izhaja vsaki Jetrlck' ob 3. ti 11 popoldne Rokopisi se no vra-‘aio. Nelrankovana oisma sc ne spre-em.ijo. Cena listu znaša ra celo leto •! krone, z t pol leta 2 kroni. Za manj premožne a celo leto 3 krone, ta pol leta K 160. Za Nemčijo je cena ‘Istn 5 K. za druge dežele izven Avstrije ti tron. Rokopise sprejema • Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9 Naročnino m na-z tanila s p r e je m a upravništvo v Gorici. Semeniškn ul št. Iti. Posamezne Številki >e prodajajo v tokakarnali v Gosi oska ul. 9, v ulici Silvio Pelllco. v ul Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I. v piodajaini »Kat tiskov, društva« ul Ganlucci, v Šolski ulici. Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po S v Uglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: češe liska enkrat l4v, dvakrat 12 v, trikrat K) v. Večkrat po pogodbi. >< XXI. letnik. V (loriei, januvarja 191 ;i. 2. številka. Več luči! Dopisnik nam piše: »Sedaj imamo deželi mnogo organizacij, ki smo »ih s trudom ustanovili. Pri vsem tem pa ne vidim.*v naših vrstah pravega p r e p r i e a n j a. Število liberalcev in socialistov se ui zmanjšalo in le s težavo pridobivamo novih somišljenikov. Iločim se liberalci iu socialisti krčevito drže svojih organizacij, sn naši mrzli in kaj radi odpadajo, O. da bi vendar mogli dobiti sredstvo, s katerim bi se naši somišljeniki za vselej utrdili v prepričanju in navdušili za sveto stvar! Za našo stranko pa to ni še dovolj. Stranka ntora napredovati, si mora pri -dobivati novih somišljenikov. Kaj utim svetujete kot izdatno sredstvo za prido-bivanje novih značajnih in prepričanih mož? Med liberalci in socialisti jih vidim mnogo, ki so dobri, pa se nas vendar le ogibljejo. Rad bi vedel, kak serum naj rabimo za take slučaje, da si te sicer dobre ljudi pridobimo za stranko?« Tako naš dopisnik in naročnik. Na to odgovarjamo, da je takih sredstev mnogo. Najbolj izdatno sredstvo pa le poduk. Značajni in prepričani možje in mladeniči se pridobe s. •podukom in sicer ali z živo besedo tiIi potom tiska. \ko hočemo naše ljudstvo utrditi v dobrem, mora priti nad nje več I n č i. več krščanske prosvete. Pravijo, da imamo premalo govornikov. ki bi zinili res kaj temeljitega in zdravega povedati. To je resnično! fiovornikov, ki bi z živo besedo prepri- čevali ljudi, milu je treba zelo. Temu pa se da tudi pomagati vsaj za silo. Povsod iu celo v vsaki vasi. je dobiti nekaj mož iu mladeničev, ki imajo govorniški dar. Treba jim je le dati primernega berila v roke. da se za govor pripravijo. Primorski List« prinaša lepe članke, ki so zelo primerni za govore. Celo v novicah in dopisih je veliko govorniške snovi. Dajmo sposobnim ljudem »Primorski List« v roke! Na ta način bi si izdatno pomagali in bi ne bilo treba klicati od drugod govornikov, ki jih je težko dobiti. V ta namen pa je zelo potrebno, da skrbimo tudi za dober tisk. za dobre časopise, bodisi da pridno dopisujemo bodisi da liste mej ljudstvom širimo. V teni oziru bo treba še veliko storiti. Časopisje \pliva sicer nekoliko bolj počasi. ko živa beseda uti shodili, n tem bolj globoko in gotovo. \ speli se morda ne pokaže tako hitro, a je tem bolj trajen. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo lahko vse dosežemo. Primimo tedaj za pravo sredstvo: Ako hočemo, da se v ljudstvu utrdi krščansko prepričanje, tiko hočemo, da bodo ljudje trdno držali za dobro stvar, treba je več luči. več krščanske prosvete! Skrbimo za poduk z. živo besedo in potom tiska! 0 liberalizmu. (Dalje.) Liberalizem je sovražnik svetosti zakona. Zakon je neizrekljivo važen in globoko sega v življenje ter ima globok pomen. Iu svet je radi Ustanovitelja, v bitstvu samem, zaradi svojega smotra iu svojih lastnosti. Celo neverniki so ga šteli za svetega. Dbllittger spričujc, da še Rimci niso pred svojim popačenjem sklenili nobenega zakona brez. daritve. \ sled svatbe je . stopila ueve ta v zvezo z. moževimi j daritvami. Še celo pri Turkih moraj i iti svatje v mošejo pred svatbo. Ali li beralcti vsega tega ni potreba, ampak on avali novo pridobitev razsvetljenega veka. t. j.: civilno poroko. Dober kup blago in novo! Kako je to »ajatoli«! Treba je le reči da! vpričo e. kr. ali le kr. ali mestnega uradnika! Srce. kaj Še želiš! No, če hočejo ljudje potem še v cerkev iti se poročat, liberalizem tega do zdaj še ni prepovedal pod smrtno kaznijo; ali to je velika milost, nehvaležni katoličani naj mu za to poljubijo opanke! Ali tudi oni »da« v znamenje privolitve se lahko prekliče. C e !i. vral. a ;.u!;oii ■ vet. potem m čudo. da je po njegovi misli samo-silstvo, trinoštvo, če bi sc silila dva: naj skupaj bivata, če se je ljubezen« i hladila. Kilo more to zahtevati pravi liberalec prosto jima bodi ločita naj se pa zvežeta druge. Otroci naj pa gledajo, kako si pomagajo naprej, čemu pa so prišli?! Še korak je zmagoslavje »proste« ljubezni! Liberalizem je sovražnik roditeljev. I iberalei pravijo sicer, da priporočajo in so vneti za prostost! Ali kaj še! Dri liberalcih neniajo ukazovat sta-riši nad otroki le toliko kolikor vkle- njeni nad svojimi rokami. Liberalizem sili starše: \i pošiljajte otroke v šole, kjer ui krščanskega nauka, kjer piha sapa sovražna katoličanom, kjer poučujejo nekrščeni učitelji in vodijo ves pouk! Ce so pa krivoverski stariši tako srečni, da izpoznajo edino zveličavno katoliško cerkev, in vstopijo v njo tedaj pa otrok vendar ne smejo seboj vzeti če jim je ze minulo sedmo leto. pa niso dosegli še štirnajstega. Ce treba, morajo pustiti otroke, naj umr-jejo v verski zmoti. Tako hoče prAstost liberalizem! Kdo sme ugovarjati tej »zlati« prostosti? O srečni časi! Liberalizem je sovražnik otrok. Vera je najvišja in najbolj potrebna dobrota vsakega človeka in vsega človeštva. Iu vsak otrok ima pravico do sv. vere. in roditelji so dolžni skrbeti za to, da otrok dobi svoje pravo. Učilnica je za roditelje pripomoček ali sredstvo za vzgojo. To se mora' imenovati velika dobrota za tisoč iu tisoč roditeljev: kajti ti "Večkrat nentajo niti časa niti zmožnosti, da bi sami vzgojili otroke. kakor je prav. Razume se: da mora biti za katoličane katoliška šola. Treba-lo hi torej: da bi vzgajali katoliške o-troke zgolj ali samo katoliški učitelji, in ti učitelji bi morali biti vselej zares verni katoličani iz prepričanja in bi se morali za to izšolati v katoliških pripravnicah. In zato bi po pameti soditi -morale pri njih nastavljanju ali odstavljanju »imeti besedo« tudi cerkvene oblastnije! In niti v učnih knjigah uiti pri učnih pripomočkih bi ne smelo biti nič takega, kar se popolnoma ne ujema Norska desetica. (Konec.) L no leto kasneje, nekega lepega poletnega večera je šla gospa na sprehod in prišla tudi do hiše Matejeve. Imel je pred hišo majhen vrt. iu tu je vprav sadil in zalival z otroki, iu vsi so bili zdravi, srečni in veseli. Oospa Miličeva je takoj spoznala svojega zgubljenega »gosta«. Pozdravi za in pravi, da jo veseli, kako lepo iz gledajo on in otroci in vsa hiša; pa s: udi, kako da ga ne vidi več v svoji krčmi. »tiospa«, reče ta, »za to imam dober vzrok, ker vidim, da gre tako meni iu mojim bolje z božjo pomočjo. Dolžim in vam res hvaležnost zaradi nekiu besed, ki so mi odprle oči radi mojega bedastega življenja. Moja žena in otroci so bili pred letom napol goli iu napol sestradani. Ali poglejte jih zdaj. ulivam ne dopadejo? Lahko jih postavim na stran vsem ženam iu otrokom kar se tiče zdravja in sposobne obleke. In zdaj spa Miličeva, vam povem, kako s. j tekli pred letom nekdaj nekemu svojih l't'ijateljev: »To so norske desetice, te C' napravile vse to., Norske desetice. bolje: s poštenim trudom pridobljeni |»'itar. k čemur prosim in pričakujem b' žjega blagoslova.« Hvala Bogu. da je prišel Matej k spoznanju in poboljšanju ... Da. oni denar. ki ga je nosil nekaj časa za žganic v krčmo, je bil res »norska desetica«. Ali je morda pametno, dajati denar z« nekaj, iz česar nema človek koristi, nego škodo, in sicer mnogotero škodo. In poleg tega denar, ki je bil tako potreben za vzdrževanje družine! Nu hvala Bogu, da se je to obrnilo na bolje... Ali je mogla pa gospa Miličeva misliti. da bo počival božji blagoslov na takih norskih deseticah, ki jih je ona prejemala? Ali ni to denar, od katerega velja: Kakor prišlo, tako prešlo? Žalibog, da jih je mnogo, ki izdajajo take »norske desetice«. Ah bi ne bilo želeti, da bi prišli k spoznanju iu poboljšanju vsi mki ljudje? Iu z božjo pomočjo bi bilo to mogoče. Treba !c, da pridejo k pravemu spoznanju, t. j. k pravim lesničnim nazorom glede upi-janljivih pijač, ker imajo ljudje o tem mnogo do cela napačne iu torej zeli pogubne misli in nazore. In za to nai se ljudstvu podajajo taki spisi v pouk iu izobrazbo... l ak bi bil n.pr. Rijančcvski album (150 slik). Za nazorni nauk pa \Veich-selbaum Heningove slike: pokvarjenie telesnih udov po alkoholu: lakobinova Mika: Plačilni dan (pijanec pod stopnicami. mati z otroci ga najde) ali druga: Na razpotju (oče na poti v žgaujarijo. otrok ga vleče nazaj, mati ga gleda neskončno žalostna). Ali llolarekova. Srečna in nesrečna družina; povoženi delavec od vlaka itd. otrok z očetovim klobukom, pipo in vrčkom kot ironija. Še socialist, poslanec don Burim, ve povedati n. pr.: da je beznica predsoba ubožnice, stopnica na stopnišču v bolnico, shajališče igralcev iu preddvor ječe. Dve tretjini vseli stroškov za alkoholne pijače da plačujejo delavci, ki znašajo tri četrtine vsega angleškega prebivalstva. L. 1901 so napravil! (Ms stav k . in pridobili res s teni 1181) ntiljon mark in skrajšanje II miljoa skrajšanih delavskih ur; ali zato jih je stalo to stavkanje 20 miljonov mark in zapravili so v tem z alkoholom m sta-' vami 600 ionu miljonov. London ima 16.500 redarjev, brez pijančevanja bi jih zadostovala polovica. Ce enkr.r privede uboštvo do pijančevanja, na pripelje v ‘J slučajih pijančevanje do uboštva. Ta mož nasvetuje, naj se ob v sednjih dnevih zgodaj zapre krčme. ob nedeljah pa ves dan. in naj ima občina prav ico, da odreče koncesijo. Doleg tega priporoča boljša in v ečja 1 si inov iiiia v predmestjih in na deželi, češ: da bo to odvračalo od krčme... I »a. dom bi moral ljubiti delavec, iti ne beznice! Žal. tla imajo včasih take luknje ---- (iruber pa veli: »Ne smemo biti zadovoljne živali, ampak nezadovoljni ljudje; nezadovoljni, ker so naše sanje o bodočnosti lepše, nego sedanjost; tu nezadovoljnost naj nas vzpodbuja, da bomo neutrudno delov ali za zboljšanje, pred vsem za zboljšanje sebe. Rod. ki bo telesno, umstveno in nravstveno krepkejši nego mi, tega nam je potreba: in torej proč z alkoholom!« Tako (iruber. * V ta namen pa je treba voljo okrepiti. Drazua misel je. da se odpravi pijančevanje umetno, se zdrav ili. (I ni je dejal: Ko bi mogel iznajti tako zdravilo zoper pijanost, to bi imel denarja, in potem bi prav pil!) Ali tega ni. laka priporočila so gola sleparija! Pred nekim časom je bil obsojen fabrikant takih sleparskih izdelkov, iu dokazalo se je. da je imel od tega letnih dohodkov Adll.tKItt mark! Dokaz: kako strašna je beda v (nemškem) ljudstvu. ko išče take pomoči: kako je v zmoti, ko to veruje: in kako so gosposke nemarne, da puste takemu šviudhl živeti in širiti se. O zlati vek sleparski! - vet hoče biti varan, pa je tudi! Ce se kdo opari, pa ne pove drugim, da juha peče. ni za družbo. slovcnftKo ■čt&vtradofttegstti z nauki k;i tol iške cerkve. Tako hi morali biti! Kako pa je nekje, in kako bi hoteli liberalci to povsod imeti? Suess je rekel nekdaj o moderni šoli: "Šolske postave so bile najboljše, kar smo mogli dozdaj podati trpečemu človeštvu.« Ali je to dobrota? I čilnica po liberalnilt postavali ni več vzgojevališče /a katoliške otroke, ampak je medverska, /a vse vere enaka, ali brezverska. Cerkveni oblasti jc odvzet lipliv do nje. in večkrat taka šola odtuji otroke katoli-čanstMi. I 'čiteljski listi so večkrat poln' satanskega sovraštva zoper katoliško cerkev. Nemška < )ester. Sclmlzeitung je n. pr. prinesla enkrat tudi te besede: »Strani / versko vzgojo, proč / versko šolo; kaili ona je rak-rana i>lcmcnitc. moderne napredne, čisto č I o v e š k e vzgoje!« To je vendar prav jasno povedano. Pač je zato potrebno, da s-oklenemo Slomškovega šolskega društva in "Slov. učitelja zoper brezbožne nazore! (Konec pride.) Politični pregled. Konferenca načelnikov parlamentarnih strank. Dne M. t. m. se bo vršila na Dtma-jn ob navzočnosti ministerskega predsednika konferenca načelnikov parlamentarnih strank, ki se bo pečala z '•malim finančnim načrtom«. K ti konferenci je povabljen tudi dr. Šušteršič. Češko - nemški sporazum. I-ugajanja za češko-nemško sprav o na Češkem sc bodo nadaljevala dne 21. t. m. na Dunaju. londonska konferenca odgodena. V soboto se je imela vršiti seja pogajajočih se delegatov. Toda predno so se zbrali vsi delegatje v palači sv. Jakopa. je naznanil srbski delegat Novakovič. ki je imel predsedovati seji, da je seja prenesena na pondeljek, ker so ga Turki prosili za odgoditev. Turki so namreč izjavili, da čakajo še inštrukcij od svoje vlade. V pondeljski seji pa je starosta turških delegatov Rešid paša izjavil, da je Turčija pripravljena dovoliti nadaljne koncesije v Traciji, in sicer na podlagi pogodbe v Sv. Štefanu. Odrinu pa se Turčija neče odreči. Turčija zahteva tudi posest egejskih otokov kot kompenzacijo za odstop Krete. Delegatje balkanske zveze so odklonili nadaljno razpravo in so po kratkem medsebojnem posvetovanju izjavili. da je vsaka nadaljna razprava brezvspešna, ker ne odgovarjajo turški predlogi glavnini zahtevam balkanske zveze. Nato je predsednik Novakovič zaključil sejo in pogajanja so odložena na nedoločen čas. Sedaj ugibajo vsi evropejski listi, kaj sc zna še zgoditi. Čtijejo se najrazličnejši. pa tudi najneverjetnejši glasovi. Dunajski diplomatski krogi so baie zaupno izvedeli, da je mir že sklenjena stvar. To da se je sklenilo v privatnih pogajanjih med balkansko zvezo in Turčijo in pa v pogajanjih, ki so se vršila te dni pri Cataldži. Čuje se tudi, da zahtevajo Turki popolno nevtralizacijo odrinskega vilajeta. Uprava tega vil i-jeta bo izročena turškim funkcionarjem. To zahtevo baje pretresujejo sedaj poslaniki velesil. Na splošno pa ni več slišati, da bi se pogajanja razbila in da bi se vojska nadaljevala. Avstrija in Balkan. »Fremdenblalt pravi, du bo Avstrija pričela svoja pogajanja glede svojih interesov ua Balkanu še-le tedaj. ko bo mir definitivno sklenjen. Srbija hode umaknila svoje čete i/ Brača. Iz Londona se poroča, da bode Sr-b:ja koj po sklepu miru umaknila svoje vojaštvo iz Drača in to v znak njene miroljubnosti. Srbska vlada upa. da bo Evropa znala ceniti ta korak in da ne bodo velesile zahtevale drugih kompenzacij. ki bi šle črev. ujeno moč, Unsija nadaljuje oboroževati se. "Dcutschcs Volkshlatt ' javlja, da nadaljnje Rusija zalagali vojaštvo z /i vili. živila sc rekvirirajo v Besarabiji l ri bogatih in ubogih. Baie je tudi Riimunija že mobilizirala dva vojna zbora. I urki so imeli i/ vrstne topove. Iz Bčlgrada se poroča »Reichspo-sli«, da so v Kragujevcu popravili zaplenjene turške topove in da so jih tudi poizkusili. Dosegli so presenetljive v s pelie. Tako topovi kakor tudi municii. so izvrstni. Strokovni krogi si vsled tega ne morejo tolmačiti, zakaj je im. 1 .• turška artiljerija take ucvspehe v mi-noli vojski proti Srbom. Topovi so vsi i/. Kruppove tovarne. Darovi Z a 'S I o v e n s k o S i r o t i š č c«: I . n. gg.: I ctei Šuligoj krojač 2o vin.: Josip Komel Kronbcrg 50 vin.: I. Cigon. cerkovnik, mesto vstopnine k veselici I K: Ana Drufovka Miren ! K: Peter Medvešček cerkovnik 60 vin.: Nekdo iz Ravnice 20 vin.: za knjižil' Razglašeuje Gospodovo« I Iv 50 vin' Ost rež Pavel 20 vin.; Peter Lel. n. (iorica I K; Nekdo iz Medane 30 vin.: Štefan Kralj (iorica Ju vin.: Prančiš' (iorkič ()0 vin.; \iuircj Pičulin, (iorica I K: Andrej Vižintin Štandrež 20 vin. Josip Skočir dekan v pok. 1(1 K; Marija Slokar I K: Jožefa Žnideršič 40 vin: Nekdo iz Rihenberga 10 vin.: Miha Mozetič. (Iorica I K 10 vin.; Krištof Tomšič vikar o K; N. N. I K. Vseli dohodkov pri ponovitvi božične veselice je bilo 174 K. ,, x »Z a »Š o I s k i D o m«: P. n. g. Peter Leban, (iorica I K. Darove za sklad »Slov. sirotišča« priobčimo prihodnjič. Domače in razne vesfi. Josip Skočir, dekan in častni kamornik sv. Očeta. Due 9. januvarja zjutraj je nenadoma umrl v Opatjemselu preč. mons. Josip Skoči r. častni kamornik sv. Očeta ter bivši župnik-dekan devinski, sedaj v pokoju v Opatjemselu. v 72. letu svoje starosti. Pogreb se bode vršil v soboto t. i. II. t. m. ob 10. uri predp. v Opatjemselu. Blagi pokojnik je bil v mašnika posvečen I. 1 804 ter je služboval kot kaplan v Podmelcu. v Solkanu, kot v ikar v Cepovanu. v Lomu, kot pridigar na Sv. (iori, kot župnik v Podmelcu in 23 let kot dekan v Devinu. Pokojnik je bil zelo nadarjen duhovnik, izreden cerkven govornik, vsestransko izobražen, poznal je mnogo jezikov, ki iili je perfektno govoril, bil je blag značaj, vedno skromen in ponižen, navdušen rodoljub in velik dobrotnik vseh naših narodnih zavodov. V krajih, kjer je služboval le bil.zelo priljubljen, v družbah bodisi preprostih ali višjih povsod na svojem mestu. Znal je izvrstno zabavati in sc svojimi duhovitimi dovtipi kratkočasiti. Ohranimo dobremu in delavnemu duhovniku in rodoljubu hvaležen in trajen spomin. Svetih mu večna luč! Imenovanja. Stavbeni svetnik Rudolf Mnclmitsch, prideljcn dosedaj stavbenemu oddelku tukajšnjega okrajnega glavarstva je imenovan za višjega stavbenega svetnika iu je premeščen k namestništvu v Trst Premeščen je iz (ioricc k ravnateljstvu severozapadne železnice drž. železniški asistent Boguslav Berbuč. Ponovitev veselice »Slov. siroti- šča« dne (>. t. m. se je dobro obnesla. Občinstva sicer ui bilo toliko, kolikor prvikrat, toda vse točke so se natančno proizvajale. Novo točko: Hajdukova o-poroka, je mojstersko proizvajal v et c-r a n sl o v. g I e d a I i š č a v e I e c. g. T. r n e st K I a v ž a r. Čast in hvala mu! Sovodenjski diletantje so nam priskrbeli na koucu krasen nameček. Oznanilo. C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 23. decembra 1912. št. 946% preložilo rol;, za predložcnjc napovedij za prihodarino in osebno dohodarino za I. 1913 na čas od 15. febr. do 15. marca 1913. Davkoplačevalci se z ozirom m oznanilo z due 5. decembra 1912 štev. V 17-(» o lem obveščajo. C. k. poštnemu ravnateljstvu in /nanje. Poročajo nam iz Št. Petra pri Gorici, da zabavlja tamošnji pismonoša proti katoliškim časopisom po cestah in po krčmah in sramoti na razne načine naše naročnike. C. k. poštno ravnateljstvo v Trstu naj naredi temu počenjanju konec! Opozarjamo preč. duiicvske urad? na agente goriške manufakturnc trgovine, ki jih nadlegujejo s tem. da hočejo imeti imena iu priimke na oklicih se nahajajočih oseb. Nekateri duhovski uradi so takim usivljiveem vrata pokazali. Tako naj store tudi drugi. Taki židovski reklami je treba napraviti konec! Tatvina v Solkanu. Ukradeno blago najdeno v Trstu. Tatje prijeti v Oo-rici. V noči od četrtka na petek so vdrli tatje v vilo gospe vdove Lidije de Nordis v Solkanu, v vilo, v kateri sedaj nikdo ne stanuje. Orožniki, doznavši o ti tatvini in zasledujoč tatove, so izvedeli. da sta se odpeljala v Trst isto noč z vlakom, ki odhaja iz Oorice ob 4. uri zjutraj, dva človeka, ki sta imela s seboj dva velika jerbasa blaga. O tem je bila tržaška policija koj brzojavno obv eščena in začela je koj tudi tatove zasledovati. Prišla pa je tudi v resnici istim kmalu na sled. V ulici Farneto v Trstu stanuje neka Reich, vdova po nekem poštnem uslužbencu. Pri nji stanuje neka (ieiger, živeč v divjem zakonu z nekim mehanikom. ki se imenuje, kakor trde nekateri. Fortunat Luen. drugi pa Fortunat Ličen- in k ti (ieiger. ki je bila gotovo kot priležnica Luena ali Ličcna. znanega in že večkrat kaznovanega malopridneža. policiji dobro znana, sc je policija podala in preiskala stanovanje. Iu ics je našla tam vse polno dragocenega perila, dragocene obleke in drugih predmetov. o katerih se je policija koj prepričala. da so bili ukradeni. Poklicali so v Trst tudi gospo Lidijo de Nordis. pokazali ji sekvestrirano blago, med katerim se je nahajalo tudi nično perilo in njena obleka. Našli pa niso pri Oeigerei kakih 1000 K vredno obleko iz kožuhovine, ki je bila gospe pričala, da so bili ukradeni. Preiskava je pa tudi dognala, da i< bilo mnogo ukradene;;« perila in drugih predmetov že prodani!; !" sicer za prav nizko ceno. Nekaj reli predmetov je kupila goreimenovana Reich, nekaj pa neka Lussich. žena upokojena finančnega respicijenta. Najdeno blago so. kakor rečeno, sekvestrirali in med tem blagom se na -baja tudi vse polno takega, ki ni bilo lasi g. Nordis. marveč je moralo biti n-kradeno kje drugje. Da so spravili pod ključ (ieiger. o kateri se govori. Ja je* z Vrhpolja, kakor tudi Reili iu Lus-sicli je samoobsehi umevno. Tatje pa s prvini plenom niso bili šc zadovoljni, ampak udreti so hoteli še drugikrat v vilo g. Nordis. Takrat so iu.eli pa smolo, kajti pri tem poskusu zalotili so jih orožniki in prijeli. Eden teh tatov je goreinienovani Fortunat I uen ali Ličen drugi pa tudi neki kovač po imenu Anton Žvokelj, star kakih 26 let. Predmeti, vkradeni g. Nordis. sc cenijo na kakih 5000 K. O veliki nesreči, ki se je dogodila zadnji dan starega leta v Judenburgu :štajerskem, smo ž.e poročali v zadnjem listu. Tu hočemo še objaviti poročilo o nesreči iz pisma, ki je pisala mati ponesrečenega Prauea Prinčič g. Brajdi, Cerkveniku na Plaeuti v Ciniki. pri katerem je pokojni dijak stanoval; »Opisati Vam hočem na kratko nesi ero. katere žrtev je postal žalibog naš ljubljeni sin. Zadnji dan starega leta sc je n; pravil ne da bi obvestil o tem nas, s svojimi prijatelji na Muro, da bi sc drsali. Napravili so si skupno ogenj, da bi si skuhali čaj. Dva prijatelja sta ostala pri ognju. France in njegov najboljši prijatelj Katsclmigg sta sc oddaljila za l akih 100 korakov in sc drsala. Na ti-slcm mestu je bil led najbolj tank. ker je ! il tam vrtinec, ki je zahteval tudi do zdai dosti žrtev. Domači študenti so za to nevarno mesto dobro vedeli, a so naj-brže pozabili povedati to Prancetn. kar jc bilo odločilno. Ubožec je spoznal nesi ečo prepozno, ko sc je že vdiral led pod njim. Ko je to opazil Katsclmigg, mu je hotel hitro pomagati, a bilo je že prepozno: Bil je že izginil za vedno. Katsclmigg. pol v vodi. je začel klicali na pomoč, a je utonil žalibog prej ko sta prišla dva fanta, ki sta se drsala na nasprotnem bregu in se plezala po trebim elo njega. Bili bi gotovo tudi ponesrečili, ko bi jih ne bila rešila ostala dva študenta. ki sta nesrečo še le zdaj opazili! in prihitela pomagat. Eden njiiu jc tekel v mesto oddaljeno ure in prinesel žalostno novico Kačnikovemu o-četu. kateri je hitel s svojima dvema pomočnikoma na kraj nesreče. Pomočnika sta. misleč da je še pomoči. drvela naravnost na nesrečno mesto in takoj utonila. Res škoda takih junakov! Štirih je torej požrla voda in le dva so zamogli rešiti. Dva dni pozneje sc je po trudapol-ncni delu posrečilo dobiti trupla Kačni-ka iu našega sina in v nedeljo se je vršil pogreb ob številni udeležbi. Cuelim naklučje: Vedno sta si bila najboljša prijatelja, vedno sta bila skupaj in hotela sta tudi počivati skupaj. Naj jima bo sladek počitek! Ta udarec je za nas velik. velik! Trupli ostalih dveh so našli danes t. j. dne 7. t. m.« Juridični kurzi na trgovski akademiji v Trstu. Včeraj zvečer ob 9. ur: so se otvorili v Trstu od ministerstva potrjeni juridični kurzi na »Revoltella«-jevi trgovski akademiji. Srednje šole v Mostarju zaprte. — Iz Sarajeva sc poroča graškim listom, da so v Mostarju zaprli vse srednje šole, ker se bodo porabile v druge svrlic. 42 ruskih vohunov imajo sedaj zaprtih in Poljskem. Letina limonov v Kaliforniji uničena. Vsled hudega mrazu je letina limonov v Kaliforniji skoro popolnoma uničena. Škodu cenijo na 20 mil. dolarjev (100 mil. kron). Listnica uredništva. Mnogim g :-dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Listnica uprave: Dne 2. t. m. i' nekdo vložil na pošti Slap ob ldriii 3 K 50 vin. (po poštni položnici) za Primorski list«, brez podpisa. Prosimo naj sc dotičnik oglasi, (i. Franc Čargo: Naročnino prejeli! Hvala! Priloga ..Primorskega Lista " št. 2 z dne 9. januvarja I9I3. (JOSPOPOV PAN. OZNANILO. M. jan. Veronika, dev. (1497), Agricij. šk. (,W5), Bogomir; 14. jan. Tlilarij (Jclcr) šk. in c. uč. (■■'(/-■', Feliks (Srečko), duh. muč. (_’('( ': 1 S. jan. Pavel, pušč. (342), Maver. op. (584); I*i. jan. Marcel, pap. muč (.Mn\ 'i ieijan, šk.; 17. jun. Anton. pušč. op. M5(i), Sulpicij. šk. ((>44); is. jan. Sv. I etia stol v Rimu. Priska. dev. muč. (1. stoletje); !9. jan. I. predpopeln. nedelja. Kanut. kralj, muč. (KKS(t). Lvau^elij: Delav ci v vinogradu. Popolnoma odpustek skozi cel teden (od 19. do 2(<. januarija) v avstrijskih deželah. Pogoji: Vredno prejetje sv. zakra ineutov, moliti na »papežev in-men« in biti pri eni sv. maši. S sv. mašo, ki je za nedeljo zapovedana, se žc zadosti pogoju za popolnoma odpustek, n i torej ukazano, da !)i moral biti v nedeljo pri d v c h sv. mašah. Iz evangelija. Evangeljski odlomek, ki se bere prvo nedeljo po Razglašeniu Gospodovem, nam kaže Izletnega Jezusa v tem- Pljur Zakaj je šel Jezus v tempelj? Moi-zes je sicer zapovedal Izraelcem trikrat v letu obiskati tempelj - o Veliki noči. o Binkoštili in na praznik šotorov toda ta zapoved je bila za ljudi in ne za Boga! Zakaj je Jezus poslušal tam v templju pismouke, ki so brali in razlagali sv. Pismo? On, večna Modrost. Vseveden in še poprašuje učenike! Zakaj je ostal v templju še po prazniku do tretjega dneva? Zakaj nam evangelisti ničesar drugega ne povedo od Jezusovega 12. do .?(). leta, kakor samo, da je bil doma pokoren in da je rastel v modrosti in sta ■ rosti in milosti? V začetku »Djanja apostolov« pravi isti evangelist sv. Luka, ki je pisal današnji evangeljski odlomek: »V prvem pisanju sem govoril, o Teofil, o vsem, kar je Jezus začel delati in učit i«. Jezus je prej d e I a I. p o-t e m še le učil. poprej je učil z v g I e d o m, potem še le z b e s c d o. Zato je tudi spolnoval zapovedi, ki so bile obvezne takrat za ljudi, za Izraelce. dasi zanj ni postave. Njegova svetost in modrost in mogočnost, to je Njegova postava. Ce se je pa On pokoril Mojzesovim zapovedim. On Bog naj bi se človek košatil? Tudi mi imamo zapovedi, božje in cerkvene, spolnujino jih vestno po Njegovem vzgledu. »Povsod lohko molim, ni treba, da grem v cerkev«! Kristus bi bil leliko tako govoril. On in Oče sta bila eno, torej povsod in vedno združena, vendar je šel v tempelj, kakor in kadar je bilo zapovedano. Isti vzrok je. zakaj je v templju, v preddvoru kjer so učeniki razlagali Ivi žje nauke in zapovedi, poslušal in celo popraševal. Vzgled je hotel dati, naj se vsi potrudijo, da bodo svete resnice dobro razumeli, naj tudi prašajo. če bi jim kaj ne bilo popolnoma jasno. Kakšno osramočenje za take, ki sc odtegujejo cerkvenim govorom in krščanskemu nauku. "Saj že vse vem!« Več kakor lzveličar g o t o v o n e v e š in ()n je šel poslušat! Boj sc prevzetnosti! Pošiljajte tudi otroke, naj sj bodo žc vaši. ali pa pri vas le \ službi, pridno h krščanskemu nauku, zlasti v postnem času, ko se bodo pripravljali za spoved in za sv. obhajilo! Naj bodo tudi oni z vami vred radi v tem, »kar je našega Očeta«! Da je v templju ostal po prazniku, dasi je vedel, da g.i bosta Marija in sv. Jožef z žalostjo iskala, nam kaže, da moramo vedno to delati, kar je volja božja in sc ne sinemo ozirati ua ljudi, tudi ako bi bili tako dobri in ljubeznjivi. kakor je bila Marija. Kjer se dolžnost oglasi, tam je konec ozira do ljudi. Morda je že prišlo komu na um. kako bi bilo lepo, ako bi bil začel Kristus žc kot otrok učili, okolo hoditi in čudeže delati. To bi bili ljudje gledali, poslušali, čudili se in gotovo uidi mnogi poboljšali se! Zakaj dela Jezus raje nepoznan in skrit v delavnici sv. Jožefa? Zakaj vsaj v Nazaretu ni pomagal sv. Jožetu s čudeži? Kako trudapoluo delo tesati, žagati, ko bi bil pač Jezus leliko kar ukazal: »Naredi se!«, ali: »Bodi!« in sv. evangelij pravi namesto vsega tega le: »Bil je pokoren«. Gotovi smo. da je Jezus vedel, kaj je najbolje; gotovi smo, da ie vedno samo to h o t e I, kar je n a j bo-I je: gotovi smo, da je vedno to d e I a I. kar je na j b o I j e. S svojini vzgledom nas uči. da je najboljša č e d-n os t pokorščina. Ne bodi nevo-šljiv takim, ki znajo lepe knjige pisati in postanejo morda slavni: ne onim. ki gredo po svetu divjakom misijonarir, ne onim, ki s svojim boga- stvom cerkve zidajo, ali kaj drugega imenitnega izvršijo, celo onim ne zavidaj. ki hi imeli od Boga dar čudeže delati. pokorščina je bol ja. kol vse to. Kristus nam kaže to s svojini vzgledom. ('n. ki hi bil vse leliko naredil, kar ie hotel, On. ki je vedel, kaj je najbolje bil je pokoren dolgo let še le s tri- desetim letom je nastopil javno iu še takrat je bil pokoren ne le kakor prej sv. Jožefu in Mariji celo Pilatu, celo vojakom, ki so ga na križ pribili! Tri leta je učil, kar imamo pisanega v evangeliju, a pokorščino je učil cehi svoje življenje in najpoprej pokorščino s svojini vzgledom, potem še le druge čednosti in resnice. Ne izgovarjaj sc: »Vem več. kakor stariši.« Kristus hi bil res leliko. rekel sv. Jožefu: »Vem več, kakor ti« a hil je pokoren. Tudi ako bi stariši ali predstojniki imeli kako napako, toliko jih gotovo uimajo, kakor oni paganski vojaki, ki so vlekli Odrešenika na Kalvarijo in vendar je hil tudi te m p o -koren, ker so bili le izvršitelji zapovedi više a le svetne oblasti. Dokler se brez greha s m e, toliko časa je d o I ž n o s t ubogati one, katere je Bog za prcdstojnikepostavil.Bognam ne daja dandanes svojih zapovedi naravnost iz nebes, tcniuč govori z nami po naših predstojnikih, katere je ukazal spoštovati. Jezus je najprej delal, potem še le učil učimo se iz Njegovega vzgleda, samo tako bodemo res rastli ua modrosti in na milosti.' Škofje v naši deželi. Prvi je oznanjeval v naši deželi Kristusov nauk sv. Marko evangelist in sicer \ Ogleju, ki je bil takrat veliko mesto, koj drugo za Rimom. Sv. Marko ima na slikah leva za znak zato imajo Benetke, ki so nekak naslednik Ogleja, leva v svojem grbu. Sv. Marko pa ni bil apostel, zato m mogel posvetiti nikoga ne za škofa i.i ne za duhovnika, zato je vzel dva. katera je poznal, da sta najsposobnejša, s seboj v Rim. sv. Mohorja in sv. Portu-nata in sv. Peter sam je posvetil sv. Mohorja za škofa, a sv. Portunata za dijakona. Naslednik sv. Mohorja je bil sv. Hi larij. doma iz Ogleja. Tudi ta svetnik ie pri nas dobro poznan. Stolna cerkev v Gorici je njemu posvečena in po nekaterih krajih imajo št' dandanes posli svoje leto. Deveti škof v Ogleju, sv. Valerijan. jt dobil že naslov nadškof«. Nadško- iov je bilo 13. l a naslov so imeli do srede (>. stoletja, zatem so se imenovan »patrijarlii«. Bili so pa pol stoletja žalostni časi; ti patrijarlii se niso pokorili papežu, bili so razkolniški in tem nasproti je papež imenoval prave pati ijarlie v t iradežu, kjer so stanovali skoro Hill lel v Ogleju so pa bili še vedno razkolniki. Okoli leta 700. je imelo razkoliil-šivo svoj konce in so se preselili pravi, katoliški patrijarlii zopet v Oglej, ki je potem ostal sedež patrijarliov do leta 1751. Od tega leta ua dalje nosijo naši nadpastirji naslov: nadškof, knezi Ni. Veličanstva. Od leta 1792. so postali škoti goriški. ali gradiščanski. Leta IS.?(1. je dobil Jožef \Valland naslov: Nadškof iu metropolit Ilirskega kraljestva in od leta INA5. se imenujejo: kne-zonadškoti. \seli škofov je bilo do danes HI9 v naši nadškofiji, v to vrsto so všteti t razkolniški. ko ni bilo pravili. Istočasno s katoliškimi v (iradežu je bilo še (i raz-kolniškili v Ogleju. Izmed škofov naše dežele so prišteli svetnikom razim treh že imenovanih še: Sv. Hroinacij, sv. Augiištin iz Be-neventa, sv. Adel (ali Delfin', sv. Ničet iu sv. Pavlin II.. med »blažene« pa bi. Bertrand. Vinar bo moj! Kakor sem kupil, tako prodani. V pustnem času pa to je bilo žc davno - sta se vračala domov dva godca od ene ženitniiic. Bilo je seveda po noči. Pot je bila slaba, snežena in godca sta se utrudila, šla sta ravno mimo kapelice na pokopališču in enemu pride na misel: »Stopiva notri, da se nekoliko odpočijeva!« »Prav imaš.« pravi drugi. Vstopita. Ldeu se vleže kar na tla, a drugi najde za al tur jeni krsto in kar vanjo se je vlegel. Kmalu zaspita oba. Med tein pa pride v isto kapelico trop roparjev, ki so bili ravno mnogo denarja nagrabili iu so si ga hoteli v kapelici nemoteni razdeliti. Imeli so že denar na tleli, kar zapazi poglavar onega godca, ki je spal na tleli. »Sedaj pokaži.« pravi poglavar mlademu novincu v njihovi družbi, »ulj imaš res kaj poguma, ali ne; odsekaj teinu mrtvecu glavo!« Godca, ki se je bil zbudil, je hudo pogrelo, ni vedel, kaj bi naredil, pokazati se, da je živ Je bilo tudi nevarno, glave pa ui zgubil. Zaklical je na glas!« •■Vsi mrtvi, pomagajte!« Oni. ki je spal v krsti se je zbudil in je začel ustajati ter prašili: »Ali tudi jaz?« Ko so roparji v ideli, da res mrliči ustajajo, so se tako ustrašili, da so vsi s poglavarjem vred pobegnili, niti denarja niso utegnili vze;i s seboj. Po prvem strahu sta se naša dva godca spravila na denar in sta si ga lepo po pravici razdelila vsak polov ico ostal jima je pa c n vinar, katerega nista mogla razdeliti in sta se začel i pričkati zanj. »Vinar bo moj.« »Ne, vinar bo moj!« Med tem je pa le postalo ropa rje i: žal po lepem denarju in poglavar san. je šel do kapelice pogledat, ali so se mrliči že razšli in je slišal, kako se ta dva pričkata z;i vinar. Radoveden pogleda v kapelico skozi malo okno v zidu, ali eden godcev ga i • opazil in ga koj zagrabil za lase ter butal z njegovo glavo na oba kraja ob zidu seve, da se je ropar iztrgal čim preje. Tekel je zopet k svojim in jim rekel: Bežimo, bežimo, toliko jih je prišlo, da še v s; k niti enega vinarja niso dobili!« Kaj sta godca / vinarjem začela, ne vem, gotov sem pa, da ga za roparji nista nesla. Dobra svinjina Koliko truda imajo naše gospodinje s prešieki! in o \eliki noči, ko so 'c vsi žc veselili dobrega »pršuta« so potem razočarani. Ldcii je preslan* drugi strohnel, tretji črviv res škoda! Ako hočeš imeti dobro svinjino, delaj takole: Ko ste zaklali prešička, obesi meso za en dan na zrak, da se malo posuši. Med tem pripravi sledečo omako: Za lun kg (en kvintal) svinjine vzemi (>N' i litrov vode, 7 kg in 47 dekov soli, .G4 gramov solitra (salpetra), in 2.^5 gramov »kandisa« (posebno pripravljen sladkor, kristaliziran). Solite; ia kandis kupiš v mirodilnici. Ako je svinjine več. ali manj. vzemi po razmerju več ali manj teh reči, ali vedli > v tem razmerju. To omako brez mesa kuhaj toliko časa. da bo trdo kuhano jajce na vrhu plavalo. Leliko de-ueš jajce kar surovo v omako, med ku lianjem se bo včasih prikazalo na vrb, pa se zopet potopilo, a še le, ko na vrlin ostane, potem je ravno prav kuhano. Pusti, da sc omaka poliladi, zloži preši čevitio v kak čebrček veče kose (gnjati in plečeta) na dno. manjše kose bolj na vrhu in v lij na mesnino ohlajeno omako, da bo vsa pod tekočino. Za 14 dni poberi iz te omake manjše kose. kaka reberca smeš vzeti iz omake žc za 10 dni, veče kose pa pusti tedne gnjati 4 tedne, kakoršna je debelost. I/. omake vzeto meso obesi na zrak. da se posuši in nato obesi v dimnik, a samo toliko časa, da lepo porumeni -nato je deni zopet, na zrak. a pazi, da ti ne pridejo muhe do mesnine in ti ne zaredijo na njej svoje zalege ali dene;-meso v gosto žično mrežo, ali v Žakelj, ali pa kar s papirjem skrbno oviješ iu obvežeš, jc vse eno. Ko boste deli kuhati tako priprav lieno svinjino, pustite, da sc bo polila-'lila v v od i, v kateri se Je kuhala z vodo vred. še le. ko se je oboje skupaj po-bladilo, vzemi meso Iz vode in potepi. Bog blagoslovi! Na ta način pripravljena prešičevi na je že za oči lepa, vsa enakomerno lepo rudeča notri do kosti, vsa enakomerno iu ravno prav slana, na sredi ravno tako, kakor na vrhu. 'Ta »recept« Je prinesla Družba sv. Mohorja že leta 1871. v knjigi »Nauk o gospodinjstvu«. Ker se pa tu knjiga sedaj z lepa več ne dobi, podajamo ga tukaj svojim naročnikom. Za letos bo sicer pri mnogih že prepozno pa hranite. pride pa k letu prav. Priporočamo pa se držati natanjko razmerja, kakor Je navedeno in nobene reči ne izpustiti' Iskrice. Najbolja vedno je zabela, če se ti žulj na roki dela. Ne preziraj vsega, kar norec govori, tudi v plevah včasih zrno se dol i. Besedo si ogleda) lia lice in na robe. potem še le previdno dovoli jej čez zobe, Kdor slabo vidi, slabo vodi; uikari mi za njim ne hodi! Ce hočeš na sveti vse plačano imeti, po smrti obilo ne bo se dobilo. »Primorski List« napreduje, ('b novem letu smo dobili mnogo pisem, v katerih čestitajo naši somišljeniki lepemu napredku Primorskega Lista . Tudi prevzvišeni knezo-nadškof je izrazil svoje veselje in zadovoljnost nad tem napredkom. Novi vek. Romantičen Igroknz v petih dejanjih, Spisnl * * (Dalje.) Marica: Ceščena hodi! (Primc I ršulo za roko.) Ljubile smo jo, a oci zdaj io bomo še bolj. Neverniki ne bodo nič opravili. Ivanka: Pa povej natanko, kie se je Marija dotaknila naše zemlje. Me-iii nisi šc nikdar natanko povedala. I r šu la: Tu sem jo videla (kaže z roko proti znamenju), od vzhoda je prišla, lepa, kakor jutranja zarja, 'u pred tem grmičkom mi je govorila mile I esede. /ato sem nasadila tu lepe cvetice, ki n j cvetcjo Njej v čast. Rekla mi je .\! rat ljuba mati, ko sem jej prinesla s Skalniee lepili rožic domov: "Rožico skrivnostno najdi, otrok zlati!" zdaj razumem te besede. Zdaj sem našla najlepšo rožico najlepšo vseli devic. Zlat venec je ovijal Nje glavo. Nje obraz je bil ko solnce. Nje oči nebeške. Nje l.:sv ko volna. Nje lica plameneča, ustnice ko škrlat. Nje beseda sladkoba. Nje roki prenežni. Tu le pred tem grmičkom je stala Najlepša mej najlepšimi. i u se je dotaknila naše zemlje. K tenu; grmičku pokleknimo in poljubimo tla. ker je to sveta zemlja (Pokleknejo vse in poljubijo tla.) Tu je za vse čase izvoljeno mesto, kjer ho stala hiša Božja. (Vstanejo.) Ivanka: Ali si jo razumela? Ali je govorila naš jezik? Uršula: Naš jezik je govorila. Zdelo se mi je, da slišim nebeške glasove. Ivanka (objemajoč jo): O srečna Urška! Alojzija (objemajoč jo): Srečna Urška! Tretji prizor. Prejšnje in Janez Potokar, občinski sluga iz Solkana. Janez Potokar (ki pride od nasprotne strani); Dober dan! Ne zameri. Urška, tla te že tretjič iščem. (Ure proti njej.) Saj veš, da delam to nerad. Tudi Jaz ljubim Marijo in ljubim ta sveti kraj. Težko mi je, da moram hiti tvoj preganjalec, Uršula: Nič. Janez, nič! Saj vem, da ti veleva dolžnost. Le povej, po kaj si prišel! J a u e z P o t o k a r: Praga Urška! Ti boš morala iti danes v Solkan. Išče te namestnik odposlancev. \ Dorici so v velikih skrbeli, kako da si žc spet ušla iz ječe. Uršula: Kje je ta gospod? Jaz mu hočem vse po pravici povedati. J a n e z Potokar: (ire od zadaj. Iskala sva te na domu. pa so nam rekli, da ne vedo nič o tebi. Tvoja mati se je zelo prestrašila in je v skrbeli, kaj se je s teboj zgodilo. Meni se je pa zdelo, da te gotovo tukaj najdemo. (Halje pride.) Tatvina. Iz. NVoltsthala nam poročajo: V hiši tuk. obč. tajnika je stanovalo več slovenskih delavcev, ki so delali na železnici, katera sc gradi od Uit naja do Presburga. Med njimi je bil tudi neki A. H. z Vipavskega, ki je ukradel svojemu prijatelju dne I<>. dec. 1912 K 150. Naznanili smo ga orožnikom. Ko so ga prijeli, ni hotel dolgo časa izdati, da Je on to storil. Šele po dolgem času je priznal. Denar je nesel daleč iz vasi in ga je v grušč zakopal. Mestne novice. Smrtna kosa. \ sredo je umrl v Gorici znani pečar \utori Stanig. N. p. v m.! m V (iorico je premeščen železni ški postajenačelnik v Kanalu g. Loren i c s t e n. m Društvo »Skalnica bo imelo >hod dne 2. febr. v cerkvi sv. Ivana p uri molitve. m Ustavljen promet. Od včeraj je ustavljen na ulici Aipiileja (od hran Josipovega tekališča do mosta pri »Bar-ki») promet za vse vozove, \ozovi, avtomobili itd. bodo morali po ulicah Lom-broso. Leoni, Czornig. I sina. v ulico I imgir Isonzo ter od tam še le do mosta pri »Barki«. m Zapuščeno Kravo so imeli v hlevu restavracije pri Marziniju od 12. dec. I. I. Ker se do sedaj še ni oglasil posestnik zapuščene krave, so jo danes prctl-poludiie prodali na dražbi. m Zaradi klica »Hoeli Serbien« je bil obsojen od tukajšnjega sodišča 2r> letni Vladimir Krečjak iz Šibenika na i teden ječe. m Štiri konje je kupil goriški magistrat za mestne ognjcgascc. Lastniki psov v Gorici morajo v izogib kazni plačati pasjo takso' tekom meseca januvarja pri tukajšnem magistratu. m V smrtni nevarnosti je bil danes popoludne krog pol ene hlapec slov. od delka dež. kmet. šole. Peljal seje na malem vozičku, v katerega je bil vprežen mlad konj. l ik ljudskega vrta se je konj splašil pred tramvajem in zdirjal po Verdijevem tekališču na vso moč. Tik glav ne pošte pa je konj zlomil oje. utrgal zaprego, nakar je voz priletel z vso močjo v izložbeno okno trgovca Pcttarin in je seveda razbil; kolonijalno blago, kise je nahajalo v oknu se je seveda vsulo na ulico. K sreči se hlapcu tli zgodilo nič slabega, kar je vsekakor pravi čudež. Konj pa je zbežal dalje proti Prane Jožefovem Tckališču: tam so ga ustavili nekateri možje. m Lep tiček je neki P Pred par dnevi je P. sedel v družbi nekaterih oseh v kavarni »Arnioiiinn. Potem ko je nekaj zaužil je šel k gospodarju, hoteč plačati z Jiikronskini bankovcem, (iospo-dar je rekel, da nima drobiža ter da lahko plača pozneje. P. je zopet prisedel k mizi. Nakrat pa je začel iskati po žepih ter se delal, kakor da hi mu bil tiki aden bankovec JO K. Dolžil je tudi naravnost narednika pionirjev, ki je sedel pri njegov i mizi. Nastal Je seveda kot navadno pri takih prilikah nemir. Prišel je redar ter preiskal vse navzoče a brez v speha. Prišel je tudi redarski nadzornik. Temu pa je zašepetal eden navzočih, ki je opazoval I .ja, naj pogleda pod P .jev klobuk. In res, ko ie nadzornik P.ja odkril, našel je pod klobukom 2(lkronski bankovec. P. je moral z redarji na policijo, kjer so ga zaslišali in, ko so napravili zapisnik, zopet izpustili. P. je bil že večkrat kaznovan. Odprti lekarni. Od 12. do 19. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: (i i r o u c o I i - Po n t o n i. Iz goriške okolice. Vič. gosp. F.duard Štrekelj. vikanj v Vrtojbi, boleha vže dalj časa ter je prisiljen zaprositi začasen pokoj. Blagemu gospodu želimo, da bi kmalu o-kreval! Cč. oo. lazaristi na Gradu v Mirnu. Na Gradu v Mirnu se naselijo čč. oo. slovenski lazaristi. V ta namen se pripravlja potrebna misijonska hiša. g Poroka Včeraj se je poročila v Mirnu p. n. g. Josipina Marija L a g a-n e I i z p. u. g. Josipom C e h-o m, deželno - okrajnim živinozdravnikom v Trbovljah na Štajerskem. Bilo srečno! g Hranilnica in posojilnica v Št. Petru pri Gorici, reg. zad. z neomejeno zavezo naznanja, da je pričenši s I Jan. I9U, povišala do preklica obresti hranilnim vlogam na o ■. posojilom na (i'(. Načelstvo. g I/. zapora so izpustili Josipa Mikluš iz Pevmc in tanila l abaj-a iz štandre-ža, ki sta bila aretirana zaradi t.v.ke j telesne poškodbe. Pevski zbor iz Sovodenj se je tudi pri ponovitvi veselice »Slov. sirotišča-< odlikoval. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo. Odbor Slov . sirotišča« je izvrstno pogodil, da je povabil pevce tudi z dežele. Ko prirejajo Italijani narodne veselice v (iorici. v abijo tudi svoje kore in godbe iz Furlanije. Posnemajmo jih! Čast vrlim pevcem in Sovodenj. Učitelj izginil. Poročajo nam. da je te dni izginil, kam, sc ne ve. učitelj iz \ išnjevika Rado Turk, ki je bil. kakor jc znano, komandant briških »Sokolov«. Iz tolminskega okraja. t Sv. Lucija. »Primorski List«, glasilo verskega življenja in katoliških društev, nam v edno naznanja o prireditvah raznih katoliških društev, le o našem društvu "Soča. ni nič Citati. Kaj pomeni to! Kje je nekdanje napredujoče in razcvitajočc se društvo »Soča«. \ zdrami sc in udje sc pridno zanimajte za to našo postojanko, da lahko priredimo za pust kako veselo veselico! -Nazdar! t Sv. Lucija. c dolgo ni poročal »Primorski List« ničesar iz naše obči- ! ne. Zato pa nikar ne mislite, da smo pozabili na vas. Čudno sc vam bo zdelo, da prinašata hinavska »Soča« in uje sinček »Primorec« vse polno novic iz naše občine, a navadno manjka tem novicam vsaka resnična podlaga. Tako so zadnjič obesili »Primorcu« na ro-žičke novo neresnično poročilo o uboju pokojnega A. M. iz Bače. »Primorec« namreč piše, da je A. Kenda tiral A. M, iz gostilne, ker je bil preveč pija i in ker je motil mir v gostilni. A. Kenda naj se pa zaveda, da ima on svojo gostilno v Klavžah ne pa na svojem posestvu v Bači št. .1. Tragedija pa se je dogodila dne 17. maja 1912. Toliko resnici na ljubo v pojasnilo. t Na planine, na planine kliče Slov. kat. izobr. društvo »Danica« na Selili, katero priredi svojo veselico dne 19. t. m. Vspored sc pravočasno objavi. V slučaju slabega vremena sc veselica preloži za en teden. Iz komenskega okraja. km Komen. Za novo leto so dobili naši liberalci zavrnjen rek u rz zaradi imenovanja častnih občanov. Dve leti so mlatili prazno slamo, a ker jim kaže, da bodo morali šc tretje leto jo otresati, so se nekateri odpovedali. Volivci pozor! km S Krasa. »Primorski List« je pričel prinašati lepe in zanimive članke. To mora priznati vsak kristjan. Vsak dober gospodar in vsaka dobra gospodinja naj zato skrbi, da sc naroči in »Primorski List«. Po Krasu je tak lisi jako potreben. km Komen. Na praznik Sv. Trdi Kraljev jc imelo naše K. S. I. D. svojo veselico, ki sc jc prav lepo obnesla. Dvorana je bila polna. Lepo je bilo videti otročiče, kako so izvršili točno svoje vloge. Tudi Marijina družba ;■ k po igrala. Udeležilo se je veselice tudi nekaj liberalcev, ki so bili presenečeni od naše prireditve. To je dobro znamenje iu pravi napredek. km Pliskovica, N. januarja 191 Načelstvo »hranilnice in posojilnice« je sklenilo z tek. letom do preklica povišati obrestno mero vsem vlogam od 4' na 5'< posojilom pa od 5'/« na 6r<. km V vikarjatu Pliskovica jc bilo rojenih .1?, umrlo je pa le 9, 7 parov jc bilo poročenih. Iz korminskega okraja. Dobrovo. Selški pismonoša nam jc poslal v pojasnilo pritožbe glede njegovega službovanja v zadnji št. »Prim. Lista« sledečo izjavo: Ni moja krivda, da večkrat ne vročim pisma direktno naslovljencu. Večkrat se zgodi, da prizadeti ni doma ter je sploh hiša zaprta, v katerem slučaju sem prisiljen izročiti pismo kakemu zanesljivemu sosedu. Neresnično je, da posedam po krčmah ob času službe. Cc sc jc to kedaj zgodilo, bilo je gotovo potem, ko sem svojo dolžnost izvršil. Da pa kakšenkrat ni mogoče vkljub vsemu prizadevanju vročiti vseh poši-ljatev, ni moja krivda. Navezan sem n:i C ur službe na dan. kakega dne pride toliko vročevanja, da mi je še s pomočjo družine nemogoče vsega vročiti. To tudi ni nikaka čuda. če se upošteva razsežnost poštnega okrožja. Rdino le poštna uprava bi mogla preustrojiti selsko pošto, za kar jc tudi zaprošena. Ubogi pismonoša ne more nositi odgovornosti za vse. Z vsem spoštovanjem Josip Morja sciski pismonoša na Dobrovem. kr Medana. Prejeli smo dopis, v katerem govori dopisnik o razmerah med koloni. Mnogo jih jc, ki ne znajo molčati, kjer bi morali molčati, ki vse izdajo svojini nasprotnikom mnogo jih jc tudi. ki se le skrivajo. Dopisnik opominja k pogumu in k složnosti. Vsi naj bi se tesno sklenili društva, da bo kakor trdnjava, ki je nihče premagati ne mor . kr Iz zapaduili Brd. V nedeljo duc 12. januarja po blagoslovu h o k o Ionski sestanek n a D o b rove m pri g Janezu Šfiligoj-ti. Vabimo zlasti ko- t Tužnim in potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je veleč, gospod JOSIP SKOČIR, častni komornik sv Očeta, župnih dekan v pokoju itd. itd., danes, dne 1*. januvarja 1!M3 v Tl. letu starosti naklonin umrl. Pogreb zemeljskih ostankov blagega pokojnika se bode vršil v soboto II. jan. t. 1. ob 10. uri predpo-ludne v Opatjemselu Opntjcselo, dne ‘J. jan. PJUL Žalujoči ostali. Imic iz Slovenca in iz zapadnih Uril. Se-luutck je važen. Odbor. kr Biljana. 'l uk. katol. slov. izobrn-L-valno društvo s telovadnim odsekom Ord" bode imelo svoj redni občni llior v nedeljo, dne 12. januarja 1913. lih -I. uri popoldne v posojilničnili pro-{.iinili na Dobrovem z običajnim dnevna redom. Člani, vdeležitc se na pol-I ..številno! JJ JOB u |s. Gregorčičev, prekrasna svelopisem-|€>C*Q-Q-*3"G- Prv« Hloventtkn trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v gopjci Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v .mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. mm za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoenoje lugoslov. razpašiljalna H. Stemnili v Celju št. 301 „Vzorci in cenik čez 1000 stvjari — z slikami poštnine prosto". — Jop. Straža" Vam proui: He pahnite od sebe sreče, hi se llam ponuja! Kupite srbsko državno srečko iz 1. 1888 v izborni skupini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3 25, še boljše pa v skupini 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K .r50 z 11 žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama zamore se dobiti na mesečne obroke po samo eno krono ! Glavni debithi 100.000,75.000 in 20.000 frankov vsako leto! Ne prezrite, da se dne 1. februvarja 1913 vrši žrebanje turških srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3 krat 200.000 frankov vsako leto! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varne srečke. Mesečni obrok K 475. Velika skupina s turško, srbsko in še dvema drugima srečkama na mesečne obroke bo K 6’25. Use ponudene srečke morajo biti izžrebane! Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 kroni. — Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana. - TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske p osojilniee1.1 (prej krojaška gadruga). Priporoča bogato z a lopo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarskn orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. = | Post L Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole rolo. A Prave Cebelno - voščene sveče in sveče za pogrebe po nizki ceni in olje za večno luč. MED za pitanje čebel in za zdravilo priporoča udani J. Kopač, svečar v Gorici. Poflrnžnica „Ljubljanske kreditne banke” so bavi k -vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — — Dinge no tinjižice obrestuje po v mnogo denarja potrosi, pri-poroč.im podpisani slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nakupiti usnje, nadplato in podplato od najboljših strojurn, s katerimi jaz lahko po zmernih cenah postrežem z vsemi črevlj.irskimi potrebščinami. - V zalogi imam tudi za uprego živali, vajeti, jermene (čelvestre goži, uzdo in štrange.) — Priporočam se slavnemu občinstvui za obilen poset. JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Nn. boljše stroje rezanje mesa, izdelovanje klobas. Peči, štedilnike, vlite kotle in vse v železno stroko spadajoče predmete. Pinter Z Lenarti Le pri naši t vrd ki trgovina z£železrcino G0RI6A, Raštelj 7-9. sil m* „CENTRALNA POSOJILNICA" REQISCF?OVflnfl ZADRUGA Z OTHEJenO ZflVCZO S3BE53E V GORICI 3EEE3E3tdt obrestuje hranilne vloge po 5 °|o. Daje članom posojila na vknjižbo po <3";0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši COTSO GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov - od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. m rnsms Naj večjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago h lastnih delavnic. Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam ANTON BREŠČAK. oris k a zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici reglstrovana zadruga z omejeno zavez« posreduje pri natnpn kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ ‘'v* kmetijskih pridelkov. ^ j\s' ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32- ******* "S*©,1 IME KMXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trakino (UokflŽevo Jetrno olje. Poučimo sredutvo proti prsnim l»o-le/niiii In sploSul telesni slabosti. Irvrna steklcnlca le k« olja na rarnomene barrt. po K 110, bele barve K 2. Trskino fceler.nato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino Jetrno olje ne železnim Jodeeem. S teni oljeni se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse koBtne boleini, Žlezni otroki, Hoi&e, malokrvnost itd. ==ss=.-::::: Cen« en« steklenice je 1 krono 40 vinarjev. Opomba. Olje, katerega narofam direktno Ir. Norreglje, prelije se redno v mojem kem. laboratorju pri dno Ne napolnijo steklenice. Zato zamoreni Jamčiti svojim ti. odjemalcem i?lede čistote in »talne •poNobnofitl 7.a zdravljenje. Cristofolettijeva pijača i* kine in železa; ;;; Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. K =— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. J000000000cxxx300cxx3£x»00000000fa NAZNANILO. Uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo HOTEL in RESTAVRACIJO pri ZLATEM JELENU V (JORICI! Podjetje, katero sem otvorila MO. decembra t, 1. to je v ponedeljek pred novim letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bodo cen j. gostom poleg Pilzenskega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridoditi si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slavnega občinstva. Za obilen obisk se priporočam Paula Koren. V mesecu decembru 1912. o e>- O. Eh = 2 — a) o 6 c. 'o ca ■d c a o 3 M X - 4>-° C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica z;i izdelovanje oblek vsakega stanu, po najnovejlem kroju. Najvefija zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporoča sl. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča se vsakdorsam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, naj •2 kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroki M. POVERAJ Gorica — Travnik St. 5 — Gorica £ (K c 0*0 P* H' o s* S-* E 0 © o* 7T-J O o Kolumbovo jajce /a pokrivanje streh ! Potom ženijalne iznajdbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora“. napravi na na\ednili sladkih strešnikih (FlaebiieRel) se sode/.e perfektno zvezo cele strelu S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen utis I Oene jako primerne I PrJporočjivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m Najboljša priporočila i Izključno zastopstvo za go* A Gorica, riSki. tolminski in vipavski O« AjCIJOv-' Gosposka ul 7. okraj ter /.a Kras: TELEFON 107. j-dnfateii ir odgovorni urednik J. Vitnpoliek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici (odgov. 1.. Lukežič.