398
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
Govor gosp. poslanca Kluna o šolskih zadevah.
(Konec.)
Poduk v krščanskem nauku bi se moral po razsodbi upravne sodnije tudi plačevati iz normalno šolskega zaklada, pa dobro bi bilo, si miali finančni odsek, ko bi se mogli ti stroški vendar le zvrniti na koga druzega, ter priporoča deželnemu odboru, naj preiskuje in deželnemu zboru poroča, oziroma izroči postavo, kako bi se normalno-šolski zaklad otresel teh stroškov. In naposled se tudi stroški za industrijalni učiteljici v Kranji in Novem mestu finančnemu odseku zde nepotrebni, zato naklada deželnemu odboru, naj se z deželnim šolskim svetom dogovori, bi le ne bilo mogoče omenjenih šol s pričetkom šolskega leta 1883/84 cisto opustiti?
Kdor ne vć, kaj se je pri nas godilo in se še vedno godi, bi moral silno hvalo dajati fiaančnemu odseku, ker tako vestno išče, kje bi kak krajcar vjel za normalno šolski zaklad. Kdor pa to vse ve, mora gospodi na uni strani zaklicati: „Wozu in die Ferne schweifen, sieh' das Gute liegt so nah'." Čemu nekoliko grošev iskati, zraven pa stotine brez pomislika proč metati ? Čemu par stotin pri šolah za silo, pri induatrijalnih učiteljicah, pri verskem zakladu iskati, tisučake pa, ki so bili dobro hranjeni in varno naloženi, prav po nepotrebnem meni nič tebi nič izdajati? Vsa ljudska šola v Novem mestu stane 238 gld., in enako malo je sttla ljudska šola v Kamniku, pa z Vašim privoljenjem, gospoda moja, se je ta šola odpravila in brez ugovora ste prevzeli stroške za nove učitelje, ki bodo za zdaj vsako leto znašali okoli 2000 gold. več, pa se bodo pozneje vsied priklad in pokojnin še izdatno pomnožili. Tukaj bi bili hraoili in normalno-šolski zaklad varovali teh nepotrebnih izdatkov, to bi bilo vsaj kaj izdalo. Ker prepričani smo, da bi bila ljudska šola v Kamniku za deželo ostala enako ceno kakor je bila, ako bi se bil deželni zastop krepko potegnil za njo in z njo vred za svoje koristi.
Kranju in Novemu mestu hočete odtegniti industri-jalni ženski poduk, da nekaj prihranite. Ali bi ne bilo bolje, da poduka v ženskih ročnih delih ne bi silili hribovskim otrokom, kateri ga prav nič ne potrebujejo, in ki se je v nekaterih šolah vpeljal celo zoper voljo dotičnih občanov? Ali bi ne bilo bolj prav, da izbrišete iz proračuna svoto 500 gold., ki je namenjena za poduk v nemščini, kateri poduk pa za slovensko kmečko deco gotovo manjo korist ima, kakor poduk v ročnih delih za mestna dekleta v Kranji in Novem mestu? In bi ne bilo prav, da bi bili varčni tudi pri ustanovitvi novih učiteljskih služeb in bi ne nastavljali precej veče plače, ako šola nekoliko po nemškem duhu diši? Ker naravnost povem, da druzega vzroka ne vem, zakaj se je za učitelja v Maverlu odločilo 450 gold., za učitelja na Poljanah pa samo 400 gold. plače, kakor morebiti zato, ker ima prva šola biti nemška.
Tudi bi ne bilo treba v proračun staviti šol, o katerih se za gotovo ve, da se v prihodnjem letu še ne bodo osnovale, kakor šolo v Grčaricab, katera bode še težko tako hitro izdelana, ker je nedavno požar uničil velik del vasi, in morajo ljudje skrbeti, da sami pridejo pod streho, ne pa, da bi delali šolsko poslopje.
Ne bodem pa predlagal, da naj se dotični znesek za leto 1883. iz proračuna izbriše, kakor tudi ne bom stavil predloga, da bi se proračun sploh kaj premenil, ker vem, da bi bili vsi dotični nasveti zastonj; pokazati sem hotel le  pravo  podobo njegovo in opomniti na ne-
varnost, ki preti blagostanu našega kmeta zarad čedalje većih stroškov za šolstvo, katerih ljudje uže skoraj ne bodo mogli več zmagovati in katerih neizogibni nasledek bo šolski krah, ako pojde tako naprej in ne začnemo ob pravem času in prav resno misliti na zmanjšanje našega šolskega proračuna. Kako se zamore to brez vse škode za šolstvo zgoditi, omenjal sem memo-grede. Moč to res tudi storiti je v vaših rokah, ker Vi imate večino ter odločite, kar in kakor hočete. Zato pa tudi Vas same zadeva vsa odgovornost. Mi si umijemo roke, mi smo storili, kar smo mogli, pa si pridržimo pravico posameznih reči omenjati še v posebni  obra navi/*