Ojstiica nad Dravogradom. Dne 15. t. iu. smo izročili materi zemlji nežno trupelce 7 letne deklice Julije Ravnak. Komaj je začeU obiskovati šolo in smo se začeli pomalo spoznavati, že je božja poslanka nemila smrt razdrla to znanje. Ločiti srao se morali. To je naša usoda, ki nam jo pridiguj« mrtvaški oder in krsta v odprt: jami, posušijo se nam pa solze, ko vidimo v nasuto gomilo zasajen križ, ki nam pravi, da se zopet vidimo nad zvezdami. Svidenje torej je naša tolažba! Prešla si torej, draga Julija, v božj.i, večni mir! Pomagaj nam tam med angeljci prositi Boga, da nam kot nekak predokus onega večnega miru razlije tudi pri ims na Ojstt-ici v našeni življenju človeški mir, in da si ta mir traj.no pridobimo s tern, da prav vsi, hodeč dobre volje po potih božjega in eloveškega zakona v javnem in zasebnem življenju za ta mir ne samo govorimo, ampak tudi goreče delujemo! Sv. Lovrenc na Pohorju. Beseda Pohorje je _nana daleč že daleč po na.i domovmi. Po leti kratkočasijo plahe srne turi.ti, a v zimskem času pa preganjajo planinske kozle smučarji. Planinske koče, ki so redoma ema za drugo pn grebenu Pohorja, so stalno, rekel bi, preveč napolnjene z gosti od raznih krajev. Kekako v sredini Pohorja pa zareže kot morski zaliv v planine trg Št. Lovrenc, ki pa je danes še prenr.rT.lo poznan. V svrho tega, da se ta znameniti kraj Pohorja nekoliko bolj razglasi po naši domovini in onstran meja, se je pred kratkim ustanovilo tukaj tuj.ko prometrio društvo. Upaii», da bo društvo tudi svojo nalogo izvrševalo in doseglo zaželjeni uspeh. Preden pa bo daleč v javnost to prodrlo, bi ob tej priliki društvo opozorili, da posreduje za izboljšanje kraja; to predvsem ceste, steze, klopi in primerno _prehajališče za letoviščarje. Električna razsvetljava je sicer zadnje case nekoliko izboljšana, tada luči ob cesti _o zelo slabe, pred vsem v zgornjem delu trga. Dne 8. septembra je društvo priredilo koncertni večer. N'a sporedu so bile glasbene točke, predavanje in petje domačega zbora »Jelke«. Glasbene točke tamburašev našega Kmečkega bralnega društva so bile dobro odrezane, predavanje o turizmu z ozirorn na tujski promet v kraj.u je bilo jako podučljvo in zanimivo. Ribnica na Pohorju. Tudi nam se je težko boriti v teh slabSh časih in okolnostih za obstanek in vsaikdanji kruh, katerega pa nam je navzlic svojemu trudu letos bolj pičlo zrastlo. Pričetkom pomladi smo lmeli namreč preveč dežja, kar je sadeže do normalnega razvitka zelo oviralo; točasno pa zopet venomer samo dežuje, da se še ta pičlost pod &treho spraviti ne more. Tudi sadonosniki so pri marsikateri hiši bolj prazni, namreč v okraju našega Hudega kota, dočim je po nekat&rih solnčnih legah malo boljše. Le sena smo obilno nakosili, zato pa bomo primcrani, kakor vse kaže, otavo vreči na gnojišče. Seveda sta pri tem najbolj udarjena zopet le kmet in delavec, kajti ako se naše kratkosežne lehe izneverijo, je potem treba večinoma živež kupiti, a za denar pa je tudi pri nas sitao slabo. Časd so res zelo resni, marsikateri zre upravi.eno z obupom v bodočnost. Sv. Ana v Slov. goricah. Ko je pred 6 meseci naglo umrla blaga Antonija Majerič, roj. Lasbaher, posestnica s Kremberga, pač nikdo ni pričakoval, da bo njej sledil brat Janez Lasbaher, posestnik na Krembergu. Rajni je bil v 47. letu, zapustil je žalujočo, usmi-ljenja vredno ženo s tremi nepreskrbljenimi otro-čiči. Bolehal je več let na želodčni bolezni, ki ga je po kratkem in mučnem trpljenju iztrgala njegovi družini. Ob obilni udeležbi faranov smo ga spremljali na božjo njivo. Poslovilne besede sta govorila vlč. g. župnik v svojem in faranov imenu, Janez Kraner pa v imenu cerkvenih pevcev, čigar iskren sodelavec je bil rajni. Da, pevec je bil preminuli dragi nam Janez, in to z vso dušo, ni prepeval v svojo, nego le v božjo čast. Njegov duh naj veje tudi med tovariši, pevci in pevkami, da bo njih petje tudi samo v božjo čast ter v povzdigo lepote božje službe. Pokojnik pa je bil tudi dober in vzgleden katoličan, kremenit značaj, vselej in povsod kre.pko na braniku za naše pravice. Nastopal je tudi kot dober igralec pri bivšem Katoliškem prosvetnem društvu. Velika vrzel je nastala v naših vrstah z njegovo prerano smrtjo. Mnogokrat že smo mislili na tebe in si še bomo želeli, da bi bil ti med nami, odšel si po plačilo, zvesti in pridni hlapec, pustil si nam vzgled, posnemati te hočemo, da bomo enkrat vsi pri tebi, s teboj vred, kakor upamo, da ti že poješ, zapeli: »Pojoč se oglasimo, na.i Materi na čast. . .«! Slava tvojemu spominu, dragi Janez! Žalujočo ženo z otročiči in sorodnike naj tolaži Bog! Fram. V Framu so se ta mesec poročili Šten fan Pliberšek in Elizabeta Godec, oba v Morju: Ivan Mom in Julijana Veras, oba na Ješenci. Vrl!ma paroma želimo mnogo sreče. — Nagle smrti je umrl Janez Tafern&r, delavec na Je-. šenci, 78 let star. Naj v miru počiva! Sv. Vid pri Giobelnem. Dne 15. septemlbr'. nas je zapustil naš priljubljeni g. organist Tone *Vračko. Bil je zelo dober organist, ki je s svojo krepko voljo sikupaj spravil zbor, ki šteje ob njegovem odhodu 23 pevcev. Po-i grešali ga bomo, ne samo kot dobrega orga-i nista, temveč tudi kot zelo vnetega člana gasilske čete. V njen prid je priredil po zimii spevoigro »Kovačev študent«, sedaj pa pevski koncert v splošno zadovoljnost. Vsi skupaj mu želimo na novem mestu abilo uspeha! Slivnica pri Celjn. (Gasilci šmairske gasilslce župe zopet na delu.) V nedeljo dne 9. septem-: bra je uprava gasilske župe v Šmarju pri Jelšah napovedala letošnjo delno župno vajo za šmarski del župe v Slivnici pri Celju, ter po-: zvala k sodelovanju vse čete šmarskega okra^ ja: šmarje pri Jelšah, Sv. Vid pri Grobelnem, Panikva, Slivnica pr: Celju, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici iz kozjanskega okraja in Sv. Jurij ob južni žei. Za vajo je bilo določeno, da nastane požar v vasi Sv. Urban pri SHh vnici in je nevarnost, da radi prevelike oddaljenosti vode pogori vsa vas. Zato so se brzo-t javno obvestile vse čete okraja ter četi Pla•nina pri Sevnici in Sv. Jurij ob južni žel. s prošnjo za pomoč. Zbiranje čet z vsem potrebnim orodjem je bilo pri Lesjakovi gostMni. Ob dol&čeni uri je bil dan znak z bitjem na plat zvona pri cerkvi sv. TJrbana. Sodelovale so vse čete s 120 člani. Na dani znak so čete z neveiv jetno naglico s svojimi motorkami, šest po številu, sestavile verigo ter evpale vodo iz potoka pri Grasseliju. Vkljub zelo hribovitemu terenu in -veliki oddaljenosti vode od vasi je v 10 minutah vo-da brizgala z močnimi curki na razna poslopja v vasi. Župno vajo je vodil župni tajnik tov. Fiirst, nadzoroval pa je župni starešina tov. Drobne. Mnogo občinstva iz bližnje in daljne okolice je z velikim zanimanjem sledilo res vzorni vaji ter ni štedilo s pohvalo četam, katere so pokazale izvrstno izvežbanost in strogo discipiino. Vse čete so izvrs.no izvršile svojo nalogo in jim je treba samo česti- tati. Sploh pa so vse čete šinai-skega okraja opremljene i izvrstnim, najmodernejšim orodjem, tako da lahko z ozirom na izvežbanost in izvrstno orodje nastopijo tudi pri največjib pcžarih z uspehom. Posebno zanimivo je bilo gledati signaliziranje povelj iz skoraj 1 km odd.ljenega zamišljerega požarišča do vode, tako da povelj splob ni Mlo slišati in se je vaja vršila v največji tišind. Po vaji je knel predsednik župnega -.unaritarnega odseka tov. dr. Lorger zanimivo predavanje o prvi pomoči. Vsi gasilci in tudi ostalo občintvo so predavanje z velfkim zanimanjem poslušali. Zelo smo hva.ez.ni župni upravi ter predsednikoina samaritarnega in kulturno-proivetnega odseka, tov. dr. Lorgerju ter sodniku tov. Kokalju. Ljubno v Savinjski dolini. Marsikdo bo morda mislil, da smo že vsi pomrli vsled gospodarske griže. Pa temu ni tako! Čeravno preti vsied slabe letine pri žitu stiska. Ponekod so komaj za polovico pridelali napram drugim letom. Krompir je ponekod prav lep, ajda tudi lepo kaže. Sadja je komaj toliko, da je omembe vredno. Lesna trgovina je tudi (ako klaverna, posebno pa še cene lesu. — Imeli smo pomenlj.iv dan za tukajšnjo Marijino družbo. V Marijini cerkvi na Rosuljah je obljubilo Mariji 24 vrlih mladenk zvestobo. Kolika sreča je bila za gg. domače pastirje in za mladenke ta dan vedo samo one, ki se niso bale ljudi in hudobnih jezikov, kot pa mnoge njihove tovarišice, ki jirn niso hote.le slediti. Dekleta, le vstrajajte :'n bodite v veselje gg. duhovnikom in Mariji, in plačilo vam ne bo izostalo! Imejte zmeraj pred očmi: »Kd_r Marijo č_sti, se ne pogubi!« Svetinje pri Ormožu. Že dalgo se nikdo ni oglasil. Pred pustom so s. iz Žerovinec oglasili, potem-smo zaspali in smo spali zinisko, spomladansko in poletno spanje, da pa ne bi predolgo spali, so nas prebudiH žalostni jesenski zvonovi, ki so nam oznanjali prav žalostne vesti, oznanjali pa so žalostne vesti še tem bolj, ker so peli zadnje slovo štirim mvličem zaporedoma. Najprvo slovo so peli našemu zelo priljubljenemu g. upravitelju Ad. Friedlu, ki zapušča žalujočo ženo Anico. Preminul je v bolnici v Mariboru, pokopali srno ga na našem domačern pokopališču, kjer ima svojo grobnico. Komaj so jo dogradili, že so ga v njo položiJj. Pokopali so ga dn« 30. ivgusta. Pevci pa tudi otroci so mu zapeli lepe ži_.lostinke. Ob odprti grobnici in pred šoio pa tudi godba ni izostala. Drugi mrlič je bila Alojzija Hedžet, katera je bila priklenjena devet let na bolniško postelj in je zelo Bogn vdr . > prenašala mučno bolezen. Dobivala je tolažbe iz domače cerkve. Pokopali smo jo v soboto dne 1. seplembra. Tretji mrlič je bil Vinko Polak iz Ivanjkovec, kateri zapuš&a ženo in osem nepreskrbljenih otro.k. Tudi ta je že ve. let bolehal na sušici. Ni ga moglo ozdraviti nobeno zdravilo, ker zoper to bolezan jetiko ni nobenega zdravila. Tega smo pokopali v nedeljo 2. septembra. Zapeli so mu n:' i neutrudljivi pevci dve žalostinki doma in ob odprtem grobu. Kljub slabemu vreraenu 3-0 prišli rodbina in znanci od blizu :n daleč, tako da se je zbrala velika množica ljudstva. Zdaj pa še naj omenim četrtega mrliča. Gre za ubogega viničarja, a je tudi potrebno, da se ga spomnimo. Pisal se j. Franc Kuzman. Bil je daleč na okoli znar. kot dober gospodar in viničar na Libanji. Bil je viničar in go.podar, da mii ga ni najti nasledr «ca, pa tudi sosed- tako da ga težko pogrešamo. Pokopali smo ga v torek' dne i. sept Bi' je zelo priljubljerj pri vseh, kar je pozal njegov pogreb". -.eravno je bil cTelnvnik, ie bila zelo velika množica žalujočega •jui- stva navzoča, Še njeg .a oaki-bnica ga je spremljala na zadn}i poti, ker je Hl priden in vesten viničar. Bil je Jružbenik moške Marijine družbe. Tudi ta je bil bolan več let, Iskal je zdravila povrod pr: zdravnikih, v bclniji, pa tudi doniača zdravila je užival, a nobeno zdravilo ne ozdravi te krute bolezni sušice. Zapustil je žalujočo mater, ženo, dva nepreskrbljena otroka in še dva brata. Zeio lepa navada je pri Svetinjah, da grejo pogrebci k sv. zakranieiitom in darujejo sveto obhajilo za dušo rajnega. Iz zagreške torbe. V nedeljo je bil pa kar celi Zagreb naš! V&epovsod smo popeljali rajhenburake božjepotnike, ki jih je »Varstvo« pripeljalo od Lurške Marije v Rajhenburgu še nekaj postaj dalje do Zagreba. Pa jiJi nismo sprejeli z muziko. Kaj bomo, če je pa nimamo. Kar tako po naši stari navadi smo si podali roke in si povedali pozdravno besedo in konec ceremonij, ki niti pričele niso. 340 jih je bilo, če vštejem tudi one, ki so se kot zamudniki pripeljali z naslednjim vlakom. In potem smo mehčali zagrebške trde ceste. Grdo se zaje takle trd sprehad človeku v podplate, tako da bi bil popoldne že kar vsem dobradošel tisti, ki bi za nami stolček nosil, da bi se imel kam odložiti tam doli v Maksimiru pred kletko tigrovo ,levovo. Pa ni bilo niti časa za počivanje, zakaj treba je bilo kar: lii, hi! Še tako je bil dan prekratek, da nekateri niso videli ne Sv. Roka, ne Marije na Kamenitih vratih . . . Ob sedmih zvečer so bile kaj ugodno prijetne klopi v jezuit&ki cerkvi, kjer so se vršile večernice. Govor je imel g. svetnik Markun. Nato so bile pete litanije. Lepa je bila ta slovesnost v veličastni in mo-gočno razsvetljeni cerkvi Jezusovega Srca. Potem je bil pa še dolg ve-čer. Kam s trudnimi popotniki? Zato je bilo kar najbolj umestno, da je Slomšekovo prosvetno društvo poskrbelo za razvediilo. Takole za smeh smo napravili, ne za ono kritiko, ki gleda z veiikimi očmi, ampak za trudne romarje, ki le še drobno gledajo, da ne bi prezgodaj zaspali, da bi se &d srca nasmejali in da bi dobre vtise odiiesli s seboj in drugim povedali, da je bilo lepo, ker mi si takib obiskov še želimo in upamo, da se bo tudi ob letu vzdigniio veliko število tistih, ki bodo poromali k Mariji v Rajhenburg in obiskali tudi nas, ki je nas Sava zanesla čez meje sloven&ke zemlje. Tako za smeh, pravim, je bilo. Ono o »Davku na samce«, maiij primerno pač za romarje, a najprimernejše za zaspane popotnike. Pa tudi ono o »Vujcu Martinu«, ki je »kraIju klenial s kraljevim zvonom za god« in zato od »biškupa« v znak priznanja »dobil čik«. Prav prijeten je bil večer in kaj kmalu je bila ura polnoč, S tem je bila zgodba za nas tu končana, — V soboto, na praznik, jo smo urezali pa mi zagrebški Slovenci malo ven. V Gračane in v Remete. Lep sprehod. V Gračanih smo malo zapeli, malo pa tudi v Remetih, kjer je bilo ta dan žegnanje. Bilo nas je kakih 150. — V nedeljo dne 16. sept. smo jo mahnili »na planine« k Sv. Jakobu jii na Sleme.