1969 DECEMBER ŠTEVILKA 12 LETO WIU Registerčd at the G.P.O. Sydney, for transmisslon by post as a penodical. klil I >: >: >; >; >; MISLI (Thoughts) >; >’ >; >; >; >: >: >: :« Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper, N.S.W., 2027 Tel.: 361525 ★ Naročnina $3.00 čez morje $ 4.00 ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, N.S.W. 2028 ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, N.S.W. 2192. Tel. 759 7094 PO 50 LETIH TAVČARJEVE VISOŠKE KROMKE’ PO 50 LETIH TAVČARJEVE “VISOŠKE KRONIKE” Leta 1919 je izšla zadnja povest pisatelja dr. Ivana Tavčarja pod zaglavjem VISOŠKA KRONIKA. Literarna ocena pravi, da je ne le najboljša Tavčarjeva povest, ampak med najboljšimi slovenskimi povestmi sploh. Dejanje se vrši večinoma NA VISOKEM v Poljanski dolini, kjer je bil Tavčar doma. Iz popisa v povesti lahko razvidimo, kakšno je bilo VISOKO v dobi, ko se povest godi. V poznejših časih je dvorec z vso okolico propadal in samotaril. Zdaj so začeli — prav za 50ietnico Visoške kronike — Visoko obnavljati in pravijo, da je cilj obnove; napraviti spet kolikor mogoče tako, kot je bilo v časih, ko govori o njem Tavčarjeva povest. Tako vsaj beremo v poročilih od doma. Dodali bodo pa še dvorano za razstave in prostor za muzej! MISLI so pred leti prinašale Tavčarjevo povest “CVETJE V JESENI”, ki jo je napisal malo pred VISOŠKO KRONIKO. Slišali smo že željo, da bi prinesle tudi to zadnjo povest živahnega pisatelja. Naj bo željam ustreženo v letniku našega lista za 1970. Dodali bomo ilustracije velikega slikarja Toneta Kralja. Uverjeni smo, da bo s to napeto zanimivo povestjo našim naročnikom zelo ustreženo. — UREDNIK Mohorske knjige iz Celovca so £u. Mohorjani v Victoriji in Južni Avstraliji jih dobite pri p. Ba-ziliju v Kew. Cena $ 3.50. Poštnina 50 c. KNJIGE DOBITE PRI MISLIH SHEPHERD OF THE WILDERNESS — angleška knjiga o Baragu — $ 1. “SRCE V SREDINI”, spisal Vinko Brumen. Življenje in delo dr. Janeza Evangelista Kreka. Vezana $4, broširana $3. ČLOVEK V STISKI, spisal psiholog Anton Trstenjak — $ 1. PREKLETA KRI — povest, spisal Karl Mau-ser — $ 1. ROJSTVO, ŽENITEV IN SMRT LUDVIKA KAVŠKA — povest, spisal Marijan Marolt — ? 3. DOMAČI ZDRAVNIK (Knajp) — $ 1.50. V ROGU LEŽIMO POBITI. _ Spisal Tomaž Kovač — $ 1, poštnina 25 c. ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Spisal dr. Filip Žakelj. Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. — $ 2, poštnina 40 c. LETO XVIII. DECEMBER, 1969 ŠTEV 12 “ČLOVEK JE TUDI TO, KAR SE Nl“ BAJE je ROGER GARAUDY, francoski marksistični filozof, prvi zapisal gornje besede. Ko prebereš, se ti zde kakor uganka. V resnici ni uganka, je le že poprej znana misel, povita v besede, ki presenetijo. Tako govorijo filozofi. Ga-J'audyjeve besede so se oprijeli drugi filozofi, misleci sploh. Razčlenjujejo jo, razlagajo, kažejo na njen pomen s pogledom na človeka današnjih dni. Beremo na primer: Sodobni pojavi v človeški družbi so vznemirljivi. Med plemeni in narodi tli sovraštvo in zadobiva grozo vzbujajoče oblike. Nasprotovanje med belimi in črnimi, mrzle in vroče v°jne, socialni nemiri, uporna mladina, revolucije, ropi, umori, samomori . . . Pogled na vse to zbuja nezaupanje do človeka, ^e je človek samo to, ne moremo se zanj navduševati. Zasluži prej pogin kot poveličevanje. Da nad človeštvom ne obupamo, moramo gledati v njegovo prihodnost. Ta je že v njem, pa še Prikrita, do visoke mere nerazvita. Zato je človek Ze vse tisto, kar bo, vendar šele v prihodnosti. In kako bo s človekom takrat? Beremo: človeštvo prihodnosti bo ena sama velika družina, vsi bodo govorili en jezik. Z njim Se bodo sporazumevali brez mučnega učenja tujih Jezikov. Sovraštva in vojn ne bo. Atomska energija se bo uporabljala le v napredovanje splošne ture, na ponudbo bo vsem, vsem slojem za vsako elo. Razvoj je zmerom hitrejši. Komaj pred ne-ai desetletji je zasvetila prva električna luč, da-nes je ves planet od nje razsvetljen. Tako bo v nekaj desetletjih z atomsko silo. človeštvo bo obvladalo tudi moralne odnose in bo pravilno usmerjalo ogromne sile v izgrajevanje zemeljske sreče. To in še mnogo več pomeni Garaudyjev stavek ljudem, ki verujejo v nenehen razvoj. Pomeni tistim, ki nočejo vedeti za duhovni svet, ki človeku odrekajo — dušo. Kaj naj naslov tega uvodnika pomeni nam, ki smo pred praznovanjem Rojstva v hlevcu ob Betlehemu! Kljub vsem pogubnim slabostim in grešnostim je človek vreden, da se božje Dete zanj znova in znova rodi. Rodi se zato, da bi človek ob njem postal to, kar še ni, pa je že. Stari cerkveni očetje so rekli: Bog je postal človek, da bi človek mogel postati Bog — deležen božje narave. Ugankarsko je povedano, nič manj kot Garaudyjev stavek. Govor je — o človeku prihodnosti. Ne v luči evolucije, razvoja po naravi, rečeno je — v luči vere. Razvoj je nekaj velikega — sam Bog mu je dal zagon. Vse več je vera, še bolj je božja. Napravlja človeka, da je, kar še ni: domačin v domačiji OČETA! Brat Rojenega v Betlehemu! Naročnikom, bralcem, vsem rojakom VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! “MISLI” SVETLE SO ZVEZDICE, TEMNA JE NOC Koroška božična pesem ZARES SO BILE ZVEZDICE svetle — napovedi Odrešenikovega prihoda so bile pogostne. Prerok za prerokom med Izraelci ga je napovedoval. Tudi med pogani se je dalo zaslediti neko pričakovanje. Pesniki so slutili, da mora priti nekdo, ki je “napovedan”. Bile so “zvezdice” — kako lepo jih je zadela koroška božična! A naj bodo zvezde še tako svetle, nočne teme ne uženejo, umakne se samo vse večji svetlobi. Treba je bilo čakati, čakati. Večja svetloba, Luč sveta, je odlašala prihod, dokler ne prizvonklja “polnost časov”. V to predbožično čakanje se je zamislil koroški narodni pesnik, zapisal je prvo vrstico. Ni se ustavljal pri tem čakanju, ni snoval naprej kot znana adventna: Milo so ljudje zdih’-vali, v grehih in temi ječali — ne, zanj je božič že tu, kar brez odlašanja pohiti v drugo vrstico pesmi: “da bi Marija prižgala nam luč!” Zgodilo se je v Betlehemu. V težkih preizkušnjah je moralo človeštvo dozoreti, da je bilo vredno sprejeti Kristusa, Luč sveta. Marija je prižgala to Luč, po njej je Bog poslal svojega Sina, da užene na svetu temo, ki je legla nanj po izgubljeni luči božjega življenja v človeških dušah. Dokler človek sledi tej luči, raste in si ohranja življenje. Luč iz Betlehema prinaša človeštvu mir, ki ga svet ne more dati. In vendar je danes še toliko teme na zemlji ... “Njegovi ga niso sprejeli.” Ob tej skrivnosti je obstal nekoč rajni škof Rožman. Napisal je za neki božič tako: Odrešenik ni bil sprejet od tistega ljudstva, katerega je Bog tisoč let in pol nanj pripravljal. Zakoniti predstavniki izvoljenega ljudstva so ga odklonili, zato ga ljudstvo v celoti ni sprejelo. Po človeško sodim: Ako bi bili Judje s svojimi voditelji v celoti sprejeli Kristusa, bi pri njihovi dokazani ozkosti in nevoščljivosti do poganov bilo nevarno, da ostane krščanstvo zgolj judovska vera, ne pa vesoljna, za vse različne narode sveta . . . Povedal je Judom sv. Pavel: “Vam je bilo treba najprej oznaniti besedo božjo; ker jo pa zametujete in se imate za nevredne večnega življenja, glejte, obrnemo se k poganom ...” Narod za narodom je z veseljem sprejemal Luč, ki je prisijala iz Betlehema. Tudi Slovenci smo bili med njimi. Od Gospe svete in od solunskih blagovestnikov je prihajala med naše prednike beseda evangelija. Dolga stoletja je svetila vsemu narodu. Tako še danes. Prava katastrofa bi bila, če bi se naenkrat ne smatrali več za vredne večnega življenja. Če bi nam Betlehem s svojo skrivnostjo nehal biti luč na poti življenja. Ali naj še mi podpremo temo na zemlji, ki je zaradi človekove trdovratnosti Betlehem še ni mogel pregnati? Sveti večer Stanka Janežiča Razmišlja in pesnikuje; Odkropili smo in odmolili. Vonj po mladem brinju žlahtni prostore. Drevesce v kotu še vedno z mahom šepeta o svobodi v gozdu, o tišini in mrazu v temnih nočeh in o snegu. Ko postavimo prve pastirje in ovčke pred hlevec, vdano umolkne. Marija in Jožef pripotujeta s trudnim smehljajem na ustnah. Jezušček Novorojenec se zaupno smehlja in blagoslavlja. Zdaj je vse v lučkah. Sveta noč, blažena noč! Vse stvari pojejo z nami. Izpod neba nenehoma tiho in mehko sneži. Jaslice v Bogkovem kotu Zgodovinar piše: Navada postavljati jaslice v cerkvah in po domovih je že zelo stara. Ni pa mogoče natančno ugotoviti, kje in kdaj se je ta navada začela. Vsekakor zelo lepo izraža vero krščanskega ljudstva v učlovečenje božjega Sina. Včasih so trdili, da je treba začetek jaslic pripisati sv. Frančišku Asiškemu. On je namreč v božični noči leta 1223 spremenil gozdno votlino v hlevček z volom in oslom in osebami sv. Družine. Tam je duhovnik opravil polnočno službo božjo, Frančišek je pa pridigal. Frančiškova zamisel je bila res lepa in je odgovarjala čutu tedanjega človeka, ki je rad uprizarjal liturgične verske igre. Prizor v Frančiškovi votlini je bil izraz upodabljajoče in dramatične umetnosti, ki je tedaj cvetela. Slovenski kraji so dobili jaslice od južnih in severnih sosedov. Sprejeli so jih pa tako radi, da si skoraj ne moremo predstavljati, da niso zrasle na slovenskih tleh. Dobile so pa pri nas poseben — slovenski — značaj. Ali more biti božič brez Boga? Napisal je nekdo; Tudi svet, ki obhaja božič brez Boga, se razživi ja v razsvetljavi, v razveseljevanju, v kupovanju in razdajanju daril, v izrazih ljubezni in voščil. škoda le, da pozablja, da ima vse to krščanske korenine. Na prvo sveto noč je prišla z neba svetloba, angel je oznanjal radost in veselje, pastirci so hiteli iskat Dete, da mu izkažejo ljubezen 'n ga obdarijo. Današnjemu božiču so premnogi vzeli Boga, zato so razsvetljava, veseljačenje, obdarovanje in voščila brez korenin. Niso iz jaslic, niso iz Betlehema, kakor bi morala biti. Koliko milijonov dolarjev se izda za darila tistim, ki niso potrebni. Koliko milijonov potrebnih bo prav na sveti večer stradalo — stradalo kruha in ljubezni. Vpišimo se v društvo tistih, ki so si vzeli za nalogo: pokristjaniti božič! Božič v domovini Pisala je “Družina” pred leti: Nikjer ni shojenih poti. Večer je tih in sneg se vanj sviplje. Pesem zvonov je skoraj neslišna. Prihaja od daleč 'n se izgublja v daljavo. Uspavanko pojo zvono-V1» sneg pa pada, pada čisto brez glasu. Drevje odeva v mehko odejo in domačije spreminja v bela svetišča. Vonj po kadilu leži nad vasjo. Nocoj ni nič v naših srcih sovraštva. Odprla so se ljubezni in sprejela vase skrivnost svete no-C1- Vsi domovi so postali Betlehem, zato je v naših srcih in nad našimi krovi vonj po kadilu. Božja Družina je ostala pri nas, komaj rojeno Dete se Je nasmehnilo . . . Na zemlji je sveta noč. Bog nam je v podobi nebogljenega otroka prinesel odrešenje. Srca so niu vdana in mu pojo božično pesem. Nocoj med nami ni izdajalcev, nocoj še ne vemo, da bo to Dete nekoč dobilo Judežev poljub. Božja Mati se sklanja na Dete in vse je dobro, vse svetlo. Njena ljubezen nam varuje Boga, da bi ostal med na-rni- O, Mati, pobožaj ga z varno roko! Sveti večer je in vonj po kadilu. Nikjer ni shojenih potov. Večer je tih in sneg se vanj vsiplje. Jaslice v Selah na Koroškem Poslal župnik Vinko Zaletel ROJSTVO I. Burnik Kajne? Naš svet je kot dragulj, svetal, zdrobi ji v in drag. O, če Bog potisnil bi to žogo čez rob, čez prag — takoj bi se razbila — V temi: pijem, plešem in drhtim, drhtim, kako bi duši žejo utešil v studencu, ki hladi, hladi. . . Ubog bom letos čakal polnoči, bogat, hvaležen šel bom po kolenih do zibelke BOŽIČA. PISMO IZ RIMA ZA IZSELJENSKO NEDELJO “Izseljenska nedelja” je vsako leto prva adventna. Nič za to, če bomo videli to pismo v tisku šele v tretjem adventnem tednu. Za novembrsko številko MISLI ga še nismo imeli. Piše nam vrhovni direktor slovenskih duhovnikov za izseljence: msgr. Ignacij Kunstelj. Pove nam nekaj posebnega: o papeževi ve- liki skrbi za izseljence. — Ur. Dragi rojaki! Ob naši izseljenski nedelji je prav, da se spomnimo važne listine, ki se tiče nas na tujem. S posebnim pismom je papež Pavel VI. naročil kongregaciji, ki skrbi za izseljence, naj izda taka navodila, ki bodo v skladu z razmerami v sedanjem človeškem rodu. Za nas je važno, da navodila zelo poudarjajo osnovne pravice človeka tako v družini kot v družbi. Zato vključi ne samo one, ki zapuste iz gospodarskih ali političnih razlogov domovino, da bi si drugod ustvarili primerno življenjsko eksistenco, ampak tudi sezonske delavce, ki ostanejo daleč od svojih le začasno. Prav tako skupine ljudi, ki delajo v tujini na znanstvenem ali tehničnem polju, pa še končno dijake, ki študirajo na tujih vseučiliščih. Izseljevanje pač podpira medsebojno spoznavanje in sodelovanje, prinaša pa tudi nevarnosti in težave. Po svoje vpliva na versko in narodno življenje. Rekli smo že, da nova listina zelo poudarja osnovne pravice človekove osebe. Polno pravico do domovine, pravico do duhovnih in materialnih dobrin, ki so potrebne za razvoj osebnosti, pravico do izselitve, do iskanja novega doma izven domovine itd. Posebej poudarja važnost materinskega jezika, v katerem človek izraža svoje mišljenje, kulturo in duhovno življenje. V skladu s tem Cerkev skrbi, da imajo izseljenci med seboj duhovnike istega jezika. Seveda so s pravicami združene tudi dolžnosti. Zato naj izseljenec ceni in spoštuje kulturo, jezik ter običaje naroda, med katerim si je osnoval no- vi dom. Vsi vemo, da ob izseljevanju nastaja veliko problemov in težav. Izvirajo iz različnosti krajev in okoliščin. Premagali jih bomo, če si bomo pomagali kot brat bratu in tako izpolnili zapoved krščanske ljubezni. Listina nalaga posebne dolžnosti škofom, kako naj poskrbe za izseljence, ne izpušča pa ostalih udov božjega ljudstva. Škofje naj ustanove posebno komisijo, ki bo preučevala probleme, sodelovati moramo vsi. Želja je, da bi se ustanovili posebni kolegiji za duhovnike, ki bodo delovali med izseljenci. Bodoči duhovniki med izseljenci naj bodo primerno vnaprej poučeni o značaju svojega apostolata. Naj se informirajo tudi o gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju tuje dežele, kamor so namenjeni. V tej zvezi si ni težko predstavljati, kolik pomen bo imel za nas naš SLOVENIK v Rimu, ko bo uresničen. Velike važnosti je tudi to, da je zdaj bolj mogoče ustanavljati v tujih škofijah narodnostne župnije ali vsaj “misije”, ki so z drugimi župnijami enakopravne. Kjer to ni mogoče, naroča listina, naj se izseljenski duhovnik nastavi v krajevni župniji kot poseben duhovni pomočnik za naseljence svojega jezika. Dragi rojaki! Naročeno je torej nam vsem, ne samo škofom in duhovnikom, da se v bratski ljubezni zavzamemo za vse izseljence, naj bodo iz našega naroda ali od drugod. Cerkev nas pozivlje, da z vsemi dobro mislečimi sodelujemo za obnovo sveta, za zmago resnice, pravice in ljubezni. Dolga vrsta problemov je, ki jih najbolje rešujejo laiki. Preskrba stanovanj, zaposlitve, socialnega zavarovanja, družabnosti, tolmačenja v tujem jeziku in kar je še takega. Pogosto je potrebna obramba pri civilnih oblasteh, da ne pride do neljubih diskriminacij. Duhovnik ne more vsega sam. Nujno potrebuje pomoč svetnih rojakov. Pa tudi v duhovnih zadevah lahko krepko sodelujejo z duhovnikom, posebno je želeti, da se zavzamejo za one, ki so daleč od središč in osamljeni. Razume se, da so vsi poklicani na sodelovanje pri liturgiji ob nedeljah in praznikih. Z eno besedo, rojaki, bodimo zares vsi ena družina božjega ljudstva! Da bo tako, prosim Boga za blagoslov na vas vse in vam želim blagoslovljen božič ter srečno novo leto. Iz srca pozdravljeni! — Ignacij Kunstelj. NOV SLOVENSKI MISIJONAR SKORAJ ISTOČASNO KO NAŠ P. STANKO v Avstralijo, je odšel v afriške misijone med črnce drug mlad frančiškan iz Ljubljane — P. Hugo Delčnjak. Odšel je prve dni oktobra. Zdaj že nekaj časa misijonari v državi TOGO ob Atlantiku malo nad ekvatorjem. Pridružil se je francoskim frančiškanom, ki delujejo v novi škofiji Dapango. Katoličanov je v škofiji 4,000, misijonskih postaj, največ v džungli, imajo pa 60. P. Hugo, edini Slovenec v deželi, jih že pridno obiskuje in vzgaja črnce v evangeljski šoli. Za slovo iz Slovenije je patru govoril v polni frančiškanski cerkvi prelat dr. Vilko Fajdiga. Bila je zelo lepa in pomenljiva slovesnost. Verniki so ganljive obrede spremljali z velikim zanimanjem in molili za novega misijonarja. P. Hugo Delčnjak je doma v župniji Nova cerkev pri Celju. Novo mašo je imel leta 1965. Vse od takrat in že prej je srčno želel, da bi mogel postati misijonar. Ta želja se mu je letos izpolnila. Tudi mi mu iskreno čestitamo in želimo obilico božjega blagoslova v tako oddaljenem Gospodovem vinogradu! t JOŽKO KROŠELJ Komaj so bile v tisku besede na ovitku novembrskih MISLI, ki so povedale, da se je letošnji ZBORNIK zakasnil zaradi bolezni sourednika Jožka Krošlja, je prišla novica, da je blagi mož umrl. Bilo je v petek 31. oktobra. Ne vemo, koliko naših ljudi v Avstraliji je rajnika poznalo in vedelo za njegovo javno udejstvovanje. Pa ko smo že toliko povedali, naj dodamo vsaj še nekaj vrstic. Joško Krošelj je bil doma v Kapelah pri Brežicah. Doživel je 67 let. Glavni njegov poklic je bilo časnikarstvo, v domovini tudi politika. Leta 1928 si ga je dr. Anton Korošec vzel za tajnika v belgrajsko ministrstvo in tam je ostal vse do Koroščeve smrti leta 1940. Po vojni je odšel z vso družino v Argentino in bil vsa ta leta glavni ured-nik tednika Svobodna Slovenija, sourednik ZBORNIKA in še marsikaj. Poročilo ve povedati, da je prav na dan Kro-sljeve smrti šla v tisk zadnja stran najnovejšega ZBORNIKA. Torej — potrpimo in počakajmo! f DR. MIHA KREK Kdo bi si bil mislil, da bo treba takoj za osmrtnico Jožku Krošlju pisati drugo — dr. Mihu Kreku! Poročilo o smrti tega moža je prišlo docela nenadno, toliko bolj je pretreslo. Za njim je ostala v slovenstvu v svetu velika vrzel. Živel in delal je v Clevelandu, Ohio. Ves čvrst in podjeten. V noči med 13. in 14. novembrom ga je zadela srčna kap. Pet dni nato ji je podlegel. Pogreb je bil 22. novembra. Dr. Miha Krek je doživel 72 let. Rodil se je v Leskovici nad Škofjo Loko, dorasel je v Bohinju. Doštudiral je v Ljubljani z doktoratom iz prava. V Jugoslaviji je bil večkrat minister, od začetka vojne je živel inozemstvu. Veliko je delal za begunce in izseljence. Komunisti so ga skupno s škofom Rožmanom v odsotnosti obsodili. Na 15 let zapora. V izseljenstvu je bil predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in Slovenske krščanske demokracije. Za krščansko duhovno podobo naroda se je ves žrtvoval. Hodil je po stopinjah svojega soimenjaka Janeza Evangelista in si z njih vred zaslužil častni naslov: Srce v sredini. P. Basil Tipka BARAGA HOUSE Tel. 86 7787 19 A’Beekett St., Kew VIC. 3101. Tel. 86 8118 ★ NIČ ŠE NE MOREM NAPISATI, kako je pri nas nosil Miklavž in koga so parklji pobrali, saj bo Miklavževa prireditev šele v nedeljo. Tako tudi ne morem objaviti slike kakega prizora operete “Miklavž prihaja.” Pa drugič. Prepričan pa sem, da je zahtevala prireditev dosti truda naših pevcev in gojencev Slomškove šole. Prav je, da se že zdaj zahvalim vsem sodelujočim, zlasti požrtvovalni s. Silvestri. Za gostovanje v Geelongu drugo decembrsko nedeljo smo najeli avtobus, da bodo zlasti otroci Slomškove šole imeli več veselja ter bo ta nastop združen s šolskim piknikom. Upam, da bodo tako vsi zadovoljni. Morda bo takrat tudi p. Stanko Zemljak že med nami za počitnice ter se nam bo pridružil. * V soboto 15. novembra zvečer se je v Baragovi dvorani pod cerkvijo vršila 15. redna letna skupščina tukajšnjega Slovenskega društva. Videli smo nekaj kratkih slovenskih filmov, poročila starega odbora so bila hvaležno sprejeta, izvolitev novega odbora je potekla v prijetnem vzdušju bratskega sodelovanja in dobre volje, pa tudi zakuska je bila odlična. Nič ne pretiravam, če pravim, da je bila to ena najboljših skupščin, kar jih pomnim v Melbournu. Morda je k temu vsaj delno pripomoglo veselo poročilo, da je Slovenski dom v Carltonu izplačan; pa tudi dejstvo, da smo se k skupščini prvič zbrali v lastni slovenski dvorani, ni brez pomena. Ob besedah zahvale na koncu skupščine se nisem oglasil, ker se je večer že tako zavlekel, pa naj zato tu napišem: Slovensko društvo naj se v Baragovi dvorani vselej počuti zares doma. Saj je društvo samo in tudi velika večina članov sodelovala pri gradnji. Samo Bog daj, da bi te prostore, ki so zrasli po nesebičnem prizadevanju slovenske skupnosti, velikokrat uporabljali v kulturno rast našega izseljenskega naroda. * Vesel sem in lahko si štejemo v ponos, da more naša dvorana služiti tudi drugim dobrim namenom. V sredo 10. decembra bodo na našem odru za svoje dobrotnike nastopili s koncertom gojenci Zavoda sv. Pavla za slepe otroke. Ta družina slepih se tudi naše cerkvice rada poslužuje. Zlasti petje imajo radi, četudi ne razumejo slovenskega jezika. Nedavno sem enega slepih fantov na poti iz cerkve ujel za roko in ga vprašal, če me pozna. Odgovoril mi je: “Oh yes, I know your voice. You are ‘Gospod usmili se!...” Moral sem se smejati. Tudi našo ptičnico s številnimi papigami pridejo kaj radi ‘pogledat’, kot pravijo. Ob pogledu na to slepo deco se skoraj sramujem, da sem Bogu tako malo hvaležen za vid... * Matica mrtvih v prejšnji številki je napolnila kar celo stran, pa štirih imen pokojnih iz moje tipkarije p. urednik niti ni pripisal. — O omenjenem Romanu Bernichu zdaj že lahko zagotovo povem, da je bil Slovenec, saj ima v Adelaidi teto in sorodnike. Zdaj delam seznam vseh pokojnih rojakov, ki so umrli po širni Avstraliji in so nam znani. Vem, da ne bo popoln, a seznam bom kasneje izpopolnjeval z novimi imeni in podatki. Doslej sem zbral okrog 270 imen, največ izmed njih je naglih smrti v prometnih nesrečah. Abecedni seznam pokojnih bom preuredil tudi v seznam po datumih smrti, da se bomo pokojnih rojakov lahko spominjali ob obletnicah pri slovenskih službah božjih. * Popoldanski časopisi so v soboto 8. novembra prinesli na prvi strani žalostno zgodbo o osemletnem Francu, ki je videl lastno mater pasti pod nožem morilca, predno je mogel uteči iz hiše k sosedom. Nas Slovence pa je še bolj pretreslo, ko smo zvedeli, da je umorjena mati Slovenka in je Slovenec tudi njen umobolni mož, ki ji je zadal smrtne rane. Pokojna Pavla Krpič r. Flisar je bila rojena v Prekmurju 1. januarja 1923. Njeni emigracijski dokumenti imajo za rojstni kraj Doljnji, torej verjetno manjka druga beseda kraja. Mož Franc je bil rojen v Petrovcih. Leta 1949. sta bežala v Avstrijo, v Avstralijo sta dospela 24. aprila 1951 na ladji “Fairsea”. Prva leta je bila Krpičeva družina v raznih krajih Južne Avstralije. Spominjam se, da sem jih pred nekako desetimi leti srečal v Adelaidi. Od otrok je najstarejša hči v domovini, dve sta v N.S.W., dve v zavodih v Adelaidi, najmlajši Frank pa je prišel zdaj pod državno skrbstvo. Mašo zadušnico sem opravil v petek 14. novembra, pokopali smo pokojno med naše grobove keilorskega pokopališča. Naj počiva v božjem miru ! ★ Krsti meseca: Simon je ime sinku Rafaela Šabca in Jožice r. Grl, ki so ga 8. novembra prinesli iz Pascoe Vale. Isti dan je bil krščen Robert, sin Petra štublina in Ane r. Blazinič, Clifton Hill. — 15. novembra sta bila dva krsta: Peter Edvard je novi član družine Ladislava Kozoleta in Danice r. Feix, Bulleen, Andrejček je prirastek družine Ivana Mariniča in Olge r. Valentinčič, Box Hill North. — In zopet dva krsta 16. novembra: Karel Anton je osrečil družinico Alojza Kastelica in Jožice r. Podkrajšek, North Springvale; Suzana Marija pa je prvorojenka Ivana Kolačka in Ivanke r. Sedmak, Noble Park. — 30. novembra so bili v naši cerkvi trije krsti: Julijo Sonjo je dobila družina Vinka Kudma in Ane r. Poldrugo, Mulgrave; Štefan Silvester je ime sinku Silva Tomšiča in Livije r. Kresevič, East Keilor; Marija je ime hčerki Štefana Tratnjeka in Marije r. Kalogeropoulou, Alp-hington. — V Adelaidi smo 22. novembra krstili Štefana, sinka Aleksandra Kreseviča in Beryl Jea-nette r. Klix, Valley View. ★ Poroka samo ena: 29. novembra sta stopila pred oltar naše cerkve v Kew Peter Krnel in Sandra Hervatin. Ženin je od Sv. Petra na Krasu, nevesta je bila rojena v Melbournu. Sandri bi nihče ne verjel, da ni prišla iz Slovenije, tako lepo govori slovensko. Bila je ena prvih gojenk tukajšnje slovenske šole. — Iskrene čestitke mlademu paru! * Božič je že spet pred nami. Seveda bomo imeli polnočnico zopet na prostem pri votlini dvorišča Baragovega doma, le v slučaju slabega vremena v cerkvi. Zopet prosim vernike, naj ne odlašajo s spovedjo na zadnji trenutek, ker bi rad polnočnico začel točno. Naj ob tej priliki vsem rojakom v svojem imenu in v imenu slovenskih sester izrečem najboljše želje za obilico božičnih milosti, srčnega miru in zadovoljstva, pa mnogo božjih blagoslovov v novem letu. NAŠ BOŽIČNI SPORED MELBOURNE: Prilika za spoved tretjo nedeljo (21. dec.) pri osmi in deseti maši. Sreda 24. dec. (vigilija božiča): spoved Čez dan (pokličite patra v Domu!) in zvečer od 9 — 11:50. Opolnoči procesija k votlini, blagoslov jaslice, polnočnica. Sledi še ena maša, po njej sopvedovanje. Božič 25. dec.: maša v cerkvi ob osmih in desetih. Nedelja 28. dec.: maša ob osmih v cerkvi, ob desetih pri votlini (v slučaju dežja v cerkvi). Novo leto, četrtek: maša ob osmih v cerkvi, ob desetih pri votlini (v slučaju dežja v cerkvi), popoldne ob petih v cerkvi. Tako je dovolj prilike, da nihče ne začne novega leta brez maše. ST. ALBANS: spovedovanje v torek 23. decembra od 7:30 zvečer dalje v cerkvi Srca Jezusovega. NORTH ALTONA: spovedovanja v petek 19. decembra ob sedmih zvečer v cerkvi sv. Leona Velikega. GEELONG: Spovedovanje v ponedeljek (22. dec.) od sedmih zvečer v cerkvi sv. Družine, Bell Park. BALLARAT: spovedovanje v soboto 20. decembra ob sedmih v stolnici sv. Patrika. MORWELL, Gippsland: spovedovanje v nedeljo (21. dec.) eno uro pred večerno mašo v cerk- vi Srca Jezusovega. Maša ob 6:30. ADELAIDE, S.A.: Slovenska maša na božični dan (četrtek 25. dec.) ob štirih popoldne v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh. Prilika za spoved od dveh dalje. DR. A. TRSTENJAK OBSOJEN - V AVSTRALIJI Urednik V SEPTEMBRSKI ŠTEVILKI MISLI smo na dveh straneh poročali o novi knjigi dr. Trstenjaka: “Hoja za človekom”. Eden naših naročnikov — “Veren Tomaž za javnost” — je bral, razmišljal in obsodil. Obsodil je dr. Trstenjaka in urednika MISLI. Napisal je dolgo pismo, predolgo za celotno objavo. Le glavne misli naj bodo navedene iz njega. “Oba sta duhovnika, poučujta nas katekizem in sveto pismo, ne usiljujta nam neko tujo učenost, kot bi rekla Cankarjeva mati. človeka je ustvaril Bog, ni ga spravila na svet neka žival. Ustvaril ga je iz zemlje in mu vdahnil dušo. Ne na milijone let nazaj, nekaj tisoč let pred Kristusom in to v paradižu. Vidva učita vse nekaj drugega. Ali naj take duhovnike poslušamo?” Tomaž se je spotaknil zlasti ob dveh stavkih v septembrskem poročilu: “Že pračlovek pred skoraj 200,000 leti ...” “Pisatelj suponira evolucijo človekovega, telesa iz praprednika . . .” “Torej iz živali?” dostavlja žolčno Tomaž. Obsodba nezaslužena Če bi Tomaž članek z boljšim premislekom še enkrat prebral, bi moral uvideti, da učeni doktor prav tisto dela, kar mu Tomaž tako toplo na srce polaga. Samo na nekoliko drugačen način. Trstenjak ve — tudi Tomaž ve — da posvet-njaki na vsa usta uče: človek ni nič drugega kot višje razvita žival. Duše nima, po smrti je vsega konec. V domovini in še marsikje učijo to uradno tudi v šolah, drugod !e bolj neuradno, pa enako vztrajno. Vsi slišimo tako govorjenje, vsi ga srečujemo tudi v tiskani besedi. To “tujo učenost” skušajo vsiliti vernikom, ki so tako izpostavljeni velikim skušnjavam in mnogi se jim podajo. Trstenjak, duhovnik, se je namenil, da bo po svojih zmožnostih pomagal vernim premagovati skušnjave, nevernim pa vsaj malo dopovedati, da nimajo prav. Kaj naj naredi? Po Tomaževo bi jim moral reči: Pridite sem, sedite in poslušajte! Povedal vam bom, kaj učita katekizem in sveto pismo . . . Ali bi prišli? Tn če bi jim samo pisal, ali bi z dobro voljo brali? Dejali bi: to že vse vemo, smo slišali in brali, verjeli pa nismo in ne bomo. Trstenjak je napravil drugače. Ni jih klical k sebi. Ni vzel v roke katekizem ali sveto pismo. Sam je šel k njim, prav njihovo “tujo učenost” je razgrnil pred njimi in jo začel pred njihovimi očmi razčlenjevati. Rekel jim je: Dobro, prav pravite! Poštena znanost res uči, da je človek na svetu že stotisoče let. Ni stopil na zemljo tak kot je danes. Razvil se je počasi iz nižjih stvari. Verjetno res iz živalim podobnih. Vse to vam priznam. Zdaj se pa prav tu na vašem polju pomenimo o nečem drugem. Znanosti ne ugovarjam, ugovarjam pa vašim zaključkom, ki ste jih naredili mimo znanosti in preko nje. Takorekoč znanosti za hrbtom. Trdim, da je človek od vsega začetka mnogo več kot žival. Ne bom vam govoril o tem kot duhovnik, ki razlaga katekizem in sveto pismo, govoril vam bom kot znanstvenik, ki poleg vaše antropologije obvlada še celo vrsto drugih vej znanosti, cela dolga vrsta jih je. Ko se toliko sklicujete na znanosti, ali hočete poslušati znanstvenika? Upam si vam dokazati iz znanosti, da je človek vse več kot zgolj bolje razvita žival . . . Na tako povabilo more imeti Trstenjak dosti več upanja, da ga bodo poslušali, oziroma brali njegovo knjigo. In je storil tako. Vso svojo na široko raztegnjeno učenost je zastavil, da je spregovoril z verniki v “samo žival” v njihovem lastnem jeziku in se ni odmaknil od njihove miselnosti. Svojo duhovniško vero je nalašč zase ohranil in je v knjigi ne postavlja na ogled. Njegova knjiga ne kliče naravnost k veri v Boga, kliče predvsem k veri v človeka, spodbija vero v “samo višje razvito žival.” Njegov račun je tak: če jih po znanstveni preiskavi do neke mere prepričam, da je človek visoko nad živaljo, se jim bo vera v Boga — če so količkaj iskreni — sama od sebe ponudila . . . Ali je smel tako? Neverno vpraša Verni Tomaž: Kako se je smel duhovnik tako podati brezvercem? Kako jim je mogel priznati, da je človek na zemlji že stotisoče let,? In da se je počasi razvjal? To ni naša vera .. . čujte, Tomaž, takole je stvar! Popolnoma dognano je, da so po svetu, tudi v Australiji, v teku časa odkrili vsaj sto podzemeljskih jam in votlin, ki so po stenah, po obokih, po tleh, čudovito umetniško poslikane. In je prav tako neizpodbitno dokazano, da so te slikarije stare na tisoče in tisoče let. Odkritja so jasna, ni jih mogoče tajiti. Beremo: “Med največja presenečenja sodi ravno odkritje umetniško poslikanih podzemeljskih jam z neštetimi drobnimi skulpturami po stenah in po tleh. Saj skraja ravno učenjaki sami sploh niso mogli verjeti svojim očem, da bi bilo to res iz pradavnine. — Zdaj se vsi strinjajo, da je napravil te slike človek iz ledene dobe, ki je živel od 10 do 60 ali celo 90 tisoč let pred nami . . Vse to je neizpodbitno Kaj naj tedaj napravi Veren Tomaž, ki si je zapomnil iz starega katekizma stavek, da je človeka ustvaril Bog nekako pred 6,000 leti? Kako se to ujema? Sveto pismo je bilo spisano po božjem nav-dihnjenju — inspiraciji — tam bomo zvedeli. Odpreš knjigo in iščeš. Kaj boš našel? Pred kolikimi tisočletji je bilo? “V začetku”, tako stoji zapisano in to je vse. Nobene številke nikjer. Vere v število let torej Bog očividno ne predpisuje. Če jo z lastnim ugibanjem dosežemo sami, prav! če je ne, tudi dobro. Preučevalci svetega pisma so seveda od nekdaj ugibali, kdaj bi utegnil biti tisti “V začetku”. Nekoč so uganili, da nazaj do začetka ne more biti več kot kakih 6,000 let. Takrat so pač poznali človekovo zgodovino samo za toliko let nazaj, tudi njegovo pisanje in slikarije. Ko je to zapisal tudi katekizem, ni bilo iz svetega pisma, bilo je zgolj iz človeškega ugibanja. Zdaj vemo, da bilo tisto ugibanje zmotno. Kaj pa tisto: “Iz praprednika”? Naš Veren Tomaž misli, da je proti naši veri, če kdo trdi, da se je človekovo telo razvijalo počasi obenem z razvojem — evolucijo — vseh drugih živih stvari na zemlji. Kaže nam besede svetega pisma: “Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdihnil oživljajočega duha.” Toda s tem stavkom je povedano le to, da je človekovo telo ustvarjeno iz istih snovi, kot druge stvari na zemlji. Iz zemlje same. Ni pa posebej zapisano, da je bilo že odraslo človekovo telo narejeno v hipu, ali morda vsaj v enem dnevu. Nič ni povedano, koliko časa je poteklo med ustvaritvijo telesa in vdihnjenjem duše. Oboje veže v svetem pismu samo besedica “in.” čisto lahko si niislimo, da je poteklo veliko časa. Ni nič zoper vero. že sv. Avguštin pred mnogimi stoletji je izrekel misel, da je Bog Stvarnik dal zemeljski snovi notranjo postavo, moč in silo, po kateri se sama nadalje razvija. Prav nič ni zoper vero, ce mislimo, da se je tako razvijalo in razvilo tudi človekovo telo “iz praprednikov” v živalskem sve- tu, dokler ni človek v svojem naravnem razvoju dozorel, da je sprejel vase duha — neumrjočo dušo. Sveti Avguštin — in za njim drugi — so skoraj samo po globokem razmišljanju prišli do mnenja, da je bilo tako. In so rekli, da tako ustvarjanje še dosti bolje razodeva božjo stvariteljsko moč in modrost, kot če vzameno, da je bil človek ustvarjen — recimo — v nekaj minutah. Poznejša stoletja so njihovo misel potrdila z otipljivimi dokazi, z izkopaninami iz davnih predzgodovinskih dob. Ti sledovi človekovega razvoja se zdijo domala vsem znanstvenim opazovalcem prav tako neizpodbitni, kot prej omenjene slikarije v podzemeljskih jamah. Torej tudi s priznanjem teh ugotovitev znanosti dr. Trstenjak ni nič “neduhovniškega” storil, ko je pisal svojo knjigo. In tudi ne naš urednik, ko je oceno knjige objavil v MISLIH. Upajmo, da smo s temi pojasnili pomirili Vernemu Tomažu pretenko vest. Morda bo prišlo prav še komu drugemu. Saj smo pravkar opazili, da je tudi list DRUŽINA v Ljubljani dobival podobna pisma. Njen urednik spodbuja vernike: Ne bojmo se znanosti, če je res pristna znanost, med njo in vero ne more biti nasprotja. V to prepričanje izzveni tudi vsa Trstenjakova knjiga. Vernemu Tomažu priporočamo: Nabavite si jo in jo pozorno prečitajte! V SPOMIN NA OBISK ŠKOFA DR. JANEZA JENKA DARUJEMO £ a iSiovenik Neimenovan $ 50; P.B. $ 16; dr. M. Golja in Mirko šveb po $ 10; Vili Petelin $ 7; Martin Simčič $ 4; Peter Bizjan $ 2. Tako je vsota narasla na $ 200, odposlana v Rim pred Božičem. Skupaj s prejšnjimi pošiljkami smo to leto poslali kar $ 1,800. Prisrčna hvala vsem! V letu 1970 začnemo od kraja. Gre za VELIKO stvar, ne smemo odnehati — taka je želja (poleg drugih) njega, čigar sliko tu zgoraj dobro poznamo. Izpod Tri g I a v/ a V TOLMINU OB SOČI so ob vznožju Kozlovega roba že pred časom našli pokopališče starih Ilirov, ki sega v predzgodovinsko dobo. Izkopavanje nadaljuje goriški muzej. Delo vodi muzejski kustos Drago Svoljšak. Doslej so izkopali in preučili 250 grobov, ki so vsi še iz železne dobe. Ni gotovo, da to tedaj živeli tam Iliri. V IDRIJI PRAVIJO, da ne verjamejo vsega, kar se pripoveduje o starih časih, kako dobri so bili, danes pa da gre vse na slabše. Navajajo zgled iz domače zgodovine. Prejšnjo cerkev sv. Barbare, ki je bila porušena pod bombo leta 1945, so gradili 40 let. Novo cerkev, ki zdaj že nekaj časa ponosno stoji, so zgradili v 2 letih. Res so morali na dovoljenje za zidavo čakati 20 let, pa to je zdaj že pozabljeno. V NOVEM MESTU je avtomobilska tovarna, ki se je vrgla na izdelovanje originalnih prikolic, karavan. V Essenu na Nemškem je razstavila nič manj kot 23 različnih vrst prikolic. Med njimi je prava hišica za 8 oseb in z vsem konfortom. Naročila prihajajo iz Nemčije, Švice, švedske in od drugod. Letos je tovarna izdelala že 10,000 prikolic, prihodnje leto misli povečati proizvodnjo na 15,000. Lotiti se misli tudi izdelovanja avtomobilov. POD SLOVENSKO ZASTAVO kroži po raznih morjih in oceanih 20 ladij. So last Splošne plovbe, ustanovljene leta 1954. Prvi njeni ladji so dali ime Martin Krpan. Za ustanovitev Splošne plovbe se je združilo 22 velikih slovenskih tovarn. Visok odstotek državnega dohodka prihaja od tod. Slovenske ladje plovejo v vse smeri, tudi okoli sveta. SLOVENSKI PLANINCI so si “osvojili” vrh gore Anapurna v himalajskem govorju. Leži v državi Nepal. V odpravi slovenskih planincev je 10 ljudi. Odpotovali so že v mesecu avgustu. Pot jih je vodila preko Turčije, Irana, Afganistana, Pakistana in Indije. Vzpon na Anapurno so začeli 25. septembra. Gora je visoka 7973 metrov. Na vrh so prišli 22. oktobra. Prva sta bila Matija Malešič in Kazimir Draksler. HUDA SUŠA je povzročila občuten padec vode v slovenskih rekah in tudi drugod po Jugoslaviji. Zaradi tega je obrat v elektrarnah zelo otežkočen in se je bilo bati, da bo marsikje sploh onemogočen. Pomanjkanje elektrike se kruto čuti povsod, mnoge tovarne so brez pogonske sile in poleg ljudi trpi ekonomija kar na splošno. Dežja noče biti. Sredi novembra je bila v Sloveniji skoraj poletna vročina. Vremenski preroki so napovedali dež, pa so morali potem povedati, da dež sicer res bo, pa ne še. Upajmo, da je le prišel. BLIZU SEVNICE pri vasi Vodice stanuje Franc Frece z ženo in sinom v nalašč za stanovanje izkopani jami. To je zaradi tega, ker je družini od leta 1945 že trikrat pogorela hiša, po vsakem požaru na novo postavljena. Baje je vse trikrat požar zakrivila mati sama po nesreči ali nerodnosti, četrtič pa mož ni hotel graditi hiše, rajši je izkopal jamo. Občina jim sicer ponuja sobe v stanovanjskem bloku, pa Frece hoče še naprej živeti — če ne na, pa vsaj v svoji zemlji. Jamo je izkopal prav na mestu nekdanjih hiš. MIRO CERAR je tudi na mednarodnem telovadnem turnirju v Ljubljani ostal prvak v vajah na konju. Dobil je zlato kolajno za konja, srebrno pa za bradljo in kroge. Med slovenskimi tekmeci se je na konju odlikoval tudi mladi Miloš Vratič, ki je dosegel četrto mesto. Med odlikovanci od drugod so bili zlasti vidni Japonci. DVA PODJETNA MARIBORČANA pri 14 letih sta se odločila, da hočeta v svet. Za cilj sta si postavila Tahiti. Brez dokumentov, vendar dobro založena z življenjskimi potrebščinami, sta dospela v Koper. Tam sta se ponoči spravila v ribiški čoln in pogumno odveslala. Bila sta že v nevarnih valovih, ko ju je obsvetil žaromet milice. Seveda sta morala kmalu potem namesto na Tahiti nazaj v Maribor k zaskrbljenim staršem. EDVARD KARDELJ pridno vzgaja Slovence za zvestobo partijski disciplini. V dveh dolgih govorih jim je tolmačil pomen partije in svaril pred raznimi “kriptokapitalističnimi deviacijami”, ki se pojavljajo tudi med člani partije. Poudaril je, da država stoji na proletarcih, ne na narodnostni zavednosti državljanov. Ves govor je bil odmev zaskrbljenosti partije, ki jo skrbi početje inteligence. Inteligenca ni dovolj proletarsko zavedna. Naj si vzame za zgled delavce, navadne, preproste delavce, ki niso strokovno kvalificirani, pa se ne spuščajo v politiko, ki je in mora ostati v rokah partije ... In tako naprej. Saj je znano, kako Kardelj zna. “VODNIK PO POMURJU” je naslov knjigi, ki jo je izdala Turistična zveza v Murski Soboti. Knjiga ima 230 strani in zanimivo opisuje kraj za krajem v Prekmurju, članke so napisali razni strokovnjaki, ki deželico poznajo v zemljepisnih, zgodovinskih in gospodarskih pogledih. SADJARSTVO V SLOVENIJI je lepo razpredeno, toda ne “nese”. Sadja je preveč, da bi ga mogli z dobičkom prodati. Tudi manjka skladišč in hladilnikov, da bi sadje shranili. Marsikje gnije kar na kupih po šupah ali zakopano v zemljo. Veliko sadja porabijo za jabolčnik in žganje. Oglašajo se zastopniki boja zoper alkoholizem, češ zakaj ne izdelujejo iz sadja več mehke pijače. Odgovor je baje: podjetja, ki se bavijo s tem, rajši izdelujejo umetne brezalkoholne pijače. NA GORAH PRI IDRIJI so bili na pogrebu sobrata štirje duhovniki s Primorskega. Na povratku domov je njihovo vozilo zadel drzno hiteč avto iz Vidma v Italiji in vsi štirje so utrpeli hude poškodbe. Župnik v Breginju, Franc Drole, je obležal mrtev, Lučko Krajnik iz Kreda je komaj ostal živ, Andrej Tratnik iz Seprenice in Slavko Črnigoj iz Bovca sta bila manj prizadeta, vendar sta morala oba v bolnišnico. Ker so vsi imeli po več duhovnij na skrbi, je vsaj za nekaj časa ostalo deset cerkva brez duhovnika. “OBALA” V KOPRU je nova revija, ki je začela izhajati pred kratkim. Poročilo pravi, da je njena zunanja oprema jako sodobna, naravnost razkošna. Vsebina razodeva namen nove revije: povezovati slovensko obalo z ostalim slovenskim prostorom na vseh področjih narodovega življenja in udejstvovanja. PISMENOST V SLOVENIJI je zdaj že tako splošna, da so lani našteli samo še nekaj manj kot 2% nepismenih. Ob razpadu Avstrije leta 1918 jih je bilo še 14%, potem je nepismenost stalno padala in dosegla leta 1931 nižino 5.54%, PREŠERNOVE POEZIJE v četrtem angleškem izdan ju so v tisku. Založnica te nove zbirke Prešerna v angleščini je ljubljanska Državna založba skupno z neko močno založbo v Londonu. V pripravi je tudi slovenska slovnica za angleško govoreči svet, ki bo mogla služiti kot učna knjiga slovenskega jezika za Angleže, Amerikance in druge angleško govoreče tujce. V GRADU PODSMREKA pri Višnji gori je ljubljanski etnografski muzej začel z zbirko na-roropisnih zanimivosti iz vse Slovenije. V načrtu je zelo veliko ^ozadevno podjetje, muzej bo predstavljal Slovenijo v malem. Postavili bodo vzorce vseh slovenskih hiš, gospodarskih poslopij in raznih drugih stavb iz slovenske preteklosti. Grad Podsmreka je znamenit še iz časov Valvazorja. Leži ob cesti, ki vodi iz Ljubljane v Zagreb. Tako bo novi slovenski muzej lahko dostopen tudi turistom. HELEN KELLER: ZGODBA MOJEGA ŽIVLJENJA Priredila Marija N., Melbourne XXII KO STE PREBRALI PREJŠNJE POGLAVJE moje zgodbe, morda mislite, da so knjige moje edino veselje. Pa ni tako. Moje zanimanje gre zelo na široko in polno reči je, ki se z njimi zabavam in imam veselje z njimi. Naj vam jih nekaj naštejem. Že večkrat sem v svoji zgodbi omenila mojo ljubezen do podeželja in veselje nad športom pod milim nebom. Kadar sem na počitnicah kje na deželi, sem kar naprej v čolnu. Kadar dobim obisk, morajo vsi z mano na vodo. Res ne veslam zelo dobro in mi mora kdo pomagati, da najdem pravo smer. Najdem jo pa tudi sama po vonju vodnih lilij in trave, ali pa cvetočega grmičja, ki raste na bregu. Zelo rada imam, da mi ob krepkem veslanju veter boža obraz in lase. Še rajši se vozim po morju z jadrnico. Nekoč smo bili v Kanadi in z gdično Sullivan sva se odpeljali s tako ladjo daleč ven na morje. Bila je krasna vožnja. Ko smo se pa ravno obrnili, je eden sopotnikov pokazal na majhen črn oblak na nebu. Ta je čudno hitro rasel in kmalu pokril vse nebo. Nastal je silen vihar, ki je našo jadrnico premetaval kot orehovo lupino. Nazadnje nam je zlomil drog in jadro je padlo. Na milost in nemilost smo bili prepuščeni viharju. Nepopisno nas je preme-tavlao z grebena valov v globočino in spet na vrh. Bilo je zelo razburljivo, moram reči, ali bali se nismo. Imeli smo se za ponosne Vikinge, ki znajo prebresti vsako nevarnost na morju. Res je naš čolnar čudovito spretno uganjal vetrove in smo po hudih bojih z vetrovi srečno pristali. Ali pa tisti čarobni kotiček sveta v Novi Angliji! Tam imam celo vrsto dreves, ki so mi osebni prijatelji. Samo da vam pokažem svoj ogromni hrast! Prirasel mi je na srce in mu pravim kralje- vi hrast. Tako mogočen je, da mu izvedenci prisojajo 800 let, če že ne tisoč. Imava se čudno rada. Druga moja prijateljica tam je bila visoka lipa. Stala je bliže hiše in mi je bila bolj pri roki. Neki dan, ko smo imeli strašen vihar, sem zaslišala grozen tresk in udar na hišo. Takoj sem vedela, da je padla moja lipa. Sirota! Toliko let se je mogočno upirala viharjem, zdaj je pa sama tako mo-gačno padla. Ljudje mislijo, da nas občutja dosežejo le skozi oči in ušesa, vid in sluh. Motijo se. Razliko med mestom in podeželjem meni ne pomeni samo drugače tlakovana pot in cesta, kar seveda čutijo moje noge. Z vsem telesom živo občutim spremembo, ko sem zunaj mesta. Mestni trušč in ropot udarja v obraz mojim živcem, dobro občutim nenehno korakanje množic po ulicah, čeprav jih ne vidim. Njihovo gomazenje brez vsakega reda mi mori duha. škripajoči težko obloženi vozovi po trdem tlaku in monotoni glasovi raznih strojev toliko bolj trapijo živce, če se ne moreš raztresti z gledanjem vsega tega življenja okoli sebe. Ljudje z zdravimi očmi se laže privadijo mestnemu trušču in hrušču kot mi slepci. Na deželi človek sreča nepotvorjeno naravo in duše mu ne žalosti kruti boj za obstanek, kot ga srečuje v preobljudenih mestih. Pogosto sem obiskala v mestu tesne umazane ulice, koder živijo ubogi ljudje. Žgoča, nejevolja me popade, ko pomislim na bogatine v razkošnih palačah, ki pustijo brez občutka reveže stanovati v takih brlogih. Posebno me srce boli zavoljo otrok v teh krajih, ki se napol oblečeni potikajo po ozkih ulicah in imajo strah pred ljudmi. Tudi zgarane in upognjene starce in starke sem srečevala tam, segala v njihove žuljeve roke in spoznavala, s kakšnim naporom so si občuvali svoje bomo življenje. Težko so delali, dosegli komaj kaj. Njihovo življenje je pravo nasprotje med trudom in uspehom. Pravimo, da sta vsaj zrak in sonce zastonjski božji dar vsemu človeštvu. Ali je pa to res? O, človek, kako Moreš moliti: Daj nam naš vsakdanji kruh, ko ga sam odrekaš najbolj potrebnim^ — Kadar je le mogoče, me povsod spremlja moj Pes. Imela sem jih že mnogo in zelo različnih pasem. Zdi se mi, da pes razume mojo omejenost in ve, da nisem kakor drugi ljudje. Kadar sem kje samotna, se drži prav pri meni. Rada ga imam, visoko cenim njegovo naklonjenost in se veselim njegovega zgovornega mahanja z repom. Ali boste verjeli, da včasih igram tudi šah? Kvadrati na moji šahovnici so izdolbeni, da figure v njih trdno sedijo. Namesto črnih in belih figur imam pa večje in manjše. Med igranjem nalahno grem z roko po šahovnici, potipam figure in takoj vem, katere so moje in katere mojega partnerja. Ko on prestavi figuro, hitro iztaknem njeno novo mesto in vem, katero moram zdaj jaz prestaviti, da se igra pametno nadaljuje. Podobno igram tudi “checkers”. Zelo zelo rada obiskujem muzeje in umetniške razstave. Seveda se mi ljudje čudijo, pa ne vedo, kaj jaz vse “vidim” s svojimi prsti. Verjemite ali ne, ko potipam obraz kakšnega dobrega kipa, takoj vem, kaj izraža: ali bolest, jezo, ljubeznivost, sovraštvo, globoko žalost. Tega sem se naučila z otipavanjem živih obrazov svojih prijateljev, ki so mi dovolili, da sem na njihovih obličjih raziskala vse te izraze. Doma imam medaljo z reliefom grškega Homerja in jo pogoto otipa- vam. Zelo živo vidim pred seboj ves izraz njegovega obraza, posebno mogočne obrvi. Kaj vse je v njih zapisano! Tudi v gledališče grem zelo rada. Nekdo ob meni mi v roko črkuje, kaj se godi na odru, in vse živo spremljam, čeprav oko ničesar ne vidi. Prebrala sem seveda že tudi več iger in dramskih del, pa vsako igro dosti globlje doživljam, če sem pri njeni uprizoritvi v teatru. Iz vsega tega lahko razvidite, da moje življenje ni tako zelo pusto. Dostikrat se zelo približam svetu okoli sebe, lahko rečem: to je moj svet. In ko berem, da ljudje včasih vzklikajo, kako lep je svet, si tudi jaz rečem: da, svet je lep! Je pa tudi res, da se včasih počutim zelo zapuščeno in samotno. Zazdi se mi, da stojim pred vrati življenja, ki so pa meni z železnim zapahom zaprta. Nikoli se mi ne odpro. Usoda, trda in neizprosna ne bo dovolila nikoli. Pride mi, da bi trdo vprašala: zakaj je prav meni višja sila to odločila? Pride mi tako, ker še nisem dovolj vzgojena in se ne morem še imeti pod potrebno kontrolo. Vendar se vzdržim, da mi jezik ne izrazi tega, kar čutim v srcu. Moja čustva kaplajo nazaj v mojo notranjost kakor bridke solze. V meni je vse en sam molk. Nato se dvigne iz duše močna nada in mi pošeptea: Čisto veselje pride iz pozabljenja samega sebe! In tako potem skušam napraviti sebi sonce iz svetlobe tujih oči, godbo iz simfonije v tujih ušesih, nasmešek iz smeha na tujih ustnicah . . . (Zadnje poglavje bo v januarju 1970) VOŠČILO IZ KANADE Lucijan Mozetič ZA BOŽIČ SE ŽELIM OGLASITI prijateljem m znancem ter sploh vsem rojakom v Avstraliji. Saj veste zakaj: voščim vam vsem prav lep in bla-slova poln praznik Gospodovega rojstva. Prav tako tudi srečno novo leto že zdaj, ko se bolj redko oglašam. Novo je to, da sem letos spet obiskal domovino. Slovenija je tako lepa, da kar vleče k sebi. Zadržal sem se seveda najbolj na sončnem Gorskem, vendar sem delal z drugimi skupaj izlete romanja. Povsod sem se srečal s številnimi našimi ljudmi. Bil sem tudi na morju: v Kopru, Piranu, Portorožu in Poreču. Tam je pa toliko turistov iz tujih dežel, da bi komaj verjel. Največ se mi je zdelo Nemcev, Angležev in Holandcev. Tudi nekaj Čehov je bilo vmes. Zanje je povsod dobro preskrbljeno, hotelov, klubov, zabavišč na izbiro. Meje so odprte in za prestop nimaš nobenih sitnosti. Ljubljana je lepo mesto in še vedno gradijo. Ljudje so prijazni in postrežljivi. Tukaj v Torontu smo imeli obisk škofa dr. Leniča iz Ljubljane. Birmal je slovenske otroke in imel druga cerkvena opravila. Cerkveni odbor mu je priredil lepo proslavo v dvorani in tudi zelo smo ga obdarovali za SLOVENIK v Rimu. Obiskal je še druge slovenske naselbine v Kanadi. Zdaj pa se pripravljamo tu za Miklavževanje in velik božični koncert. Prav lep pozdrav in dobro se imejte! — L.M. Škofa rožmana NEVIDNA FRONTA Pod gornjim naslovom objavlja v argentinskem “Siju slovenske svobode” kanonik dr. Janez Kraljič odkritja o naporih škofa Rožmana za reševanje Judov pred Hitlerjem in nacisti. Brez dvoma je to za splošno slovensko javnost popolnoma novo. Zato toliko bolj zanimivo. Ponatikujemo tu v izvlečkih. — Ur. OBUPANI JUDJE SO ISKALI POTI skozi Romunijo in Madžarsko, da bi se rešili proti Rimu. Pot je bila dolga. Sila kola lomi, edina pot je vodila skozi Ljubljano. Pa tudi ljubljanska vrata so bila ozka. Pri Slepem Janezu v šiški je že krema-ril Hitler in geštapo v Ljubljani je bila vsemočna. Milijoni so pot začeli, le stotisoči so jo zdelali. Nekega dne me je škof Rožman poklical. Dejansko se mu je zatikalo, ko mi je opisoval položaj in me zaprosil, naj mu pomagam pri reševanju Judov. Ob tej priliki mi je škof Rožman dejal: To delo je apostolsko. Papež Pij XII. vodi vse delo in financira. V Rusiji je na delu papežev pronun-cij, ki Jude zbira in pošilja v Rim. Kasneje smo zvedeli, da je bil to Angelo Ron-calli, poznejši papež Janez. O priliki bizantinskega kongresa je bil Roncalli Rožmanov gost za en mesec. Delo za reševanje Judov je bilo ogromno. Segalo je od Constanze v Romuniji do Rima. Središče cele pomožne akcije je pa bilo v Ljubljani. Škof Rožman je s svojimi pomočniki delal po na- logu papeža Pija. Judje na begu so bili o tem poučeni in, ko so se prebili do Ljubljane, so skušali dobiti stike s škofom. Iz Ljubljane smo odpravljali Jude v okolico Lesnega Brda. Ob dani priliki so jih naši ljudje vodili čez mejo med Črnim vrhom in Razdrtim. Čeprav so šli stotisoči skozi Ljubljano, so ostali izvidnikom nacistov prirkriti. Uradno judovstvo priznava, da je papež rešil najmani 700,000 Judov, skozi Ljubljano pod skrbjo škofa Rožmana od teh 250,000. Doma smo seveda o vsem molčali. Tudi zdaj ne navajam imen ostalih sodelavcev. Judje so nas sami razglasili. Ko sem prišel v Ameriko leta 1945, so me judovske družine vabile, da bi jim kaj več povedal o Ljubljani in škofu Rožmanu. Lahko si je misliti, kaj je Rožman pomenil v Vatikanu! Tako tudi lažje razumemo, zakaj je papež Pij XII. prosil Rožmana, naj ostane ljubljanski škof še v tujini, in ga je nagradil z apostolsko avtoriteto nad begunci na vseh kontinentih. Sedaj vatikansko državno tajništvo pripravlja BELO KNJIGO o reševanju Judov med vojno. Gre za to, da se izkaže zloba očitkov, češ da je bil papež kriv Hitlerjevega divjanja proti Judom. Ljubljanska škofija bo v knjigi gotovo dobila svoje mesto. Vidite, tako je “narodni izdajavec” škof Rožman “kolaboriral” s Hitlerjem in nacisti. Vsakdo, ki Rožmana maže in blati s to besedo, je umazan podlež in hudobnež. Naj napravi javno izpoved in pokoro! M H CL O z C H M S Ql S >03 S >—I PS KOPER - SLOVENSKO OKNO V SVET Janez Primožič TO PIŠEM ZA OBLETNICO, odkar nam je škof dr. Jenko pripovedoval v Brisbanu, da je bil Koper nekdaj — otok. Kako je prišlo do tega, da se danes mesto drži suhe zemlje, naj razloži moj pričujoči članek. Malokomu je znano, da se vzhodna obala Jadranskega morja počasi a vztrajno potaplja v morje. Temu nasprotno se visoko na severu obala Skandinavije polagoma dviga. Vzhodna obala severne Italije se pa neprestano širi ven v morje. Zlasti se to lahko opaža ob izlivu reke Po, ker ta reka prinaša naplavine iz nižje ležečih alpskih krajev. Vsa obširna lombardska nižina je naplavina reke Po. Kako se širi ven v morje, pa zlasti lahko vidimo na mestu Rimini, ki je bilo nekoč obmrosko mesto, danes je pa od morja odrezano. Ta proces se nadaljuje. Skozi tisočletja je Jadransko morje osvajalo vzhodno obalo in tako od Kopra do Albanije ustvarilo tisoče otokov in čeri. To bi se godilo še naprej, da se niso ljudje postavili v bran, in zna- čilen primer tega boja vidimo v Kopru in Piranu. PIRAN so ustanovili že stari Grki pred blizu 3,000 leti. Izročilo pravi, da so na nizkem griču za obalo postavili svetilnik in na njem je go^el “večni ogenj”. Ker se ognju po grško pravi “py-r°s”, je baje mesto od tod dobilo svoje ime. Do-c>m je Piran stal na izpostavljenem rtu, sta bila Izola in Koper otoka. V začetku 19. stoletja se je njun zemljepisni položaj spremenil. Iz starih kronik povzemamo, da so začeli morje odrivati leta 1826. Z obalno cesto so zvezali Koper in Izolo, ožino med Koprom in celino so zasipali in Koper je postajal manj in manj otok. Tudi danes se Koper še vedno širi na račun morja. Ko bodo črpalke izsesale morsko vodo iz zaliva, bo dobila koprska okolica nove kvadratne kilometre Plodne zemlje. Prst bo sicer sprva slana, toda pridnim rokam ne bo manjkalo dela. Koper je starinsko-zgodovinsko mesto. Slavno znan je kvadratni trg, ki ga obrožajo: katedrala, niestni steber, pretorska palača in Loggia. Vsa ta poslopja krase kipi, portreti in grbi nekdanjih koprskih dostojanstvenikov. Tu sem so imeli nekoč dostop samo grofi, baroni in sploh plemiči. Drugim slojem je bil vstop prepovedan, da ne bi kvarili razpoloženja “gospodi”. V katedrali je znana sli- ka “Marija in šest svetilnikov”. Slika kaže v detajlu mesto Koper kot — otok. Največji razvoj je doživel Koper v XVI. stoletju. Imel je 8,000 prebivalcev, dvakrat več kot Trst. šele ko je dobil Trst pravni položaj svobodne luke (leta 1719), se je začel Trst na škodo Kopra bolj in bolj razvijati, zlasti pa po razpadu Benetk (leta 1797). Zgodovina pozna mnogo bojev za posest Kopra. Pretresljiva je legenda, ki popisuje tragičen konec obrambnih bojev prvotnih istrskih prebivalcev proti osvojevalcem Rimljanom. Pred premočnim sovražnikom so se Istrani umaknili navzdol do skrajnega konca svojega polotoka. Toda tudi tam, nekje blizu Pulja, so jih Rimljani obkolili. Da bi ne padli v roke sovražniku, so preostali bojevniki napravili množičen samomor. Baje so Rimljani potem našli istrskega kralja mrvetga na prestolu, poleg njega pa žrtvenik boginje Histrije, ki je dala deželi ime. Naslednji gospodarji Kopra so bili zelo različni. Bili so razni plemiči, cerkvena gosposka, za nekaj let si ga je prilastil tudi francoski cesar Napoleon. Danes je Koper “slovensko okno v svet”. Po dolgem času je Slovenija dobila izhod na morje. To pa ni važno samo zanjo, tudi za ostale podonavske dedežele, celo za vso srednjo Evropo. Ko se je začel razvijati Trst, Koper s svojo plitvo morsko vodo ni mogel z njim tekmovati in je ze- lo zaostal. Odkar pripada Sloveniji, se je mnogo spremenilo. Poglavitna zasluga gre novemu pristanišču, ki se še vedno razvija in usmerja pomorski in suhozemski promet preko Kopra v Slovenijo in preko nje. Zelo pomembna je tudi nova železnica, ki povezuje ostale proge v Sloveniji. Naravno je, da se v takem mestu bolj in bolj razvija tudi industrija. VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO vsem rojakom širom po Avstraliji! Janez Primožič, BrUbane * ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ . če v spanju brusiš z zobmi, je to znak, da te v duši nekaj razjeda. Prav... Napak... 7. Branje pri slabi luči ti pokvari oči. Prav... Napak... 8. Napram nekaterim pretresom je ženska odpornejša nego moški. Prav... Napak... Ne pa zoper električni pretres. Prav... Napak... 9. Najbolje je, če v zakonu mož in žena drug drugemu čim najbolj strežeta. 10. Vsemu napredku civilizacije nakljub, vsem novodobnim medicinam nakljub, so bili bolj zdra- vi in odporni primitivni ljudje, ki so živeli pod milim nebom in imeli obilico svežega zraka. Prav... Napak... Kaj pravijo znanstveniki? 1. Prav. To so dognali pri študiju na univerzi v New Yorku. Našli so, da duševna potrtost človeku dosti hitreje prinese prehlad kot tistemu, ki je vedno vesel. Žalost ni dobra za zdravje. 2. Napak. Dognano je, da tudi majhen šum — na primer zelo privit radio — zelo moti zdravo spanje, čeprav te ne zbudi. Namesto globokega spanja imaš nekaj površnega, zato dosti manj koristi od njega. 3. Prav. Dokazano, je, da so jabolka zelo zdrava hrana, celo življenje dosti podaljšajo. Ima- jo v sebi snovi, ki preganjajo bolezen, torej tudi zdravnika. Med drugim trdijo znanstveniki, da jabolka odstranijo nevarnost kapi v možganih in na SI’CU. 4. Napak. Sicer je res, da kdaj pa kdaj vsak človek misli, da mu bodo odpovedali živci. Skrbne preiskave so pa pokazale, da se to dogaja moškim dvakrat bolj kot ženskam. Morda zato, ker je v današnjem svetu moškemu vedno teže biti na vrhu v tekmah z drugimi. Ženske se res hitreje razburijo ob malenkostnih rečeh, če jih pa zadenejo resne krize in križi, vzdržijo dosti bolje kot moški. 5. Napak. Je že res, da je prepir med zakonci pogosto zaradi denarja, toda pravi vzrok ni denar, je samo zunanje znamenje, da čevelj žuli nekje drugje, globlje od žepa. 6. Napak. Na univerzi v Chicagi so študirali 40 ljudi, ki so v spanju brusili z zobmi. Izkazalo se je, da nobeden med njimi ni imel kakih duševnih motenj. Tako je ostalo nedognano, zakaj nekateri ljudje v spanju šripljejo z zobmi. Znanost torej še ne ve vsega. 7. Napak. Očesni Specialisti so dognali, da slaba luč samo utrudi očesne živce, ne napravi pa očem stalne okvare. Potreben počitek bo očem vrnil vso prejšnjo moč. Torej se ni treba čuditi, kako so mogli nekoč ljudje ob sveči in petrolejki toliko brati in pisati. Pa niti niso imeli — očal. 8. Prav. Preizkuse so delali v San Diegu. Moškim in ženskam so spuščali v telo sprva rahle, nato vedno močnejše pretrese z električnim tokom. Po dva moška napram eni ženski sta vzdržala brez težav zelo močne pretrese. 9. Napak. Slaven psiholog je dve leti študiral 100 zakonskih parov. Polovica je bila v srečnem zakonu, polovica ne. Zaključil je: če je en partner tak, da rad drugemu streže, mora biti drug take vrste, da si rad da postreči, če oba samo strežeta, se med seboj uničujeta. Nobeden nima od svoje strežbe pravega notranjega zadoščenja. 10. Napak. V Ameriki so izkopali stotine okostij nekdanjih Indijancev. Zdravniška preiskavanja so dognala, da so bili Indijanci poprečno majhne postave, bolehni, imeli so kratko življenje, mnogi so trpeli na artritisu in posledicah gnilih zob. t : ♦ I ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ "ADRIA” KONTINENTALNI CENTER 736 George St., Sydney Tel. 211-5462 v skupnosti z “ADRIA” POTNIŠKO AGENCIJO vošči VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO vsem svojim naročnikom po Avstraliji Imamo za vas knjige, časopise, plošče. Nudimo postrežbo za potovanje po morju ali po zraku vam in vašim. “ADRIA” je največji center te vrste v Avstraliji. Obiščite nas, domenite se z nami. N aša radijska oddaja ob torkih zvečer ob 9.04 na postaji 2KY Sydney ♦ ♦ TRGOVINA POHIŠTVA H0LR0YD FURNISHING CO. 403 GUILDFORD RD. GUILDFORD, N.S.W. Lastnika Albin in Justina P O I{ Š E K Telefon: 632-9951. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * a * ♦ ♦ # ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Prijateljem in vsem rojakom voščiva ve-^ sele božične praznike in srečno, blagoslov-^ ijeno novo leto. J ALBIN IN JUSTINA ♦ Dr. J. KOCE G.P.O. BOX 670, PERTH, W.A. 6001. TELEFON 87-3854 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov. K $ $ $ $ « $ $ % $ $ $ $ $ >; >; ♦; !♦; 2. Ravnajte se po načelu ‘ svoji k svojim", kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte vozne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Kdor naroči karto pri nas ali na čigar priporočilo dobimo naročilo, mu damo brezplačno informacije in nasvete v pravnih in poslovnih zadevah. 3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik. ZASTOPNIK ZA VICTORIJO: ZASTOPNIK ZA N.S.W.: MRS. M. PERSIC MR. R. OLIP 704 INKERMAN RD., COULFIELD, VIC. Tel. 50-5391 65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.W. Tel. 32-4806 ZASTOPNIK ZA QUEENSLAND: MR. J. PRIMOŽIČ 39 DICKENSON ST., CAIUNA QLD. 4152 TURISTIČNA AGENCIJA “ P U T N I K ” 72 Smith Street, Collingvood, VIC. 3066 — Lastnik: PAUL NIKOLICH Priporočamo se za potovanja v Slovenijo po naj'nižjih cenah. Urejujemo vse potniške zadeve: potne liste, vize in druge dokumente. Pripravljamo za vsak mesec skupinska potovanja v Slovenijo in druge kraje v Jugoslaviji Pišite, telefonirajte ali pridite osebno. Priporočite nas svojim prijateljem. Ako živite daleč od nas, vam vse uredimo po pošti. P U T N I K ima zvezo z vsemi kraji v Jugoslaviji. P U T N I K je edina samostojna agencija v Avstraliji. Odprto imamo vsak dan od 9. dop. do 6. pop. Ob sobotah od 9. do 12, ob nedeljah od 10. dop. do 2. pop. URADNIKI: Mr. P. Nikolich, Mrs. N. N. Nakova, TELEFON: 419-1584, 419-2163 Miss L. Koren, Mr. R. Manevski. PO urah: 41-5978 in 44-6733 PHOTO STUDIO VARDAR 108 Gertrude Street Fitzroy, Melbourne, Vic. (Blizu je E^hibition Building) Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst. Nevestam posojamo brezplačno nove poročne obleke. Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 6. ure pop. Ob sobotah in nedeljah od 9.-7. Dogovorite se za čas preko telefona: 41-5978. Izven ur: 44-6733 Lastnik: P. NIKOLICH 1 H § :l SLOVENSKE PLOŠČE K KNJIGE — SLOVARJI — MUZIKALNI 8 INŠTRUMENTI n S I UNIVERSAL RECORD CO. 1 |j 205 Gertrude St., Fitzroy, VIC. 3065 *.* M Tram 88, 89, 90 iz Bourke St. do postaje 13. K *• 7 7 f: Kataloge in naročbe pošiljamo s pošto K POSLUŠAJTE RADIJSKO EMISIJO £ ob sobotah 8.00 zvečer na ” 2CH — SYDNEY, Val 1170 !;j •• ♦♦ ♦♦ •• •« ♦♦ ♦♦ *« ♦♦ *• ■ ♦ >. >; >; >; >; >: >; >: >; >; >: >: >; >: STANISLAV FRANK * /4 Rosewater Terrace, Ottoway, S.A. 5013 :*■ LICENSED LAND AGENT: >; Posreduje pri nakupu in prodaji zemljišč J in hiš. * DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje. SERVICE ZA LISTINE: napravi vam * razne dokumente pooblastila, testamente itd. ROJAKI! S polnim zaupanjem se obra- V čajte na nas v teh zadevah! £ Tel. 42777 Tel. 42777 >• >; >; >; >; >;; ♦. >; >; >; >; >: ♦: >;>; >! >; >; >• ■ >; y >: >; >; >: y'V AVTOKLEPARSKO PODJETJE | IVAN ŽIŽEK “GRANVILLE SMASH REPAIR” 10 Rawson Rd. Guildford, N.S.W. Tel. 632-4433 Delo opravi v sporazumu z zavarovalnico ali po osebnem dogovoru s stranko. Ponoči in podnevi “Towing Service” Izučeni avtokleparji lahko dobijo delo Tel.: 632-4433 — 632-0349 :: M :: :: it •........... Lepa bolničarka je imela na skrbi bolnika in mu je merila žilo. Potožila je zdravniku: Moj bolnik ni nič boljši. Vselej, ko mu merim žilo, mu bije hitreje in hitreje. — Zdravnik je malo pomislil in rekel: Preden mu greste merit žilo, naj mu druga bolničarka zaveže oči. Bo pomagalo. ♦' ♦ >. >: >. >; >; >; >;«; >; >;>; >; > > >; >;;«. ♦; SLOVENSKA MESNICA ZA WOLLONGONG ITD. ♦ 4 4 X t t ♦ •f : PRIMBEE AUTO SMASH X + Lastnika ^ SLAVKO IN MILENA VAVPOTIČ ♦ Priporočata se rojakom v Wol!ongongu ♦ in okolici za popravila avtomobilskih karo- + serij. t Vsa popravila solidna in po zmernih cenah £ Vozila so lahko zavarovana ali nezavarovana £ ♦ ♦ 2 Shellharbour Rd., Primbee, N.S.W. * •f TEL.: 42 — 784 ♦ TONE IN REINHILD OBERMAN 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. Razumemo vse jezike okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas tm svoje prijatelje! POZOR! POZORI ■J P?eden kupite poltrone, divane ali “cou- J >: che’’, pridite k nam ogledati si kvaliteto in >; V nizke cene. v , Izdelujemo jih lami, zato »o naie cene :* * za 50% oditotkev nižje kot drugod. >' VIKTOR ŠTOLFA 562 High Street, Thornbury, Vic. 3071 Tel. 44-7380 Seveda se bomo pomenili po slovensko MODROST IZ TALMUDA. _ štirje so se pogovarjali: Pameten, čudak, svetnik in razbojnik. Pameten je rekel: “Kar je moje, je moje, kar je tvoje, je tvoje”, čudak je rekel: “Kar je moje, je tvoje, kar je tvoje, je moje.” Svetnik je rekel: “Kar je tvoje, je tvoje, kar je moje je tvoje” Razbojnik: “Kar je moje, je moje, kar je tvoje, je moje”. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *■ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t t ♦ ♦ ♦ ♦ •f ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ■f ■f ♦ ♦ i GLAVNI AGENT ZA FIRMO “PUTNIK” OLYMPIC EXPRESS 110 A Bathurst St., Sydney, 2000 Tel: 61-7121 ali 26-2191 PODRUŽNICA: 253 Elizabeth St., Sydney Tel: 26-1134 * Urejuje rezervacije za potovanje po morju in zraku * Nudi možnost dolgoročnega odplačevanja na nizek depozit * Izpolnuje obrazce za sklepanje zakona, razne prošnje in tako dalje. * Ima na ponudbo zastopnika, ki vas lahko obišče in vam pomaga v raznih problemih. OBRAČAJTE SE NA NAS! 4- X Prva soseda: Ti ne veš, kako nerodni so moški. Moj mož ne more prav nobene reči napraviti, če mu jaz ne pomagam. — Druga soseda: Vem, rada verjamem. Tudi moj je tak. ge če si hoče kak gumb prišiti, mu moram jaz vdeti šivanko. NAJCENEJSE POTOVANJE Z ladjo: MELBOURNE — GENOA (izven sezone) $ 350.00 Z letalom skupine; AVSTRALIJA — BELGRAD — AVSTRALIJA $ 822.70 Z letalom skupine: AVSTRALIJA — ZAGREB — AVSTRALIJA $ 836.60 Lahko oskrbimo vse formalnosti in potovanje za vaše družine in sorodstvo. Z ladjo: GENOA — MELBOURNE (vključno železnica iz Ljubljane) $ 471.75 Z letalom: LUBLJANA — AVSTRALIJA $ 608.80 Za podrobne informacije in tiskovine: i L M A POTNIŠKO PODJETJE 330 Little Collins Street (vogal Elizabeth St., Melbourne 3000. Telefon: 63-4001 & 63-4002