* nakar so člani počastili umrle sotovarl-še z enominutnim molkom in klici •Slava jim!* Iz tajniškega poročila je bila razvidna bogata društvena bilanca, saj so Zarjani imeli v preteklem poslovnem letu nad 145 vaj, opravili pa tudi 7814 prostovoljnih ur pri raznih javnih delih v Trbovljah; poleg tega so spremljali na pogrebih vse umrle tovarlše-rudarje in njih svojce s pesmijo ter marljivo sodelovali na vseh Javnih prireditvah, priredili dva samostojna koncerta tn več ponovitev v drugih krajih, vrh tega pa dostojno proslavili 20-let-nico društvenega delovanja. Po razrešnici nadzornega odbora so prešli na volitve novega odbora, s čimer so ge ponovno osamosvojili v tradicionalno Delavsko pevsko društvo »Zarja* v Trbovljah. Neposredno pred volitvami je bil članstvu pojasnjen ukrep OO LP Trbovlje, da se SKUD »Lojze Hohkraut* razformira, ker so posamezne te ustanove postale številne in sposodi ne za samostojno nadaljnje delovaw~J kar so Zarjani pozdravili z nav**" šenjem. Pri volitvah je bil soglasno Izvoli, za ponovnega predsednika društva Alojz Korošec, v meddruštveni svet Z tov. Viljem Knez in tov. Jože Kott' >lj( Posebna točka dnevnega reda je u bi- la podelitev diplom članom, ki delu)%. članom, ki so v zboru že 10 let; delnfl v zboru 20 let, tn podelitev sporne teh listin Je potekala slovesno f«f nagrajenci ob svojih zahvalah odK-- pisano zgodovino društva, ki je 0 j polna trdih borb, ki pa so Jih eV1’ pevci vse premagali. f Kako je Zarjane prevzela ta slovt~ nost, vidimo iz sklepov, ki so jih >P"t jeli ob zaključku občnega zbora predlog delavnega pevovodje tov-dija Dolničarja, ko so se pevci socNfl', ; obvezali, da bodo društvo razširit ,, novimi člani ter začeli z novim Vt0j «i a» mom, da bodo storili nadalje vse, m, društveni “ - postavijo svoj lastni arustven« -_£• prav tako pa so sklenili, da bodo o’ ^ vali podmladek zbora s pritegni' ^ obstoječih pionirskih zborov, za k skrbel poseben odbor, končno pa ^ ljubili, da bodo radi pomagali PJJ reditvi Novoletne Jelke za Pre“s°\ in šolsko mladino 26. in 27. decem L L ^ - -T -~£ siTŠ^^S » ^r% V iist.!; ^».TT —»v »oo-t-? =-.o.-» »*« ...' ' Ameriški Ulm „Zaplešiva“ »Monogram Pictures« je eno izmed manj-i lih filmskih podjetij v Združenih državah Amerike. Ne razpolaga s svetovno znanimi •zvezdami«, vendar se je njegovemu reži lerju Franku Woodruffu s skromnimi sred-•tvi, vsaj v primeri z razkošjem »Plesa na kodi«, posrečilo ustvariti zabaven in prisrčen revijski film, ki za svojimi slavnejšimi vrstniki zaostaja kvečjemu po tem, da hi posnet v tehnikoloru. Junakinja filma, znana angleška ple-lalka in umetna drsalka Belita, svoj sloves k filmu brez dvoma potrdi; njeno znanje lega od klasičnega baleta do modernega Stepa, 6ambe in rumbe. Artistične prvine ■ svojih plesov obvlada z vidno . lahkoto in 1 Jesnično eleganco. Tudi njen soplesalec I Manuelo ni neznano ime na sporedih ame- ’ «ikih revij. i Film je bil posnet med vojno in mu Zato ne manjka patriotičnih primesi, vendar e taoramo priznati, da se je režiser lotil j kočljive naloge vpletanja temne resničnosti i. kojnega časa v lahkotno ozračje revij pre- eej trezno in ne preveč vsiljivo, v kolikor i- le to pri sentimentalni in vrh tega še zgolj ii okvirni zgodbi sploh mogoče. e 11 s t-V 8 Tako se vrsti ples za plesom, zdaj na ledu. zdaj na odrskih deskah, z vsakim Pa raste Belitina slava in uspeh Njena pot od skromne begunke iz zasedene Holandije, ki si služi kruh kot natakarica v velikem hotelu, do velike in slavne zvezde, je bleščeča. Toda vmes je tudi grenka kaplja: ljubi Jerryja, on ljubi njo, in vendar se prepirata, se ločita za dolga leta, dokler se končno ne snideta: Jerry kot ranjenec s fronte na Tihem oceanu, ona pa kot slavna plesalka v reviji »Duh zmage«. Ta film bo predvajal trboveljski kino v sledečih dneh Kino Trbovlje bo predvajal ameriški zabavni film »ZAPLEŠIVA Predstave od četrtka do nedelje. Naslednji teden bo na sporedu ameriški glasbeni film »HUMORESKA« P l S EJO NAM^. i. Tudi v čemšeniku še živimo Le redkokdaj beremo ali slišimo kakšno «est o delovanju in življenju prebivalstva v Čemšeniku. kar bi dalo misliti, da spimo fban.ie pravičnega. Da pa temu ni tako, se J»hko prepriča, kdor si naše življenje in delo Jkleda od blizu. V letošnjem letn »o sl tu-Jajšnji frontovei zadali nalogo, da dogradijo in spravijo pod streho svoj zadružni | lem. ki bo ponos tukajšniega kraja. V ta I hamen je bilo žrtvovanih lepo število pro-I Itovoljnih ur. Pri tem načrtu nas je Zavrlo I TF'avn6m to. da ni bilo pravočasno na raz-fPolago potrebnih količin strešne opeke, ka-Jera pomanjkljivost je pa sedal odstranjena ter bo stavba v najkrajšem času pokrita , Počasi napredujemo tudi z elektrifikacijo, ‘jer na so vi ra tudi pomanjkanje strokovnih Mavcev. ter bi bilo želeti, da bi nam DES I *rbovlje priskočile na pomoč, ker je prebivalstvo pripravljeno vsa težaška dela opra-j Jitj prostovoljno. Ovira nas tudi pomanjkanje potrebnega materiala, vendar bo z Jdbro voljo vseh odločilnih činiteljev tudi *» zadržek odstranien. Dobro deluje prosvetni aktiv, ki nam v “inskem času nudi z gledališkimi predata-'ami precej razvedrila. Med gledalci opažajmo tudi večje število ljudi iz oddaljenih *r*jev. kar priča, da so prireditve privlačijo. Člani IZUD pripravljajo za otvoritev jjove sezone Savinškovo dramo »V Goliških Plazovih«, na katero vabimo vse ljubitelje tovrstnega razvedrila. Med frontovol je sprožil veliko zanimanje podlog komisije za komasacijo novih občin. ; ta namen je bil v Čemšeniku zbor voliv-?®v, ki je hi,I po številu navzočih eden izmed hajbolj obiskanih zborov. Pravilno je za "Sal o tem zboru dopisnik »Zasavskega jostnika*. da se volivci niso izjavili ne za "lkliučitev h KLO Trojane ne h KLO Za-'PrJe. Dopisnik imenuje to zadržanje za °ttdno«; v tem primeru nam je ta izraz “orazumliiv. Vsekakor ,ie vsak udeleženec f tega zbora odneeel vtis. da je ljudstvo Jdno odločeno delati z vsemi silami na to. 5* »e prizna za območje KLO čemšenik "»vica samostojne občtae v Čemšeniku . Nogavice, svilene, »Nylon«, poprav *«tn — pobirani zanke v lokalu urarji Šercerja v Trbovljah — Petelinovi va«. Elekfro-delavnlca klo Zagorje I izvršuj e elektro-instalacij ska dela ter ostala popravila Prodaja električne kuhalnike, likalnike, razna svetilna telesa ter ves instalacijski material. S 15. novembrom so na halogi tudi vse vrste električnih žarnic. — Poslovalnica se nahaja poleg krojaške delavnice KLO (Kovačeva hiša) Glede na težke žrtve, ki jih je tukajšnje prebivalstvo doprineslo ves čas narodnoosvobodilne viojne kakor tudi v letih obnove, ko je z velikim razumevanjem izpolnjevalo vse 6voje obveznosti do skupnosti, je pač upravičeno, da zahteva in pričakuje od pristojnih čimiteljev razumevanje za svoje težnje. Frontovei še o volitvah v frontne odbore V »Zasavskem vestniku« štev. 46 z dne IS. novembra smo brali, da je na občni zbor ta na volitve v terenski odbor Kotre-dež prišlo od 421 članov samo 47 oseb. To pa ne drži, ker bi marsikdo mislit, da je volilo res samo 47 članov. Res je. da na občnem zboru ni bila dobra udeležba, kjer je bilo samo okrog 47 ljudi povprečno. Slabo vreme. k,j je trajalo ves dan, je bil eden vzrokov, da so člani prihajali na sestanek z znatno zamudo, mnogi tudi niso imeli časa čakati do konca, zlasti gospodinje. In tako je prišlo do tega, da pri podajanju poročil in pri predlaganju kandidatov ni bilo mnogo članov. Vendar je pa od 421 članov opravilo volitve 217 udeležencev. — Da pa terenski odbor Kotredež ni tako slab. kot so ga predstavljali, priča tudi to. da so v Tednu oest popravili nad 1000 metrov ceste, kjer je bilo na delu povprečno 24 frontovcev. I. H OBJAVA Splošno strojno mizarstvo v Trbovljah sprejme mlajšo pisarniško moč z znanjem strojepisja. Reflektanti naj se predstavijo v mizami CRD v Trbovljah. čevljarska delavnica KLO ZAGORJE izdeluje vsakovrstno novo obutev in popravlja staro po znižanih cenah. — Delovni kolektiv čestita svojim odjemalcem k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije! Klavnica KLO Zagorje nudi v svojih poslovalnicah potrošnikom vsakovrstno meso in mesne izdelke po zmernih cenah Pridite — dobro boste postreženil OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE riLkodtar poziva vse ljudske odbore k še vztrajnejšemu delu za učvrstitev ljudske oblasti in k dobremu gospodarskemu in političnemu delu V, 9poft VZTRAJNA BORBA - LEP USPEH Zadnjo nedeljo je odigral trboveljski Radar nogometno tekmo a Kranju z moštvom »Korotana«, prvakom Slovenske lige. Rudar je nastopil v naslednji postavi: Ahlin, Šorel, Butkovec, Blatnik, Sore* Klan-čišar, Ameršek, Florjan, Koncilja, Orač in Koritnik. Strelci: Ameršek- v 16., Orač v 19. minuti. Kvalifikacijski teknil za najboljšega slovenskega predstavnika je prisostvovalo okrog 2000 gledalcev, kar kaže, da je za to tekmo vladalo v gorenjski prestolnici veliko zanimanje. Na tihem so domači upali na ospeh, vsaj na svojih tleh, čeprav sta jim manjkala poškodovani Kovačič In kaznovani Božič, ki sta sicer stebra Korotana. Vedeli so, da se tudi Rudar bori s postavo moštva in da ni v njegovih vrstah nekaj odličnih igralcev. Vendar so morali že v prvih 20 minutah Igre priznati, da je tudi oslabljeni Rudar nadmočeh v rutin! In tehniki nogometa. - * Potek igre: Prvi so se znašli domačini, ki so v 3., 5. In 10. minuti izsilili tri kote, ki jim pa niso prinesli uspeha. V tem času je Rudar prišel na polovico Korotana in Orač je Iz 20 metrov lepo streljal, vratar pa zanesljivo lovil. Nato pride Rudarjeva tehnična premoč vse bolj do Izraza in v 15. minuti Ameršek po hitri kombinaciji lepo preigra svojega branilca in takoj strelja v levi spodnji kot; vratar Brezar je bil brez moči. Že v 19. minuti se obramba domačih s težavo bori z napadalci gostov in žogo odbije v kot. Ameršek lepo strelja Orač pa neustrašeno podstavi glavo med gručo domače obrambe, in že je 2:0, In ,s tem postavljen rezultat. Rudar še nadalje napada in v 23. minuti strelja KlančiŠar prosti strel iz 18 metrov, toda topovski strel se odbije od prečke. V 26. minuti se nasmehne sreča domačim; po lepi kombinaciji se AndrijanŠIč znajde pred Ahlinom, ki netočni strel zanesljivo brani. Minuto nato je kot za Rudarja in takoj za tem za Korotan, ki pa ne prineseta spremembe. V 43. mlnnti prodre Ameršek, ovira ga branilec, na žogo vre tudi vratar, Ameršek uspe, da udari žogo. vendar je šla v aut mimo praznega gola. V 44. minuti še en kot za domačine in polčas. V drugem delu igra n! več tako zanimiva. Igralci Rudarja so v napadu v odločilnih trenutkih nepotrebno kombinirali, strela pa ni bilo. Koncilja pravi, moraš pokazati igro. Tega mnenja pa v tem delo gotovo ni bila obramba, ki je Imela polne roke dela. Domačini so se zagrizeno vrgli v Igro in so nekajkrat uspeli priti do strela, posebno Brezar, ki je streljal v 2. minuti preko, v 15. minuti pa prosti strel, ki ga je Ahlin spet zanesljivo vlovil, v 42. minuti v statlvo In v 35. minuti preko gola. V tem delu se je Igralo največ na polovici Rudarja, vendar so obrambni Igralci čistili zanesljivo pri 20 m pred svojimi vrati. To so se predvsem izkazali Klančlšar. Sorel In Sore v svoji zanesljivosti. Domači so vse gradili na Brezarja, v ostalem pa je bil napad bolj razbit. DISKUSIJSKI VEČER EKONOMISTOV V TRBOVLJAH Društvo ekonomistov v Trbovljah je pred kratkim organiziralo diskusijski večer o problematiki uvajajočega se novega gospodarskega r sistema. Razgovor je vodil profesor ekonomske fakultete Iz Ljubljane tovMinž. Metod Dular ob sodelovanju članice upravnega odbora Društva ekonomistov Slovenije, tovarišice Silve Exel. Diskusija z izčrpnim uvodnim predavanjem inž. Dularja se je razvijala živahno in so se obravnavala najrazličnejša vprašanja iz ekonomske teorije in prakse. Ti razgovori so dali poudarek potrebi sodelovanja med ekonomisti, inženirji in tehniki. Društvo bo tudi v prihodnje priredilo podobne sestanke ter so še v letošnjem letu v načrtu razna predavanja O svetovnih finančno-gospodarskih problemih, ki so članom društva precej neznana, za katera pa vlada med njimi veliko zanimanje. Mlademu društvu želimo pri njegovem delu veliko uspehov. POTROŠNIŠKA ZADRUGA HRASTNIK čestita vsem potrošnikom k prazniku naše republike ter jih vabi na obisk svoje trgovske poslovalnice, zadružne pekarne in zadružne gostilne Povsod boste lepo postreženi in dobili boste nekaj za vaš okus Rudar : Korotan (Kranj) 2:0 (2:0) Rudar je imel. tudi y tem delu prlložnogti za povišanje uspeha. Najprej je v 16. minuti je streljal Florjane po lepi kombinaciji Iz 25 metrov ostro pod prečko. Vratar odbija v kot. Moštvo Radarja je v celoti zadovoljilo, treba bo še rešiti vprašanje levega krila. Moštvu se je že v nedeljo poznal skupen trening ln lahko pohvalimo vse. ker so se brez razlike borili požrtvovalno, kot to znajo v odločilnih trenutkih. Pri Korotanu je najboljši Brezar II. v napadu, pri ostalih se nam pa zdi, da nl> majo odločnega starta. Občinstvo Je Rudarja sprejelo z velikim aplavzom In kaže. da se bodo neprijetne napetosti, ki so bile med tema dvema kluboma. zgladile, seveda pa mora k temu doprinesti svoj delež tudi športno občinstvo Trbovelj. Tekmo Je sodil tov. Kukanja zelo avtoritativno In odločno. Po tem godi v red najboljših slovenskih sodnikov. Dan republike bodo počastili s tekmovanjem Sindikat uslužbencev državnih ustanov na OLO Trbovlje je uspešno opravil med-okrajno tekmovanje na čast 10. obletnice JA. Na zadnjem sestanku so pa sklenili, da bodo v počastitev 29. novembra izvedli novo fizkulturno tekmovanje s sodelovanjem ostalih delovnih kolektivov v Trbovljah. Tekmovali bodo v 11 disciplinah. To tekmovanje so državni uslužbenci napovedali kolektivu rudnika Trbovlje-Hrast-nik. CRD, cementarne, elektrarne in mestnih gospodarskih podjetij. Tekmovanje so ti kolektivi sprejeli in se predvideva udeležba preko 200 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v streljanju (moški in ženske), vsiljeni marš na 12 km. v šahu, v odbojki (parno moški), kegljanju, balinanju, teku na 100 metrov (moški), teku na 60 metrov (ženske), v namiznem tenisu in v metu granate. Tekmovanje se bo začelo v četrtek, dne, 29. novembra ob 8. uri zjutraj, in bo trajalo ves dan. Zvečer bo v Domu kulture v Trbovljah slovesna proslava Dneva republike ter razglasitev tekmovalnih uspehov. Železničar (Ljubljana) : Rudar 1:3 (1:1) Mladinci Rudarja so nastopili v prvenstveni tekmi v Ljubljani proti Železničarju ln ga po nadmočnl Igri v obeh polčasih premagali. Gole so dali Mrdža. Gorenc In Knaus. Rezultat bi bil lahko višji, če se ne bi nekateri lignbljall v nekoristnem pre- PREKLIC Podpisani preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel proti sekretarju rudniškega komiteja, tov. Bogomilu Gostiši, in izjavljam, da eo neresnične. Karl Rupnik, Zagorje PREKLIC Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o tovarišu Otu Kočevarju. Loke št. 366. in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Alojz Trampuš. Trbovlje — Posetje lgravanju. Najboljši pri Rudarju je bil Kolšek, pri Železničarju pa vratar. Sodil je dobro tov. Rudi Makovec. Dve zmagi mladincev Retja V tekmovanju poverjeništva Trbovlje ao tudi prvenstvene mladinske tekme. V prven stvu sodelujejo Litija, Bratstvo, Svoboda, Proletarec. Retje ln Rudar II. Trenutno vodi na tabeli moštvo mladincev Retje. Mladinci Retja so tzvojevall v kratkem dve zmagi; prejšnjo nedeljo so Igrali v Litiji In zmagali g 3:1, v soboto 24. 11. pa v Trbovljah proti Rudarju JI, kjer so zmagali z rezultatom 2:1. PLANINSKO DRUŠTVO KUM - TRBOVLJE obvešča vse svoje člane, da bo redni občni zbor društva v ponedeljek 3. decembra t. I. ob 6. uri zvečer v rudniški restavraciji. Vabljeni vej člani in prijatelji planini — Odbor. VAŽNO OBVESTILO Uprava Zasavskega vestnika obvešča vsa podjetja in ustanove, ki objavljajo v današnji številki čestitke, da poravnajo račun do 5. decembra letošnjega leta in sicer na tekoči račun Zasavskega vestnika pri KB 614-1-95332-55. Breja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje Hrastnik - Telefon štev 54 — Bančni račUD pri KB Trbovlje štev 614-1-95332-55 — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani - Poštnina plačana v gotovini - Četrtletna naročnina 60 din. polletDs 120 din celoletna 240 rita - »Zasavski vestnik« Izhaja vsak četrtek — Dopise sprejemamo do vsakega oonedeiika do 12 ure dopoldne ZAGORJE vam nudijo v svojih podjetjih razne proizvode po zmernih cenah Apnenice - Opekarna Tovarna kleja Keramična tovarna žaga - Pletilstvo Cementni izdelki Mizarska delavnica Obiščite naša podjetja ter se o ceni in kakovosti izdelkov sami prepričajte Uprava ČESTITAMO CELOTNEMU KOLEKTIVU K VZTRAJNI BITKI ZA IZVRŠEVANJE PLANSKIH NALOG rudnika rjavega premoga TJ2BOVIJE Naše geslo je: —mmmmammmmmmmamm S HtfASTNlK V nedeljo, 2. decembra SLOVENSKI DERBY kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno ligo na stadionu Rudarja v Trbovljah ob 14.30. uri Korotan : Rudar (Prvak Slovenije) /Član II. zvezne lige) Predtekma ob 13. uri Naj ne bo nikogar, ki bi zamudil to pomembno tekmo, ki bo odločila, ali bo Rudar še igral v II. zvezni ligi Mizarska delavnica KLO Zagorje vam nudi svoje proizvode po zmernih cenah Postrežba točna in solidna Obiščite nas! K prazniku naše republike čestitajo delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje naslednje ustanove, podjetja, kolektivi ■ 3 ■ ■ ■ s 3 5 ■ ■ i a \ ■ i : a š a s a ■ ■ | ■ : s a i : ■ : ■ ■ a ■ Okrajni odbor OF Trbovlje ČESTITA VSEM ČLANOM OF OKRAJA TRBOVLJE K DOSEŽENIM USPEHOM VOLITVE V ODBORE OF NAJ BODO MOGOČNA MANIFESTACIJA NAŠEGA DELA; VOLIMO V ODBORE OF NAJBOLJŠE AKTIVISTE IN BORCE IZ NOVI Mestni odbor OF Trbovlje želi ob prazniku naše republike vsem članom Fronte, delovnim kolektivom in vsem ostalim množičnim organizacijam mnogo uspehov pri graditvi naše socialistične domovine Kmetijska zadruga Trbovlje čestita vsemu prebivalstvu mesta Trbovlje NAŠE GESLO JE: KMET DELAVCU — DELAVEC KMETU! TRBOVLJE izreka vsem osnovnim partijskim organizacijam, mestnim in rudniškim komitejem KPS ob prazniku naše republike priznanje k doseženim uspehom, želi jim nadaljnje zmage pri Uresničenju planskih nalog in delu za mir v svetu Naša pot je samo naprej! UREDNIŠTVO IN UPRAVA »Zasavskega vestnika« glasila OF okraja Trbovlje čestitata vsem bralcem, naročnikom in dopisnikom ter pozivata dopisnike k še vztrajnejšemu delu Naše geslo naj bo: Vsaka hiša naj bo naročena na »Zasavski vestnik«, vsaka vas, vsaka ustanova in tovarna naj ima svojega dopisnika Mestni ljudski odbor Trbovlje ČESTITA VSEM VOLIVCEM K PRAZNIKU NAŠE REPUBLIKE TER JIM KLIČE, DA BOMO LE S SKUPNIM DELOM LAHKO IZVRŠILI NALOGE, KI STOJE PRED NAMI V LETOŠNJEM LETU IN VELIKO DELO, KI NAS ČAKA V BODOČE NAŠEGESLOJE: SKUPNO SODELOVANJE ZA ČIMPREJŠNJO IZGRADNJO SOCIALIZMA! Mestni komite KPS TRBOVLJE čestita vsem članom Partije mesta Trbovlje in vsem ostalim ter jih poziva k še vztrajnejšemu delu! OB PRAZNIKU NASE REPUBLIKE SE ZAVEZUJEMO, DA BOMO STORILI VSE, KAR JE V NAŠIH MOČEH, DA POSTANE KULTURA IN PROSVETA LAST VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA OGRAJNI ODBOR LJUDSKE PROSVETE TRBOVLJE »tiHiiHiumiiinimiimimiiUHUiummiHimiNiiHumimiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiMijiiiummiiimuimitHuuni VSE SILE ZA PREDČASNO IZVRŠITEV PLANSKIH NALOG! jmmuuiuiHmmiiMimuMiniiuimniuiimnimiiiiiiiihiiiuiiiimiiiiiiiiiimiiuiiMiiMiuiiiiiiiiimmiiiiiimHmiuiuii Okrajni sindikalni svet Trbovlje čestita vsem svojim članom k doseženim uspehom v letošnjem letu ter jih poziva, da dosledno izvajajo sklepe II. kongresa ZSJ RUDARJEV TRBOVLJE SINDIKALNI POČITNIŠKI DOM NA PARTIZANSKEM VRHU vabi vse rudarje in njih družine, da se ob obiskih Partizanskega vrha oglasijo v domu, ki je lepo in okusno urejen. Pridite in lepo boste praznovali 29. november! čestita delovnemu kolektivu k izpolnjenim nalogam ter ga poziva v boj za končno izvršitev letošnjih planskih nalog. To bo tudi naš odgovor vsem tistim, ki nas skušajo pri našem prizadevanju ovirati ■ ■ ■ 3 ■ ■ 3 ■ ■ ■ ■ š ■ ! § S s S 8 ■ ■ K prazniku naše republike čestitajo delovnemu ljudstvu okraja Trbovlje naslednje ustanove, podjetja, kolektivi Vsemu delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje čestita k prazniku »Dneva republike« Potrošniška zadruga Trbovlje Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI Obenem pa vas vabi na obisk svojih poslovalnic, kjer boste povsod dobili kaj primernega za vaš okus Okrajno gradbeno podjetje Trbovlje čestita vsemu prebivalstvu okraja Trbovlje Gradimo važne objekte in sprejemamo tadi nadzorovanje nad gradnjo stanovanjskih hišic Zadružni sklad Trbovlje poziva vse zadružnike okraja Trbovlje k uresnčenju zadanih nalog ter jim kliče: VSE SILE ZA LEPŠO PRIHODNOST IN PRESKRBO DELOVNEGA LJUDSTVA! Tovarna hemKnih izdelkov v Hrastniku čestita svojemu kolektivu k doseženim uspehom in ob priliki 90. obletnici obstoja tovarne sporoča vsem interesentom, da proizvaja te-le izdelke: i cinkov klorid, zeleno galico, kalcijev karbonat - praecip., barijev sulfid, Glauberjevo sol, natrijev sulfat, trinatri-jev fosfat, solno kislino, žvepleno kislino za 66 in 60 sto-pinj’Be, kromov galun, mineralne oksidne barve, železov oksid, apnenčevo moko, žgano apno, durlo, naulozol, ni-kotinol, polibarit, magnezijev klorid, klajno apno, dinatri-jev fosfat, žveplena barvila in razne farmacevtske izdelke I E (ji, £■ Obrano ov onrevozn isho | podjetje Trbo | se pridru ustanov ii da bo tud boljših mc raznega n i ivlje žuje čestitkam ostalih i kolektivov ter sporoča, v bodoče po svojih naj-)čeh skrbelo za prevoz lateriala NASE GESLO JE ■ VI ZA N S 1 AS — MI ZA VAS! MIZARSTVO ČEVLJARSTVO KROJASTVO Sl VILSTVO TAPETNIŠTVO SLIKARJI IN PLESKARJI MESTNA GOSPODARSKA IN GOSTINSKA PODRTJA TRBOVLJE ter vsa ostala podjetja kakor tudi gostinske poslovalnice: OCEPEK ZA SAVO, SUSNIK, DREO, POCIVAVSEK, VOLKER, TRATNIK, DELAVSKI DOM' (TEREZIJA) SLACNIK, DOBRNA IN BIFE »RIO« Čestitamo vsemu prebivalstvu mesta Trbovlje k prazniku naše republike in vas vabimo, da nas obiščete DIREKCIJA DRŽAVNIH POSESTEV TRBOVLJE z vsemi svojimi poslovalnicami čestita vsem k prazniku republike ter bo še nadalje skrbela za zadovoljivo postrežbo vseh HRASTNIK TRBOVLJE ZAGORJE GOSTINSTVO ZAGORJE priporoča obisk svojih poslovalnic Jedila in pijače po zmernih cenah! Obiščite nas ob praznikih! - Vabljeni! Hotel KUM Gostilno Grčar Gostilno Kovač Gostilno Košenina Gostilno Uranič OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA in OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA TRBOVLJE čestita vsem svojim članom k prazniku naše republike in jih poziva k še vztrajnejšemu delu za izgradnjo socializma T7 prava INA TRBOVLJE PRIZADEVANJE UPRAVE KINA TRBOVLJE JE BILO IN OSTANE — DA NUDI SVOJIM OBISKOVALCEM KAR NAJBOLJŠE FILME mESTno TRGOVSKO PODJETJE Trboolie z vsemi svojimi poslovalnicami iskreno čestita vsem delovnim kolektivom k velikemu prazniku, želeč jim, da v bodoče še revolucionarneje, zadovoljive] e izpolnjujejo svoje naloge po direktivah naše Partije in maršala Tita, ki se nenehoma borita za pravice delavskega razreda in ohranitev svetovnega miru. — Naše geslo je: kulturna postrežba in pomoč vsakomur! !■■■■! STEKLARNA a _ a a sp a a a : I a i a s . a § a i a a 3 ' a : a I a ■ | ■ : m. Hrastnik čestita svojemu kolektivu k prazniku naše republike in se mu zahvaljuje za uspešno izpol-njeni petletni plan, ki ga je kolektiv opravil dvaindvajset dni pred dano obveznostjo in oseminšestdeset dni pred zaključkom leta. — Tovarna izdeluje danes vrsto steklenih predmetov, ki smo jih morali poprej uvažati. Geslo naše tovarne je: Doseganje planskih nalog ter borba za čim boljšo kvaliteto izdelkov 1 .i NDUSTRIJA CEMENTA IN APNA NA SAVI čestita svojemu delovnemu kolektivu in svojim odjemalcem k prazniku naše republike. — Borili se bomo tudi nadalje za dosego naših planskih nalog in za kvalitetne izdelke vseh naših obratov Direkcija TRBOVLJE Z OBRATI: Cementarna Trbovlje Apnenice Kresnice Tovarna Izolit, Radeče Cementarna Zidani most [H Telefon št. 66-67 CENTRALNE RUDARSKE DRAVNICE TRBOVLJE tovarna rudarskih strojev Izdeluje: Vitle od 6 do 40 kW Izvozne stroje, kletke in vrvenice Naprave za poglabljanje jaškov Opremo jaškov Dvigalne naprave Transportne naprave Separacijske stroje Elevatorje Izdelke finomehanike Analitske tehtnice in uteži Odlitke iz sive litine Odlitke iz barvne litine Modele za kovinske odlitke Opravlja: Projektiranje rudarskih strojev in naprav Krajevna proizvodna in komunalna podjetja HRASTNIK Našim odjemalcem bomo vedno nudili kvalitetne izdelke po zmernih cenah! Kino Hrastnik Krajevne brivnice šivilska in krojaška delavnica Kovačnica Remontna podjetja (sobno slikarstvo, pleskarstvo, zidarji, mizama in vodovod) OBIŠČITE NAS! MESTNI KOMITE KPS HRASTNIK čestita k prazniku naše republike vsem delovnim ljudem Hrastnika in okolice ter jih kliče k še vztrajnejšemu delu Svojemu kolektivu in vsem odjemalcem električnega toka čestita k prazniku republike Glektrarna TRBOVLJE Proizvajamo električno energijo za industrijo, vas in mesto Čestitamo svojemu kolektivu k prazniku naše republike ter vsem odjemalcem izdelkov tovarne ‘Gmrna dokumentnega in kaiinega papirja RADEČE V naši tovarni izdelujemo fine brezlesne specialne papirje; naš kolektiv se bo s svojim delavskim svetom in upravnim odborom na čelu boril za čim boljšo kvaliteto svojih proizvodov a a a M a a a š a : a s a a s a s a * a .5 a 3 a : a a a : a : a