Dle Postgebtthr bar bezahlt Poštnina plačana v gotovini*
ILUSTRIRAN L L.l S T ZA MESTO IN DEŽELO
Pr*is — cena 1.50 Ll
DRUŽINSKI TEDNIK
[ Leto XVI. V Ljubljani, 12. oktobra 1944. št. 41 (778) [
■	■	-	—. —--  -	!	NI	je	osebe	in	sile	na	svetu,	ki	bi	bila	>
Št. 41 (778)
Govori, kar je res, stori, kar smeš: to sta stezici do nebes.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO in UPRAVNISTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 15 lir, «/* leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi.
NI je osebe in sile na svetu, ki bi bila upravičena, da bi nas kdaj klicala na odgovor za to, da smo z vsem svojim slovenskim bistvom ljubili in z vsemi silami branili Boga, narod in domovino.
Dr. Stanko Kociper
8. okt. 1.1. v ljubljanskem radiu
Za obletnico prvega domobranskega nastopa v Ljubljani
Obračun s krivci našega gorja
»Vso mladost so nas vse preveč učili gledanja v tuji svet in sovraštva na levo in desno, pa premalo prave ljubezni do lastnega naroda."
_ Preteklo nedeljo je govoril v ljubljanskem radiu dr. Stanko Kociper za obletnico prvega domobranskega pohoda po Ljubljani. Njegov govor 7- naslov mu je bil »Obračun« — Je pravi dogodek v slovenskem političnem življenju. Z izredno jasnostjo 111 odkritostjo, skoraj bi smeli reči z revolucionarno brezobzirnostjo je govornik razgalil pred nami grehe in napake naše dosedanje strankarske politike in pokazal elemente rešitve: razum, realnost, Rupnik, domobranstvo.
Čep av je govor že izSel v časo. Pisju (Slovenec, 10. oktobra), se nam zdi vreden, da ga v celoti ponatisnejo tudi za naše bralce. Pri tem naj Pripomnimo, da originalni tekst ni imel vmesnih naslovov; vstavili smo jih mi, da opozorimo na najmarkant-nejše odstavke.
Pred enim letom, na dan 24. septembra. ie imel lovenski narod v Ljubljanski pokra;1 ni zbor za nai-strožio pripravljen it.
Takrat so bili komunistični izdajalci. zvezani s savojskim okupatorjem, ‘kateremu so tako sirokoustno napovedovali boi za vsako ceno. tudi z« ceuo narodovega življenja že porušili naši dve nacionalni trdnjavi na Grčaricah tn na Turjaku. Že so l> li opravili fivaio »krvavo rihtot v M diu in Je-lejidolu. že so bili odigr '.i svojo iu-»tieno komedijo v Koče-;u. Z vsem nagonom so z badoliai id mi topovi rušili slovenske domovr. Takrat so junaški ljubljanski veln jžje izcrubili dava in se noro metali boliševiške-«mi krvniku v naročje. da danes med dvema ognjema iočeio Snuderlove solite. ker jim komunistična ogledniška *ontrola ne dovoli povratka-
Takrat, ko so mnog: možie. ki bi bili po vseh p<y>blastilih poklicani, stopiti na čelo naroda, mrzlično pripravljali kovfese in cule. ie prišel z desnega in levega krila, to ie iz Notranjskega kota in iz Zameškega ob Krki .na Dolenjskem, kjer so hrabri dolenjski fantie pod poveljstvom svojec« takratnega poveljnika, stotnika Vnka Rupnika, zadrževali mednarodni komunistični naval izpodbudni klic «ašiKNunečkih mož in fantov z' okopov: Mi se še držimo. Zberite
Hudi boji na Nizozemskem
Ic vojnih, poroči] nemškega vrhovnega poveljstva v preteklem tednu:
Na zahodnem bojišču še nadalie bijemo s sovražnikom srdite obrambne bove. Od 29. septembra do 6. oktobra smo v boiiii ob nizozemsko-bel-cijski meji uni -ili 300 sovražnikovih oklepnikov in oklepnih izvidniških voz. Na vdornem področju Geilen-kirchna so postali sovražnikovi napadi v zadnjih dneh posebno ogorčeni. Sovražniku se ie sicer na tem področju posrečilo naredili nekai vdorov, a ie pri tem izgubil 59 oklepnikov. Naša bojna letala venomer uspešno napadajo področje Aaclma Na obeh straneh Remiremonta napada sovražnik z ojačenimi silami. Očistili smo nadali-n i« dele Parrovskega gozda.
Iz Dunkerqua in St. Nazaira iavliaio o močnem topniškem ognju in uspešnih spopadih z nadmočnim sovražnikom. Posadki La" Rochella in severne Gironde sta ponovili svoie izpade globoko v predtrdniavsko ozemlje.
Obstreljevanje Londona z >V1« se nadaljuje.
V srednji Italiii smo v boiih iužno od Bologne dosegli popoln obrambni Uspeh.	>
Na Balkanu se še nadalje uspešno bomno. proti razbojniškim tolpam. Prišlo ie do več spopadov z bolgarskimi četami ob stari bolgarski zahodni meji. Tako na področju pri Zaie-jariu kakor pred Beogradom so pričeli •lastni oddelki, predvsem planinski •ovci vojske in voiaške SS po težkih dneh obrambe uspešne protinapade rti.90	niočneiše sovjetske od-
r®tke. N« madžarskem obmejnem Področju ie sovražnik začel pred ne-dnevi velenapad in vdrl preko J?,r*ega KorOsa. Severozahodno od JLl,rde in ob Marošu so se izjalovili *>inogošlevilni boljševiški napadi. Na oodrociu jugozahodno od Dobrecina se noniavajo napadi in obrambne ooe-raciie.
jptj prelazih Gozdnih Karpatov so ‘	()t>	spodnjem Narevu smo
1 ” sovražnikovo mostišče.
,nWed Momloni in Vento se naše čete Pri n- • re * močnim sovražnikom. ■ui.il-?1 J? s(!Verno od Dvine so iz-■ut)Ul boliseviki 20 oklepnikov.
glavnino! Ti naši vrli borci, ki so vzdržali silno premoč, so tedaj obrnili nase pozornost nemške vojske, ki ie zaradi razvoja voine po bado-lievski izdaji morala zasesti tudi našo drobceno pokrajino, da nam ie omogočila zbrati glavnino — Slovensko domobranstvo!
' To so bili v resnici časi. ko fe ori nas vladala obupna negotovost.
Toda tudi v tem našem obupu se ie zopet razlila preko nas sama božja Ljubezen, ki nam je v najtežji uri dne 22. septembra dala našega pre-zidenta. generala Rupnika. S stisnjenimi ustnicami in odločno volio. pomagati zbeganemu slovenskemu narodu. ki ie v molitvi trpečih mater prosil Vsemogočnega za zmago idej borcev na desnem in levem krilu naše fronte proti boljševizmu, ie prevzel vodstvo naroda skozi voino in zahrbtno komunistično revoluciio. On ie .bil. ki je dne 24. septembra prvi prišel na zborno mesto, da se okrog njega zbere pošteno in narodno misleči del naroda in povedal ie v usodnem času svoio očetovsko besedo katera ga ie v zdravi večini naroda takoj naredila za našega krmarja.
Da. tedai — na dan 24. septembra pred letom dni — ie imel naš narod zbor.
Zbrali Smo se okoli Rupnika vsi. ki še nismo pozabili naukov svojih slovenskih mater, ki nam tuij nauki in miselnosti še niso raziedle korenin. s katerimi smo črpali živlienie in naziranie iz bistva slovenskega naroda. Zbrali smo se, ki v besnem direndaju voine in poneumljanju komunistične propagande nismo pozabili svojih dolžnosti, katere imamo do svojega naroda in preko nie<*a do kulturne Evrope. Prišli so staTf voiaki. ki so prisegli zvestobo narodu. Prišli so zaradi neenakega boja zmučeni. a zato v idealih, za katere so padali nas>i prvi mučenci, utrjeni prostovoljni protikomunistični borci z vaških postojank. Zbrali smo se interniranci, ki smo navzlic naivečiemu prizadeva-nm tudi tam zvezanih savoicev in boliševikov padli na visoki šoli komunizma v italijanskih taboriščih.
Dne 10. oktobra lanskega lela na se ie zgodilo nekai čemur posvečamo s temi besedami svoj spomin in kar bo šlo v slovensko zgodovino nrav tako kakor 22. in 24. september 1943.
Zgodovinski 10. oktober
Takrat ie namreč zdrava slovenska mladina dala poraiaiočemu se Slovenskemu domobranstvu prv udarniški poudarek, ki ga ie do današnjega dne vodil od uspeha do uspeha in ga bo pripeljal tudi do končne zmage nad hinavskimi zločinci v OR Takrat, ko ie tako rekoč vvsn Ljubljana še plavala v hipnotičnih rdečih sanjali, ko so strahopetci vseh starosti in polo-zaiev — prav tako kakor te dni — kot z zmesanostio udarieni brez cilia tekali po zameglenih liublianskih ulicah. ko so nekatere salonske pokveke iz rodu narodnih zajedavcev s posnie-skom omalovažujoče komentirale vpis v Slovensko domobranstvo, ie komaj 300 slovenskih mladcev brez rlolega povpraševania okoli neokretnega, gnilega ljubljanskega iavnega mnenia razvilo narodno zastavo, s trdim čisto vojaškim korakom stonilo na spolzke ulice slovenske prestolnice in nrima-zalo nekai vročih zaušnic. Zbrali smo se iz najrazličnejših bivših političnih taborov, ki smo jih spričo mnogo višini lntere^sov zapustili, da bi združeni laže koristili narodu, in s tega mesta prvič zaklicali vsemu svetu: Vemo. da gre za biti ali ne biti našega naroda-. Ker iz vsega bistva ljubimo svoj narod, se bomo brezpogojno, brez vseh ozirov, brez vseh če in toda. z vsemi sredstvi uprli komunistični revoluciji, nai poreče kdo. kar hoče! Živeti hočemo, ker to ni samo naša pravica, ampak z ozirom na poslanstvo našega naroda ludi naša dolžnost!
Mladina ie že takrat prva odvrgla vse strankarske obzire in ustvarila ono vsenarodno skupnost, ki nam ie dala današnie domobranstvo, in katera edina nas lahko reši smrti od komunistične kuge in nam zagotovi narodni obstoi v povoini brez-boliševiški Evropi, za kar so potrebni resni napori vseh pozitivnih narodovih sil.
Vsem ie bilo že takrat povsem lasno: Ta narod bo živel! Te mladino breznarodni komunizem ne bo nikoli premagal! Iz vrst te mladine, ki ie v tolikšni domovinski ljubezni zavrgla vse majhne ozire in ustvarila Slovensko domobranstvo, bodo prišli naši bodoči voditelji!
Zavedali sino se zvestobe in ljubezni do svojega naroda in domovine in šli smo preko zlobnih pogledov. S prezirom smo vračali bedasto šušlia-uje tistih, ki jim je komunistični »trup
razkrojil še tisti ščepec nadarjenosti za pogled v bodočnosti, ki ie vsakemu človeku z zdravo pametio dan že po naravi. Mirno in tovariško smo sprejeli orožje iz rok nemškega voiaka, ker smo vedeli, da bomo z niim branili živlienie svojemu narodu pred tistim kletim sovražnikom, pred katerim on še danes z uspehom brani tisočletna izročila kulturne Evrope in kateremu edinemu se moramo zahvaliti —	če	seveda hočemo	biti	resnicoljubni	—	da boljševizem	še	ni pre-
plavit vse Evrope, in da bo v svojem besnem zagalopiraniu končno izgubil vse in se zrušil. Brezobzirno smo šli preko spogledovanj in obsodb, ker sino bili boli zaskrbljeni za usodo svojega naroda kakor dovzetni za neutemeljena opozorila nekaterih liudi. ki so nas vso mladost vse preveč učili gledanja v tuji	svet in sovraštva	na	levo in
desno.	pa	premalo prave	ljubezni do
svojega naroda, poznanja bistva njegove narave 'in zakoreninjenosti v svoji domovini. Zato ie bil poziv generala Rupnika za nas glas naše narodne vesti.
Domobranstvo — jedro slovenstva
Ko se spominjamo tega prvega nastopa na ulicah naše presotlnice. lahko pregledamo uspehe tega leta na or-ganizatornem in boinem področiu in napravimo obračun. S ponosom lahko ugotovimo, da ie Slovensko domobranstvo s pomočjo nemškega voiaka napravilo toliko, da ie v svoii disciplinirani enotnosti in v svoiih visokih idealih, katere črpa prav iz dna slovenskega krščanskega kulturnega in evropskega bistva, poslalo resnični temelj naše lepše narodne bodočnosti.
Okoli Slovenskega domobranstva se ie. danes zbrala vsa ona poštena v e-cma našega naroda, ki bo v naši bodoči gradnji kai pomenila. Vse drugo ne šteje nič! Ali ie okuženo po boljševizmu, ali po ozkem političnem egoizmu, gonio za karierami in PO podkupljivosti značajno tako pokvarjeno, da mu narod nikoli več ne bo nnogel zaupat; vodstva če ne bo hotel izdati svojih najnujnejših koristi na narodnem, ideološkem in družabnem področju. Slovensko domobranstvo danes pod edinim nagibom — koristiti narodu, v zvestobi Bogu in domovini — vzgaja v svoiih vrstah kader bodočih zidarjev naše narodnostno prekaljene in družabno preurejene bodočnosti. Sodite dejstva kakor hočete, priše.l bo čas ko bo duh tega Slovenskega domobranstva prve brez usmi-ljen'1 iztrebil, druge pa postavil v ropotarnico. \
Največio srečo vsakega človeka predstavljajo po naših kulturnih, evropskih in slovenskih pojmih Bog. narod in do m o v i n a.
Mihajlovičev zgled
To edino so ideali, ki so si jih naši domobranci zapisali na neomadeže-vani slovenski prapor, kakor sem v niihovem imenu imel dolžnost že večkrat na to opozoriti Tokrat poudar-lam to ponovno, da ne bo nikdar in nikoli nobenega dvoma in izgovarjanja. da smo v svoiih vrstah žalili in nismo upoštevali svetovnonazorske koncepcije vsega zdravega naroda! Potrebno ie. da to znova pribijem zaradi nekaterih, ki mislijo, da bodo za rešitev svoiih »idealov« — če niibovo neresno strankarsko - politikantsko stremljenje sploh moremo imenovati ideale — uspešno uničevali komunizem v nepomembnih skupinicah izven narodne skupnosti vseh sloiev in vseh bivših taborov, združenih v Slovenskem domobranstvu pod vodstvom generala Rupnika. Ti so namreč v sramotnem političnem računanju ki iim [e ostalo v kosteh še iz minulih časov, ze mislili, da lahko spričo nervoznih poizkusov potapljaiočih se komunistov, namenjenih razkroiu domobranstva, pristavijo svoie niskrčke k ogniu ki »e ie kresal med nami in komunisti, i n ki ie končno pošteno osmodil klavrne boljševiške betice.
Slovenski domobranci dobro vedo. zakai iih ie poklical čas. Zato so se ob naši disciplinirani enotnosti vsi ti komunistični poskusi z govori njihovih lutk v Londonu vred žalostno razleteli in nas še boli oieklenili. Vse to bedno prizadevanje zločinskih prisklednikov kaznjenca Broza-Tita nam ie namreč bilo samo dokaz naše moč; in strahu, ki ga itnaio pred nami. če ostane naš duh v' vsakem položaju tako udaren, kakor ie bil doslej. Vse ostaje bo za razvoj dogodkov nujno prisilil do enakega sklepa, kakor oa te napravil v bratski Srbiii Draža Mihailovič. ki ie spoznal bridko neznačajno prevaro tako imenovanih zaveznikov in se vključil v srbsko narodno skupnost okoli general* Nediča,
da se te dni na življenje in smrt bije skupaj z nemškim vojakom proti vdirajočim Sovietom in Titu v zaledju.
Kdor ima še dvome, nai si enkrat za vselei zapomni:
Od vsega začetka še za trenutek nismo postali nezvesti svojim idealom. Ljubimo svoj narod, domovino in Boga ! Ni ie osebe in sile na svetu, ki bi nam mogla zabraniti. da ne bi ljubili tega. kar nam ie naisveteiše in naidražje. Ni je osebe in sile na svetu, ki bi bila upravičena, da bi nas kdai klicala na odgovor za to. da smo z vsem svoiini slovenskim bistvom ljubili in z vsemi silami branili Boga. n a r o d in domovino!
To pa smo izpričali s svojimi mrtvimi junaki in ranjenimi borci. Tem mrtvim sinovom se bo nekoč narod iz globine spoznanja zahvaljeval za nzihovo. nam že sedai sveto žrtev. Mi. njihovi bratje po ideii in krvi pa iih prosimo, nai v zboru junakov molijo pri Bogu za izdani in trpinčeni slovenski narod, ki so ga v zboru borcev branili s puško in življenjem.
Po njihovem zgledu stoie nn mrtvi straži svoiih domov tisoči tistih, ki iih bo zgodovina nekoč imenovala najboljše sinove našega naroda. Kdo božji na svetu more te naše iunake klicati na odgovor in iim količkaj očitati, če so iskreno hvaležni nemškemu voiaku. da iim ie pomagal, ko se ie njihove očetne strehe loteval ogenj iz tako imenovane... bratske roke. ki se ie zvezala s savoiskim okupatorjem, ko Pa danes vsi Srbi brez izjeme spo-zuavajo odurno igro svoiih včerajšnjih zaveznikov, od katerih so pričakovali liipno rešitev iz vseh težav, in kateri danes se s prstom ne mignejo, ko tisti, ki so ustoličili hrvaškega cerkvenega tatu Tita na »maršalski« stolček, z mongolskimi hordami rušiio srbska mesta in naskakujejo proti jugoslovanski prestolnici? Kdo na svetu nam more očitati, če sino hvaležni nemškemu voiaku. da nam ie pomagal, ko se ie naš narod — že lansko leto izdan in zapuščen — davil v komunistični gnoiuici. ki so io pomagali dovajati k nam... naši »znveznikk? Nihče ni in ne bo za to poklican, zakai več ko vse puhle nade. ki bodo vse razočarale. več ko vse grožnje, vabe in miki nam pomenijo Bog. narod in domovina!
v Če ie z narodom zvezani slovenski časnikar pred dnevi zapisal, da ie vsaka v naših listih po nas zapisana beseda v času naše borbe proti komunizmu naipristneiši krik naših lastnih slovenskih src in duš. potem nai vedo vsi. ki se pripravljajo na obsodbe, da te vsak korak slovenskega domobranca naioristneiši izraz naše naivečie domovinske ljubezni. Le mi edini imamo pravico klicati k spreobrnjenju vse. ki si brusi io jezik okoli nas.
Obračun z g. Kuharjem
To velia tudi vas. gospod Kuhar, ki ste nam govorili, nai se zdru-zinio s tistimi, ki bi vam bili že davno odstrigli vrat prav tam, do koder sega. vas beli duhovniški ovratnik, če bi bili ostali v domovini in vršili med nami ono poslanstvo, za katero so dali svoje življenje prof. Ehrlich in desetine vaših bratov, ker so poleg velike domovinske liubezni. ki iih ie navdajala. kot duhovniki upoštevali tudi stališče papeža do komunizma stališče torej onega foruma ki tudi za vas — če ste še duhovnik in katoličan — predstavlja nai višjo cerkveno instanco!
Ce ste pa govorili zato. da bi si rezervirali ministrski ltolček. potem ste prav tako kakor Mikuž nepokorni svoii vrhovni cerkveni oblasti in niste vec duhovnik. Za nas pa ste umazana. neznačajna pokveka, ki ie pljunila v tisto juho. ki io ie včerai s slastio iedla in io celo drugim prodajala. S tem ste za vse večne čase zaigrali upoštevanje med našim narodom^ ki ga bodo vodili samo pošteni in znacaini možje. Vaš primer ie tudi dokaz, da nas nobena stranka — tudi vasa ne! —_ ne more rešiti, ker le vsaka po vašem primeru ki ste imeli pred letom še polna usta obsodb partizanov, pripravljena na vsak kompromis — zaradi korita! Tem boli bo zdravi narod v domovini dal vse svoie sile na razpolago.novi vsenarodni skupnosti ki io v boju proti zločinskemu in izdajalskemu slovenskemu delu boljševizma ustvaria naš general-rešiteli Rupnik.
Odgovor g. Churchillu
In vam. gospod Churchill, lahko nekai resničnega povemo, čeprav smo maihni in čeprav se z nami igrate kakor objestna mačka z rnišio Nekateri nam namreč očitajo... da smo izdaialci. ker. delamo drugače, kakor zahtevate vi... naš »zaveznik«, cigar velikopotezna igra na svetovni šahovnici ogroža naše živlienie. Nismo namreč takšni politični ignoranti, kakor bi kdo mislil. Znamo poslušati in znamo čitati tudi to kar ie napisano v Londonu. Znali smo čitati tudi to. kar ste govorili vi. gospod Churchill, o boljševizmu in Sovietski Rusiii. Strupeno pikre so bilo besede na račun Nadaljevanje k« g. str.
Naši grobovi
Vojna poraja iz dneva v dan nove peripetije. Francija in Belgija sta »osvobojeni« in Angloameričani stoje na alzaških in vzhodnonizozemskih mejah — a mi?
Mi odkopavamo grobove.
Rdeča vojska naših moskovskih »bratov« je podjarmila Romunijo in »odrešila« Bolgarijo, prodira na Madžarsko in obljublja Srbom svobodo in kruh — a mi?
Mi odkopavamo grobove. Churchill in Eden trkata na Kremelj, Roosevelt se pripravlja na četrto prezidentovstvo, Nemčija je tik pred razsulom, samo do prihodnje pomladi ji je Ch'urchill podaljšal življenje — a mi?
Mi odkopavamo grobove.
Kako malenkosten, kako nezrel narod smo Slovenci!
Ko je vendar čisto jasno: kakor bodo veliki rekli, tako bo! Le čemu potem tako noro in jalovo rinemo z glavo skozi zid?!
O, kako dobro vam vidimo v pokvarjeno dušo! Leta 1941., pa 1942. in še lani ob tem času ste bili drugačnih misli, ker je vašim kratkovidnim računom drugače kazalo. Takrat smo bili prav mi Slovenci poklicani odrešiti svet. Takrat ni naša veljala, da se svet pokašlja na naš tragični cirkus. Takrat vam je bilo prav, da se gremo Slovenci jalovo revolucijo — saj so bili takrat rdeči na vrhu in Kajnovo ubijanje, tedaj še brez rizika, je bilo »slovanske* Moskve ukaz.
Da, Angloameričani stoje na nemških mejah, da, Sovjeti ogrožajo Beograd, da, povsod kamor stopi »zavezniški« vojak, gre kakor mrka senca z njim boljševik — da, stokrat, dal In vendar:	mi odkopavamo gro-
bove!
Ker nam je vseeno, kje stoje Angloameričani in boljševiki, kaj počneta Churchill in Eden, kako bo Roosevelt opravil pri četrtih volitvah — slišite nezaslišano: popolnoma vseeno! Vseeno nam je, kaj se zunaj nas godi; samo naše hiše nam je mar. In našo hišo smo odločeni počistiti, naj >e to Moskvi in Londonu, pa vam, njunim slovenskim vazalom, prav ali ne.
Zato odkopavamo grobove. Zato, da bo ves narod slišal njih krik. Da bo vedel ves narod: zvezali so jih z žico in jermeni in jih pobili ko garjeve pse, postreljali v gozdni samoti, sredi temne noči in jih še napol žive zagrebli ko mrhovino.
Ali tako počne zmagovalec s poraženim nasprotnikom? Ali tako počne brat z bratom, tudi če bi bil premaganec še tako kriv? Ali je kje na svetu — razen morda v Sovjetiji — sodišče, ki bi v današnji prosvetljeni dobi tako zverinsko kaznovalo še tako krvoločne roparske morilce, razbojnike in veleizdajalce?
Zato odkopavamo grobove:
Da bo vedel ves narod: pokradli so jim vse, kar so imeli, denar, dragotine, še celo dokumente. Ni jim bilo dovolj, da so jim vzeli imetje in življenje; ukradli so jim še ime.
Ali se temu reče boj za idejo? V reakcionarni Jugoslaviji so to imenovati roparski umor; njegova prvo-borilca sta bila Caruga in Hace. Ča-rugo so obesili, Hace je pa našel pot do tovarišev v hosti.
Zato odkopavamo grobove: Da bo vedel ves narod; prišli so sredi noči, nekdanji šolski tovariši, sosedje in dolgoletni prijatelji, ki jih je bila njihova žrtev pomagala rešiti internacije in jih pogostila, kadar so prišli na obisk.
Zato odkopavamo grobove: Da bo vedel ves narod: v slovenski hosti ima glavno besedo izpljunek naše družbe, poklicni kriminalec, postopač, ropar, tat in sadist.
Tudi zato odkopavamo grobove:
Da bo naša hiša snažna in čista, kakor kadar leži na parah mrlič, če dobimo kdaj visokorodne goste, zaslužne	za	naše grobove, iz	azijske
tundre	in	s stepe,	iz londonskega
sluma ali iz newyorške zamorske beznice. Zato, da bomo takemu gostu, če bi imeli nesrečo, da bi mu morali odpreti, lahko rekli: Fej, tovariš, obriši si škornje, preden	vstopiš	— nisi
domal	K. B.
vf-
HaeacUU J^uMiani!
V petek, 13. t. n. ob 'A 8. uri bo v stolnici sv. Nikolaja ljubljanski škof dr. Gergorij Rožrmsi daroval spominsko sv. malo za obletnico mučeniške smrti irtev komunističnega morilskega »procesa« v Kočevju in sto in sto drugih mučenikov, umorjenih v noči z 12. na 13. oktober preteklega leta pri Mozlju.
Vabimo vso narodnozavedno Ljubljano, da se spominske sv. maše v kar največjem Številu udeleži in tako dostojno počasti spomin narodnih junakov in mučencev.
Nadaljevanje s 1. strani
»azijatskih džingiskanov 20. stoletja«, kakor ste še Dred štirimi leti imenovali Sovjete. Bale so nam celo slutiti spopad, ki nai bi — po vaših besedah — vzplamtel med niimi in imperijem. ki mu imate čast kroiiti politiko kot ministrski predsednik.
Če ste to pozabili in se zvezali s lem nenaravnim zaveznikom samo zato,, da bi zrušili Hitlerjevo Nemčijo, in če ste samo zato izdali in pognali v žrelo tega židovskega moloha male narode, ki ste se iim desetletja napihnjeno predstavljali kot zaščitnik potem. gospod Churchill, niste vredni, da predsedujete angleškemu svetovnemu imperiiu. oziroma ie angleški svetovni imperii z vsemi svoi im i stotinami milijoni prebivalcev takšen slabič, da ni vreden živlienia. Zakai sramota ie. spoštovani gospod Churchill, da za rešitev svojega svetovnega imperija žrtvujete svoie včerajšnje za-ščitiiice »džingiskanu 20. stoletja«, kakor to te dni doživlia tudi oni del nacionalne Srbije, ki ie z Mihailovičem na čelu polagal vse nade edino v vas. pa ste ga izdali prav tako kakor kralia. da se bo zdai ob Nediču z združenimi močmi boril proti vdirajočemu boljševizmu na živlienie in smrt.
Gospod Churchill, ali zdai vidite, da nismo mi krivi, če vas nismo poslušali in smo Se zvezali z vašim sovražnikom. ki nam ie pomagal? Gospod Churchill mi vas in vašega naroda ne sovražimo, ker smo se v teh groznih letih naučili samo ljubiti svoi ul»ogi narod. Postali pa vam bomo pravi prijatelji, kadar za zaščito svojega svetovnega imperija ne boste žrtvovali malih narodov kugi. ki io prinaša vaš nenaravni zaveznik in kadar boste stopili v evropski blok. ki pa Nemčija — in to Hitlerjeva Nemčija, gospod Churchill — že od leta 1941. vodi v borbi za obstanek, ki ga ogroža židovski satanizem boga-taško-boliševiške igre.
Vaš sovražni zaveznik vam namreč že sega v žep. Če boste pa takrat, kadar vam bo pregloboko segel v malho, svoio igro le spremenili in ga udarili po zobeh, potem vedite, da mi vsi. ki smo že tri leta dan in noč v borbi z boljševizmom, vemo da ie IliHerieva Nemčija, proti kateri ste se poslužili tega nenaravnega zaveznika, že od iuniia 1941, čuvala tudi vaš svetovni imperii. kakor koli se to sliši na moč paradoksnol In prav tei Nemčiji bo zgodovina nekoč dala veličastno priznanje, da ie edino niena in Hitlerjeva zasluga, da bo boljševizem propadel, ker ie edino ona, tako zdesetkala aziatske sile v službi svetovnega židovstva. da se iih bo združena Evropa lahko obranila in itn zapodila nazai tia. od koder lih te židovski natron spustil na krščansko iti kulturno Evropo. To že danes govorim vsemu svetu iaz Stanko Kociper. slovenski domobranec, pa me tihko. dragi roiaki. ki še niste slišali radia Beograd in ste še slepi, podrete kot izdajalca zato. ker se dam votli ti o<i suhoparnega razuma in ne od čustev. ki iih ie skuhala ljubljanska ulica.
Prišel bo čas...
Tem boli vidimo spričo vsega b!Ca-kako prav ie imel naš general Rupnik tudi takrat, kadar smo stiskali zobe zaradi niegovih besed. Vidimo, da imamo v svoiem generalu Rupniku največjega Slovenca kar iih ie rodila slovenska zemlja v svoji laOOletni zgodovini. In zaradi tega njegovega globokega političnega duha. zaradi nie; pove neizmerne, vse žrtvujoče ljubezni do svoiega naroda bomo zdai v nie-govetn imenu in v bodoče v njegovem d ihu storili vse da bo nas narod živel lepše živlienie, kakor ga le imet k dar koli prei Prav zato na borno d li vse svoie sile — tudi sile tistih, ki so stali doslei ob strani, pa bodo v kratkem spregledali — na razpolago sov e n s ki narodni skupnosti. da nas bo Rupnik z nio oo-pelial v lepšo bodočnost	.
Sedal vidimo kai nam ie storiti.
Naša odločitev ie padla. Do konca, do skrajnosti disciplinirani in enotni pod vodstvom našega generala Rupnika v borbo proti boliševišhi kugit Gospodje z vseh koncev sveta Vi barantate z malimi narodi za profite svojih velikih žepov, gospod ie izpod domače strehe ki za le žene špekip tirate na korita in na stolčke, videli boste, kako hotno znali za to svoie prepričan ie u m i r a t i 1 Toda popustili ne bomo! Umrli ttomo. toda zmagali bomo!
Prišel bo čas ko se boste spomnili teli moiih besed čeprav sem ntlad in nepomemben. Narod bo klical v živlienie duha junakov t Grčaric, ki so padli za tisto, kar so biti veliki politiki z eno potezo z.ataiili: klical bo v življenje duha iunakov s Turjaka, ki so dali mlada živlienia za Boga na roti in domovino! Razočarani in izmučeni narod bo preklel vse današnie politike in zapeljivce in bo romal k Rupnikove m u s p o m i n u 1
Takrat trn vstal nekdo, ki ga bo bežin Ljubezen ki se razliva nad slo; venskim narodom, naši domovini ohranila in ta tm ta narodič popeljal V lepšo bodočnost z geslom:
Bog. narod in d o m o v i u c t
DA BODO SLEPCI VIDELI IN GLUŠCI SLIŠALI:
»Zvezani nad gležnji in na rokah«
Uradni zapisnik o izkopu jelendolskih žrtev
Na 4. strani prinašamo obširno poročilo našega urednika o izkopu žrtev lanske komunistične. strahovlade, zagrebljenih v jelendolskem gozdu nad Ribnico. Da si bodo tudi tisti, ki gredo preko nevšečnih jim stvari, objavljenih v našem časopisju, najrajši na dnevni red, češ, »žurna-listi delajo samo propagando«, priobčujemo v naslednjem suho in stvarno poročilo, kakor ga podaja o izkopu uradni zapisnik posebne komisije, sestavljene iz najuglednejših za. stopnikov naših nepolitičnih uradov in ustanov.
Zapisnik podajamo v točnem prepisu uradnega izvirnika, z vsemi tipkarskimi, pravopisnimi in interpunk-cijskimi napakami, ki so se spričo naglega pretipkavanja koncepta vrinile v čistopis.
Zapisnik
o izkopu žrtev, pomorjenih meseca septembra in oktobra 1943 in zakopanih v gozdu ob cesti med Rakitnico in Jelendolom.
Komisi io so tvorili:
1. Dr. Drago Vidmar, inšpektor Pokrajinske uprave v.Ljubljani, kot. zastopnik šefa Pokrajinske uprave
2. Dr. Janez Kraljič, kanonik kot zastopnik ljubljanskega škofa.
3. Dr. France Stele, univerzitetni profesor, kot zastopnik Akademije znanosti in umetnosti.
4. Dr. Avgust Munda, dekan iuridič-ne fakultete, kot . zastopnik slovenske univerze v Ljubljani.
5. Branko Goslar, namestnik državnega tožilca v Ljublianiv kot zastopnik višjega in državnega tožilstva v Ljubljani.
6. Jože Arko. predstoimk okrainega sodišča v Ribnici kot zastopnik pred-sedništva apelaciiskega sodisča v Ljubljani.	....	,
7. Janez Lesar, vodka okrainega glavarstva v Kočevju.
8 Božo Popovič, zasebnik, kot zastopnik pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani.
9. Dr. Ludovik Puš. načelnik informacijskega urada Pokrajinske uprave.
10. Boh Janez in Lenščak Dušan, nadporočnika Slov. Domobranstva v Ribnici.
11. Dr. Vladimir Juvan zdravnik, poročnik slovenskega domobranstva v Ribnici.	.	,
12. Dr. Janez Oražem, pokra tinski zdravnik v Ribnici.
13. Jakob Mavec, zastopnik Informativnega urada v Liubliani.
Navzoči so bili tudi zastopniki nemške civilne, policijske in vojaške oblasti.
Zastopniki tiska:
1. Zoran Brezigar za >Jutro«.
2. Janko Hafner za »Slovenca«.
3. Slavko Skoberne za »Slovenski dom«.
4. Karel Bratuša za »Družinski ted-
"'b.^Ljenko Urbančič za »Slovensko domobranstvo«.
Komisija ie odpotovala iz Liubliane dne 29. septembra 1944 ob 19 uri in prispela v Ribnico istega dne ob 23 uri. Zaradi izredno slabega vremena in poplave se ie izkop v Jelendolu pričel šele v torek 3. oktobra 1944 ob 8 uri.
Komisiai ie prisostvovala izkopu treh grobov ca. 9 km južno od Ribnice v gozdnih kotaniah na mestih oddaljenih 100—i50 m zahodno od ceste Ribnica—Grčarice.
Obenem s komisiio ie izkonavamu prisostvovalo mnogoštevilno prebivalstvo iz raznih kraiev. ki so prišli na krai zločina zaradi identificiranja pokopanih žrtev. Izkop sam ie vršil od-
delek slovenskega domobranstva iz Ribnice, kateremu ie bil po dobljenih informacijah točno znan krai grobišč.
Naiorei ie bilo odkopano srednie grobišče. To grobišče ie bilo 6 m dolgo. 2,5 m široko in 1,5 m globoko. Zemeljska plast nad trupli ie bila debela ca. Vi m. Trupla so ležala drugo črez drugo, mnogo v zelo skrčenih in zvitih legah. Iz tega grobišča ie bilo izkopanih 38 moških trupel. Bila so vsa oblečena, delno sezuta, v nogavicah ati bosa, vsa zvezana nad gležnji s telefonsko žico ali pa z jermeni m po večini zvezana tudi na rokah, bodisi na hrbtu ali na prsih. Oblačila so bila delno civilna delno vojaška
Nato se ie odkopalo drugo grobišče, ki ie ležalo v sosednji dolinici, kakih 10 m iužno od prvega. To grobišče ie bilo 4 m dolgo. 3.30 široko, in 1.5 globoko. Zemeliska plast nad trupli je bila debela ca. 3U m. Zemlia ilovnata, prav tako kakor v prvem grobišču. Trupla so ležala še boli kakor v prvem grobišču drugo črez drugo, prav tako v skrčenih legah. Iz tega grobišča ie bilo izkopanih 55 moških in 2 ženski trupli. V tem grobišču so bila trupla delno oblečena, nekatera brez vrhnie obleke, eno v samih spodnjih hlačah. Ženski trupli sta bili oblečeni, eno od niiiu pa ovito v žaklievino. V tem grobišču odkopana trupla so bila skoraj vsa zvezana s telefonsko žico nad gležnii. nekatera celo po dvoie skupaj za roke. Oblačila so bila delno civilna, delno voiaška.
Na koncu so odkopali še tretie grobišče, ki ie ležalo malo više od srednjega grobišč* približno 150 m v smeri proti Ribnici oddaljeni dolinici ob gozdnem kolovozu. To grobišče ie bilo 5 m dolgo, 2 m široko in 1 m globoko. Zemeljska plast nad trupli ie bila debela ca. */« m. Zemlia ilovnata. Trupla so ležala približno tako. kakor v prvem grobišču. Iz tega grobišča ie bilo izkopanih 23 moških in 1 žensko truplo (Drobničeva). V tem grobišču so bila trupla tudi no večini oblečena, nekatera brez popolne vrhnie obleke. Trupla so bila posebno v okončinah že tako razpadla, da se pri večini od njih ni moglo ugotoviti ah so zvezana ali ne. Eno nvoško truplo ie imelo roke zvezane na hrbtu in oči zavezane. Oblačila so bila delno civilna, delno voiaška.
Razpadloet trupel. V prvih dveh grobiščih ie bila maniša, kakor v tretjem.
Po legi grobišč, ki so vsa obdana z drevjem in grmovjem ie nuino sklepati. da so bile vse žrtve ubite iz neposredne bližine. V okolici vseh treh grobišč niso našli nobenih predmetov. V neposredni okolici vseli treh grobišč se nahajajo še sledovi zakurjenega ognja, v drugem grobišču so bili ogorki tudi v zemeljski plasti nad trupli.
Po odstranitvi zemeljske plasti nad trupli so dvigali z naivečjo previdnostjo posamezna trupla in iih polagali v pripravljene lesene krste. Krste so odnesli par korakov stran od grobišč na iase. kier sta zdravniška izvedenca trupla pregledovala, ugotavljala vzrok smrti in pomagala svojcem ugotavljati istovetnost, v kolikor niso svoici spoznali trupel že neposredno med dviganjem iz grobišč. Kot vzrok smrti vseh žrtev sta zdravnika ugotovila ustrelitev po pretežni večini v glavo. (Podrobnosti so razvidne iz priloženih detalinih zapiskov.) Trupla so bila razpoznana po oblekah odnosno po perilu no predmetih najdenih v oblekah ali na Po zoboviu. Zanesljivo idetificiranili ie bilo 47 trupel. Od neznancev sta zdravniška izvedenca odvzemala koščke oblek in perilo ter razne predmete naidene pri niih. Predmeti so izročeni poveljstvu Slovenskega Domobranstva v Ribnici v svrho naknadnega identificiranja. V ta namen so bila ta trupla tudi fotografirana.
Ob iskopu in pregledu vsakega trupla ie bil na mestu samem sestavljen poseben zapisnik, ki bo priložen temu zapisniku.
Po končanem izkopu in izvršenem pregledu trupel so le-te v krste zabili, položili na 14 voz in iih v spremstvu Slov. Domobranstva prepeljali v Ribnico. Izkop trupel se ie končal ob 17 uri.
Krste so bile do pogreba, ki se ie vršil v sredo dne 4. 10. 1944 ob 9 uri položene na iavni oder pred cerkvijo sv. Štefana. Med 6 in 8 uro ziutrai so bile posamezne krste s trupli neidentificiranih oseb v prisotnosti domobranskega poveljstva ponovno odprte na prošnjo prisotnih oseb, ki so še iskale svojce.
Ob tei priliki ie bilo identificiranih še 10 oseb. Tudi tozadevno bodo priloženi posamezni zapisniki.
Sklenjeno in podpisano:
Ribnica. 4. oktobra 1944.
(Slede podpisi.)
Fotografski posnetek konca zapisnika s podpisi
*r»t« U MU do pOfcfeha, ki se Je vršil v sredo dne 4. le. 1944 ob • url položene na Javni Od sr pred cerkvijo sv. fitefaaa. nad d ln B uro zjutraj ss bile posamezne krste s trupli neidentificiranih eeeb v prlsetnsstl damnbrt.nake«a peveljstvs ponovne odprte ne proSnJe prisotnih eeeb, ki ao ie Iskale evejee.
Ob tej priliki Je bilo Identificiranih ie 1« oseb. tudi to« tsdsvno bodo priloženi pcenmeznl zapisniki.
. ttHS?Jene la g«dp.|j«n»*
da, «• oktobra 2944.
Varšava je kapitulirala
2.	oktobra ob osmih s« prenehali hoji med poljskimi uporniki v Varšavi m nemškimi četami. 3. oktobra ob sedmih so pričeli v mestu odstranjevati barikade. Dan nato ie odkorakala v ujetništvo prva poliska skupina, ki ie bila položila orožie.
V sivem, mračnem dopoldnevu so odhajali poljski polki v nemško ujetništvo. V štirislopih so korakale čete armade Kraiove poliske domače voi-ske. Prvi polk ie štel 375 častnikov, 1250 podčastnikov in vojakov in 221 žensk. V celotni boini opremi in »| vsem orožjem ie četa za četo nemo korakala mimo nemških častnikov. Ob koncu enot so stopale žensk e. ki so delale kot sestre Rdečega križa ali kot poročevalske pomočnice.
To ie bil pohod izdanih, zapuščenih. nalaganih. Na obrazih se ie zrcalilo grozno razočaranje nad prevaro »zaveznikov«. Ti obrazi so pričali o tragiki naroda, ki mu ne manika junaštva. ampak samo boljšega pojmovanja dogodkov in političnega znania. Ti liudie so sev poslavljali od svoie popolnoma porušene in požgane prestolnice.
Drugi dan ie odkorakal v nemško ujetništvo še ves častniški zbor z ge-neraliteto in še tremi polki.
Tako se ie končal ta upor. ki ie terjal stolisoč življenj. Vse iznova upajoč v angloameriško in sovjetsko nomoč so se borili Varšavčani za svoiimi dvometrskimi barikadami, dokle* nista kaDituliraln Irdniava Mokotov in predmestje Zoliborz. Bili so nekai sto metrov oddaljeni od Sovietov. a iih ti niso prav nič podprli čeprav so iih prei skupai z Angloameričani izzvali v ta nesmiselni upor.
Preostanki in ruševine Varšave, ki nad niimi vlada smrtna tišina, so od
5.	oktobra čisto v rokah nemških bataljonov, ki so strli odpor Varšave z najmodernejšim orožiem za poulične boie. General Bor ie danes nemški ujetnik. Varšave ni več. Tist; Varšavčani. ki so skriti po kleteh in zakloniščih. preživeli te grozote, moraio danes od Nemcev sprejemati zdravniško pomoč. Boi ob bregovih Visle so oa neziprosno nadaljuje proti boliše-vizmu.
Varšava ie kapitulirala. Uboei dvakrat izdani in na križ razpeti narod ie zaman krvavel, zaman čakal pomoči. Danes mora sprejemati miloščino iz rok tistega proti kateremu se ie uprl in boril. Strahotno žalostno spoznanje, ki bo mo;da iztreznilo vsaj vse one. ki še unaio v nomoč listih, ki iim človeška živ ienia niso drugo kakor pripomoček za dosego umazanih špekulacij.
Velika domobranska zmaga na Bloški planoti
Rupnikova, Meničaninova in Colova udarna skupina so razbUe XVIII. tolovajsko brigado
Uspehi domobranskih udarnih skupin so zadnji čas tako proboini. da si tolovaii od niih kar opomoči ne.morejo. Nai še toliko ugibaio in piseio o novi domobranski taktiki, nai se tako zanikajo nie udarnost, dejstva in številke iih_ vsak teden iznova ooslav-iaio na laž.
Tak udarec, toliko uspešnejši ker nepričakovan, ie bil napad treh domobranskih udarnih skupin na XVIII. tolovaisko d i v i z i io.
V torek 26. septembra ie celotna XVIII. tolovajska divizija iela pritiskati na progo nad Logatcem. V popoldanskih urah okrog petih ie Pa »Ljubljanska brigada« napadla domobransko posadko. Domobranci tudi niRo držali križem rok. Ro prvem banditskem napadu ie komora (tren) Ljubljanske brigade dobila povelje, da se mora s tovorom približati domobrancem. Ko ie bila komai kakšnih sto metrov oddaliena od cilia. io ip z hližniepH griča pogodil s ostrim strelom topič naravnost v iedro. Poginile ! so tri mule. trije tolovaii so pa ob niih obležali mrtvi. Ostali so se ia-drno umaknili.
Komunistično vodstvo se ie bilo pa menda odločilo da tokrat ne popusti. Tolovajske enote so morale zato kar venomer napadati dobro utrlene domobrance. Ni čudno, če so imeli komunisti r>o končani akciii poleg velikega Stevib) mrtvih tudi 40 ranienih.
Med lem časom so bili Pa že obvestili o gibanju sovražnika vse domobranske udarne skupine. V zgodnjih jutrnjih urah so domobranci Rupni-14»/«, Meničaninove in delno tudi
Cofove udarne skupine odšli v smeri umika XVIII. komunistične divizije.
Na Bloški planoti so domobranci trčili ob komuniste in hitro sklenili okrog komunistov železen obroč. Tolovaji so se sicer skušali, umikati s hriba na hrib. toda večina iih ni mogla več uiti in ie obležala na bojišču. Med padlimi so domobranci odkrili mrliča ki ie, po dokumentih sodeč, naibrže član vrhovnega plenuma OF. učiteli Lubej.
Gez dva dni so se domobranske enote vrnile na svoie postojanke. Samo Rupnikova udarna skupina ie se ta čas patruljirala po okoliških vaseh. 29. septembra ie doživela, v bližini vasi Otave prijetno presenečenje. 1 red dvema hišama v tei vasi so namreč domobranci opaziti lolovaiske stražarje. Domobranci so zalo previdno obkolili vas. Ko so tih banditi .zagledali. so brez strela zbežali proti gozdu in niso nič opozorili svojih poglavariev na bližaiočo se nevarnost.
Tedai so pa že planili iz hiš sami komandanti. Vnel se ie kratek vroč boi. Takoi v začetku sta padla dva komunistična »maioria«. eden od niiiu »načelnik štaba operativne cone«, tolovajski major Lazar Kolarič. Za nii-ma ie pritekel iz hiše komandant Pero Popivoda. Domobranska stroinica ie bila hitrejša od niegovih noo in.ga ie ranila v levo ramo. Med bežečimi tolovaii sta bila tudi komandant Daki in neka komunistka.
Ranieni komunistični vodilelii so se po tem prvem presenečenju dobro kriti od svoie raie umikali proti Sv. Vidu,
Prisilno preseljevanje romunskih delavcev
Budimpešta. 1. oktobra. Takoi oo. vkorakanju v B mumijo so začeli boli'
Seviki nabirati delavce za Sovjetsko zvezo. Sprva so razglasili nai se de; la vri prostovolii o iaviio. ko pa to ni imelo uspeha, s > začeli pobirati liudi prisilno. Naiorei so pobrali desničarsko usmerjene liudi. potem one. ki se politično niso udejstvovali, in napo-1 sled kar vse od kraia.
Vri borbi z Dakiievo skupino ie odločilno sodelovala bojna skupina Hauptmanna Schumacherja in s silovitim napadom odločila potek boia.
Druga izvidnica Rupnikove skupine ie v istih dneh spoznala med mrtvimi tolovaii indendanta »Ljubljanske brigade« in hkrati glavnega štabnega kurirja Fickota.
Lepe uspehe so imeli v svoi ih akcijah tudi domobranci iz .Velikih Lase. V neki vasi so zajeli kar 28 »kulturnikov« med njimi dr. Flereta in dr. Čelešniku.
Za us>eh Meničaninovih Rupnikovih in Cofovih fantov nai na na koncu koncev govore suhe številke: 255 tolo-vaiev Tlbitih. 60 uietih. Med ubitimi ie 7 komunistov, ki so imeli višii čin od stotnika.
Domobrancem stotnika Rupnika ie bila oa pretekli teden bojna sreča izredno naklonjena. Izvoievali so nam; reč še eno zmago, ko so zasedli grič Zadelo, kier so bile zasede ki so krile Dakiiu hrbet. V tem kratkem času ie obležalo 20 tolovajev.
Ti boii ki so sami po sebi že let; vojaški uspeh so posebno pomembni zato. ker kažejo, kako Šibki so že postali tolovaii kliub spreini nrona; ganili doma in iz tujine. Rroti puški se ne moreš boriti z besedo, zakai z besedo ne moreš ohraniti osvojenega ozemlia. Komunisti ?e leea dobro zavedalo/ zato iih vsaka domobranska zmaga v srce zadene. Domobrancem so pa te zmage ne le v ponos, temveč tudi v izpodbudo in potrdilo, da se bore za pravično in narodno stvar, vredno žrtev in velikega samozataievania.
Opozorilo policije
Kliub vsem opozorilom in kliub žalostnim primerom v naši neposredni bližini se liubliansko prebivalstvo ob letalskem alarmu še zmerom ne ravna po obstoječih pravilih.
Liudie ostaiaio nemoteno po stanovanjih in drugih lokalih in mnogo, iih ie še danes ki še niso uredili svoieg« hišnega zaklonišča. Uprava policije ponovno opozarja, da so hišni starešine, oziroma njihovi namestniki osebno odgovorni, da gredo vsi hišni stanovalci takoi ob znaku za alarm v zaklonišče. /ato bodo policijski organi vršili občasno kontrolo
Hišni stanovalci se moraio ravnati po navodilih hišnih starešin odnosno njihovih namestnikov.
Krivce bo noticiia naistrožie kazno-vala.	_
Po odredbah propagandnega ministra dr. Giibbelsa moraio gostinski obrati v Nemčiii prodajati gostom tečno in okusno pripravljeno hrano vse do 22. ure. Oblasti kakovost hrane in njene cene strogo nadzorujejo.
Poldrugo kilo težko gobo so, našli liudie v nekem gozdiču pri Lienzu. Nemški listi ki o tem poročajo, da so v neki družini iz nie naredili poie-dino za pet odraslih oseb. Goba ie bila popolnoma zdrava, njen klobuk ie pa meril v premeru 32 centimetrov.
Po nainovejši odredbi pristojnega nemškega ministrstva bodo morali nemški otroci predložiti knjigarni, v kateri bodo hoteli kupili šolske knjige. potrdilo šolsks oblasti. Kniige bodo v prvi vrsti lahko kupili voini invalidi. polom šele učenci.
Vse veseljaške prireditve so v Nemčiji po odredbi polieiie prepovedane za ves čas sedanje voine. V zvezi s to odredbo ne sme bili veselic ob sejmih, ne smejo delati vrtiljaki in podobno. Izvzete so saino prireditve z,i otroke, ki iim ie zabava v omejeni meri do-voliena.
V Nemčiji so zvišali delovni čas od
48 ur dela na teden na 60 ur S tem hočejo povečali Proizvodnjo in oprostili delovne moči ki iih pntrehuieio druge panoge vojnega eosnoda rslva 1T naredile same ie razvidno, da je treba delo. ki presega redni delovni čas. pinca tj kot nadurno in sicer po veljavnih tarifnih določilih. Uredba o zvišanem času ie elastična in nalaga vodii obratov velike obveznosti. Oni moraio določiti. ali ie zaradi proizvodnje v otiralu polrebno povišali delovni čas ali ne. Nad uredbo stoii z velikimi črkami napisano: Iz gospodarstva in obratov ie treba (Liti vsi', kar se iz niih dati more. Moralne dolžnost podjetnikov ie kolikor mogoče povečati I izvod«io.
Ureditev prodaje obuive
fcef pofcrAjttidke iai*r*re itr itd«1 *Ji*2«Anja *Uvt*Ma za uredittv j*rod«jr Čevljev:
L Nakti** i* «d4aj* oevljtr. ki *« v celoti , ali delno ualelaat iz usnja, *e vrij P<* dtrioč- ; tttli	naredite o icdetovanju « oafeuim
ter popravita Gevffev c d »e S«. oktobra 1*43, *t. 2« CM 1. 2Sbl/W) in mojih #*vriil«ufc določb k. t po čl. 1 im 4 uaredbr Vrhovnega komisarja v zagotovitev t**k*t<luc oskrbe de-lovrnega ijudtftva t dt»e ». *K*i*tembra 1*44 <». 1. 154 W>. kolikor je tam predvidela it* daja oblačili tih lakactuc E odrrrki, uametije-niiitt za trnku p Čevljev.
Spričo vojttrfa razmer se »mejo nakaznice fltacrfao izdajati po najstrožjih aieriMi aamo v zagotovitev najnujnejše potrebe delov nr^a Ijod»tva 'ti v icogib iK*vo>red«e tkode za njih sdravje.
t. V čl. J. unije prvo citiraue naredbe pred-|M»atia prepoved izdelovanja čevljev po meri »e i in n nasprotno dosedanji toler.ra.ni praksi favajati tako, da čevljar ne sme prevaeti izdelave *ovth čevljev niti tedaj, če potrošnik ftaju dobavi usnje, niti če čevljar da usnje i« tvoje zaloge, lejema od te prepovedi, določena v čl. t. *are<Lbe gled izdelovanja ortopedskih čevljev qrf|a> v veljavi. Bieerfaije iz-feaie glede izdelovanja čevljev po meri določa *ef pokrajinske uprave v sporazumu t uein-4kim svetovaloem.
3. Cetij »e bodo razdeljeval; med potrošnik, samo v vifcinj kontingenta, ki ga od časa «*• časa za določeno obdobje predpiše šef pokrajinske uprave v sporazumu t nemškim svetovalcem. Kontingent bo razdejjen po upravnik področjih, rezervirati a pa bo posebna količina čevljev za aonalne ustanove. Ea indu-»trijsk« obrate. *a uradna mesta n posebej za begune** s partizanskih področij
4. Ža izdajanje nukaznic so pristojna tale oblastva: a> šef pokrajinske uprave po odseku ea oskrbo pri oddelku VIII, za javne potrošnike državnih službenih mest in dobro-deluih ustanov; b) okrajna glavarstva in župan me4a Ljubljane po svojih preskrbovalnih oddrlkih za posebne nakaziuce posameznikom, ki imajo svoje stalno domoval šče v njih upravnem območju; c) župan mesta Ljubljane l»o svojem preskrbovalnem oddelku za posebne nakaznice beguncem z onih območij po-krajue, ki so ogrožena Po partizanih, ako imajo v pokrajin, svoje stalno domoval šče; d) Pokrajinski gospodarski svet za nameščen-Btvo vojno važnih obratov z omejitvijo na delovne čevlje.
5. Upravna oblastva I. stopnje in Pokrajinski gospodarski svet vpisujejo izdane nakaznice v kartotečne liste, ki »o predpisani za tekstilno oskrbo
G Trgovci in obrtniki smejo oddajati Čevlje samo proti izročitvi nakaznice in istočasnemu odvzemu odrezka oblačilne izkaznice. Za sprevodne čevlje je določen odrezek A in za delovne čevlje odrezek B oblačilne izkazn ee.
7. Trgovci na drobno in obrtniki morajo do 5 dne v vsakem mesecu izročiti Pokrajinskemu gospodarskemu svetu nakaznice *ti odrezke oblačilne izkaznice, ki so jih prejeli v prejšnjem mesecu. Na osnovi tega in glede na obstoječe zaloge čevljev prejmejo za to naro čilnice, s katerimi uadalje lahko nabavijo čevlje’ Pokrajinski gospodarski svet razdeli vsakokrat določeni kontingent čevljev po navodilih. ki se bodo ;zdala sporazumno z nem-tki m svetovalcem
8. Kr Sit ve prednjih določb se kaznujejo po veljavnih zakonskih predpis'h.
!). Prednja navodila naj okrajna glavarstva razglase na pr meren način.
p rezident Div. genral: Rupnik, s. r.
Sprejemanje poškodovanih bankovcev
Sef pokrajinske uprave je z odločbo z dne 3. oktobra 1044., VIH. No. 5591/14 odredil, da morajo poškodovane bankovce in novčanfce, na katerih so še čitljive številke, sprejemati od ohlA«tev in uradov tudi pr vatne stranke v plačilo.
V primeru, da bi se kdo branil sprejeti znesek poškodovanih bankovcev, ki Se smejo krožitj v prometu, pomeni to, da je odklonil sprejem plačila.
I*otres*meri v Jeni s« zaznamovali
v petek fi. oktobra nenavadno močan ■potres. Žarišče teffa potresa ie bilo verjetno nekie v iužni Bolcar i ii.
V Vermii imiti« dv* tiso# let star« areno, ki ie do poročilih nemških listov eno najboljših zaklonišč na svetu. V uieni obokani kleti je prostora za Sest tisoč liudi
h Berlina poročili«. da ie vse nre-bivalstvo Aachna. ki leži v doseeliivj
RDEČA KOLOBOCIJA
sss MIMH IN MIMA ==
Za tir deset kuj takega
— kar pol stotnije smeS»ih »lik,
ki dajo pesmim, zgodbam mik —
va svet* ni enakega.
daljavi sovražnikovega topništva na vatnem. Odvoz prebivalstva ie bil sicer zelo težaven vendar »e ie dojmjI-no"ia posrečil.
l’o poročilih iz Milana dobe prebivalci Firenc na dan po dva litra vode in im> 100 gramov kruha.
(ioriški prefekt ie odredil, da odšle* siren ne bodo več preizkušali vsak dah ob desetih, temveč zvečer ob Mtetka zatemnitve.
Osebne vesli
POROČILI 80 SE:
V Ljubljani: lir. Ione Stih, sodni pristav/ in gdč. Minka Musaijeva; gosp. Ciril Miklič, dipl phil., in gdč. Marinka Berna rdi jeva, uralnica: gosp Leopold Crum, uradnik Vzajemne zavarovalnice, in gdč. Marinka ZdeSar-)er?. visoko£oifca.
Čestitamo!
UMrtLl SO:
V Ljubljani: 65leim Franc Jagodic, železničar v pok.; Dora Levstikova; Frančiška Kvasov*; dr. Matej Pretner, odvetnik; Janko Or.id, Šolski upravitelj v pok.; (telet n& Neža
"Seškova: Franc Kurat; Jofce Acccetto.
V Žužemberku: Frančiška Žlajpahov«.
V Žalni: Franc Novljan
V Borovnici: Anton Drašler, gost. In po*.
Naše sožalje!
Listek ,J)nižinskega tednika**
Moč domišljije in trdne volje
Napisal dr. Ludovik Jahn
Neki čistilec vagonov je nekoč po I»omoti ostal v vagonu - hladilniku. Sprevodnik je mislil, da je voz prazen iu je možaka zapri vauj. Čistilec se je v hladilniku vozil samo 30 kilometrov. Ko so vagou odprli, so ga našli mrtvega v njem. Koliko duševnih in telesnih muk je moral siromak na tej vožnji prestati, pričajo besede, ki jih je s kredo napisal na tla vagona ^Hladneje postaja, bojim se, da me ne l»o nihče rešil iz te ledenice... Počasi zmrzujem, kmalu me ne bo več...« In na skrajnem koncu vagona, kamor se je v smrtnem strahu splazil, je napisal: »že na pol spim, morda so to moje poslednje besede!«
Ta človek je umrl za domišljijo, do-mišljajoč si, da je zmrznil. V resnici je namreč hladilna naprava sploh ni delovala in v kladilniku je bila temperatura nad ničlo!
Prav tako strahotna po svojem učinku je tudi naslednja dogodbica: ameriški študentje *o se hoteli nekoliko maščevati nad šolskim slugo, ker je prevestno beležil njihove zamude. Neki večer so prišli i>onj. zakrinkani in našemljeni in »o ga odpeljali pred 'skrivnostno »sodišče«, kjer so ga — kajpak za šalo — obsodili na smrt. Pripravljena sta bila sekira iu tnalo, tako da ju je obtoženec videl. Ko so mu zavezali	oči	in ga	privezali	k
tnalu, ga je nekdo nalahno z mokro brisačo udaril po vratu. Prešerni smeh navzočnih je pa nenadno utihnil, ko so ubogega slugo res mrttvga dvignili is tal. Pričakovani fiziološki učinek — v tem primeru	smrt —	je
nastopil, ne da bi bil zanj dan telesni vzrok!
Spominjam	se	popisa	nekega po-
skusa, ki so ga tuji znanstveniki naredili s privolitvijo nekega na »smrt obsojenega zl-očinca. Sporočili so mu, da ga lahko usmrte. ne da bi kaj čutil. Možak	je	privolil	in tako	so
znanstveniki naredili z njim poskus, ki je dokaj pripomogel do razjasnitve izrednega učinka človeške domišljije.
Obsojencu iso zavezali oči in mu nato zarezali čisto nenevaren urez v bližino ožilja na zapestju. Nato so napeljali čez roko gumijasto cev. po kateri je tekla voda, topla približno tal«) kakor človeška kri. Ta voda je lila prav čez rano. tako da je imel obtoženec občutek, da bo izkrvavel.
Znanstveniki s» opazovali utrip in so ugotovili, da deluje srce vse in vise počasneje. Naposled je čisto obstalo. Mož je bil mrtev.
DoniiSljlja pa lahko učinkuje tudi v nasprotnem smislu iu je torej za nais lahko prav koristna moč. ki nam pomaga do dosega te ali one želje. V svetovni vojni so ljudje — zaradi strahotnih doživljajev — pogosto ol*oleli za raznimi živčnimi motnjami, ki so prisebno prizadele čute ali pa gibalne organe. Pokazale so se bodisi v ohromitvah alj v neumirliivem trepetu l*osameznih mišic, bodisi v gluhosti. Ob teh obolenjih so bili zdravniki spočetka brez moči. posebno ko so isi>oznali. da se jih ne da lokalno zdraviti. Poskušali so to in ono, dokler naposled niso utiotovili, da je mogoče !Kliniko po novem postopku zdraviti, da. celo v trenutku ozdravili. Pričeli so uporabljati elektriko. Pravi vzrok teli nenadnih ozdravljenj, ki so se zdela podobna čudežoin, pa ni bila elektrika — ta je bila tu le sredstvo v dc&ego namena — temveč moč domišljije!
S pomočjo električnega toka so tresoče se mišice za hipec ustavili ali pa ohromele mišice spet oživili. Ob tem občutku je bolnik prišel do spoznanja, da se njegova bolezen da pozdraviti ali celo. da je že ozdravel. Posledica tega je bila, da se je bolezen kmalu popravila in čisto izginila. Zgodilo je tudi, da je hromi bolnik po nekaj minutah zdravljenja z električnim tokom sam odše] domov. Te izredne aspehe je dosegel zdravniški svetnik dr. VVittgensteiu. vodja Specialnega oddelka bolnišnice za živčno bolne v Kasslu.
Vsak človek je bolj ali manj suženj svoje domišljije, peteebno tedaj, če jo podkrepi zagotavljanje nekoga drugega ali pa moč tiskane besede. Pri tem se pa fantazija in čut kritičnosti ne pojavljata povsod enako. Razen tega je uspeh takšnega zdravljenja odvisen tudi od okoliščin, od vpliva, ki ga ima zdravnik na pacienta in od bolnikovega zaupanja v zdravnika. Posebno je koristno in uispešno takšno sugestivno zdravljenje Pri bolečinah. Tako na primer zanimiv in napet roman lahko na človeka tako učinkuje, da celo pozabi na zobobol, ki je vendar huda bolečina. Prav zato se nam zdi ponoči, da duh ni zaposlen, vsaka bolečina hujša kakor podnevi, ko nas toliko drugih stvari zmoti, da ne mislimo Uamo nanjo.
Posebno lep dokaz za izredno moč domišljije, podkrepljene s trdno voljo, je izpoved nekega avstrijskega kemika, ki s svojo voljo lahko doseže, da ga prav nobena bolečina ne boli. V tem stanju mu lahko po mili volji prebadaš roke ali noge « iglami. Na
vprašanje, Itako je vendar ta mogoče, je odgovoril takole:
»Med vojno sera bi} ranjen od krogle. Poškodba mi je prizadejala Isiine bolečine. Ko nobeno mamilo, ki naj bi mj bolečine omililo, ni prav nič zaleglo in sem naposled jel odklanjati vse, od uajmilejšeg* do najmočnejšega, sem se domislil, alj ne *»i bilo mogoče bolečino premagati z mislijo. Vztrajnost me je pripeljala do cilja. Naposled, naposled 'sse mi je posrečilo postati gospodar bolečine. Zdaj celo uživam v zavesti, da bolečino lahko z voljo prikličem, ali »etn ji pa kos. Zdaj mi nobena bolečina ne more več do živega! V resnici ne občutim nobene bolečine več. Ne smete mštsliti, da jo zatajim, kar bi sicer bilo z voljo tudi mogoče. Postal sem res neobčutljiv.«
Ob spominu na vojaško bolnišnico, kjer si je zdravil rano, se je domislil tudi nefepečnosti, ki je zaradi nje po operaciji dolgo in hudo trpel.
DOBRO~Dl
Nekega prekrasnega poletnega nedeljskega jutra je gospa Maramova s svojega podstrešnega stanovanja opazovala, kako so ljudje drug za drugim odhajali natovorjeni z nahrbtniki na izlete v bližnjo in daljuo okolico. Vsi so se hoteli tega lepega nedeljskega dne naužiti svežega zraka in sonca. Tudi stanovalci iz spodnjih nadstropij njene hiše so skoraj vsi že odšli. J3ospa Maramova je pogledala mačka, ki je v klopčič zvit sedel poleg nje. ga pobožala in mu dejala:
»Zdaj sva popolnoma sama. fte celo hišnik je z ženo in otroki odšel na izlet. A name so vsi pozabili. Nihče ,me ni vprašal, zakaj sem ostala doma. A če kaj vem, bo danes ie grmelo in deževalo. Prav dobro vem, zakaj ne grem z doma.«
V stanovanju gospe Maramove v poletni vročini ui bilo ravno prijetno. Sonc« se je upiralo v streho ia jo žgalo. Sojjarica je bila tako neznosna, da je gospa Maramova proti poldnevn razprostrla na streho pred svojim oknom dežnik, ki naj bi jo vsa} nekoliko branil pred žgočimi sončnimi žarki.
Ko je razpenjala dežnik in se sklanjala ven. je zagledala na oknu pod seboj otroški obrazek. Spoznala je ma-le?a Antona, sinčka eno nadstropje niže stanujoče družine. Zadnje dni je bil mali nekoliko bolan, zato ffa naj-brže starš; danes niso vzeli s seboj na izlet.
»Nič kaj dobri slarši niso to,« je zmignila z glavo gospa Maramova,
Vzemite
za ledvične bolezni
URIDON £aj
Dobit« ea v lekarnah
potem se pa zatopila v šivanje. Kmalu je postala zaspana, glava ji je zlezla čedalje niže in čez nekaj trenutkov je tedno zaspala.
Prebudilo jo je zamolklo grmenje. Prve dežne kaplje so grozeče padle na njeno okno. Urno se je predramila, pogledala proti nebu in se zgrozila. Črni, nevihtni oblaki so se podili po njem in niso obetali prav nič dobrega. Gospa Maramova je zaprla okno.
Nevihta se je z veliko naglico čedalje bolj približevala. Zdaj se je zabliskalo. potem treščilo, da se je gospa Maramova od strahu prekrižala. Zdajci je vso hišo pretresel strahovit pok, gospa Maramova za hip ni vedela, kaj se je z njo zgodilo. 1’ptem se je zavedela, da je streščilo v hišo. Sklonila se ie skozi okno in se v naslednjem trenutku spomnila malega Antona, ki so ga starši pustili doma.
»Anton, ubogi otrok!« ji je zabučalo v glavi. »Starši so ga samega pustili, doma. Kako se mora deček bati.<
Potem je jadrno stekla iz kuhinje in odbrzela po stopnicah navzdol. Otroka mora za vsako eeno rešiti. Da bi obvestila gasilce, je prepozno. Sama mora delati. Čeprav zgori tudi njeno stanovanje, otroka mora najprej rešiti. Obstala je pri vratih sj>odnje stranke in s strahom spoznala, da se iz špranj že vali skozi vrata dušljiv dim. Stanovanje je bilo nedvomno že v plamenih. Z vso močjo se je uprla v vrata, a niso se vdala. Potem je zapazila, da je ostalo okno, ki <1rži v shrambo, odprto. Z največjo muko se je zavihtela s stopnišča do njega in splezala navzdol. Za gospo Msramovo to ni bil lahek posel. Bila je stara že okrog šestdeset let in precej debelušna. A jadrno si je opomogla od napora in odhitela v stanovanje. Za hip je obstala. Pohištvo so že lizali ognjeni zublji, vsepovsod se je valil dušljiv dim. Stekla je v prvo, nato v drugo sobo, a dečka ni našla. Potem si je s trudom utrla pot v predsobje. V' kotu na tleli je opazila nekaj temnega. Sklonila se je in dvignila otroka k sebi. Potem je jadrno odprla vhodna vrata in odhitela na stopnišče. Nare-
»Pri nespečnosti,« je dejal, »sem uporabil isti postopek kakor pri premagovanju bolečin. Zapovedal sem si, da morati! zaspati, brž \u> bodo ob desetih utrnili luč.«
»Torej nekako po Coueju,« isem pripomnil.
»Oa, podobno, vendar ne čisto tako. Nisea. namreč zaporedno ponavljal: .Zaspal bom, zaspal Ikwu...‘, temveč sem ravnal g seboj, kakor bj bil drug človek in kakor bi nekomu drugemu zapovedal: ,Zdaj boš taspal!* Iu res i»em zaspal. Prav tako sem si napovedal: .Nobene bolečine ne boš vež čutil!* In res je nisem več občutil.«
Učinek in moč domišljije sta tako silna, da ju ne uporabljamo samo pri takšnem zdravljenju, temveč sta izredna sila tildi v rokah staršev in vzgojiteljev, ker z njo lahko neopazno in mimogrede vplivajo ugodno na vzgojo otrok.
(Jteclams Universum, Leipzig)
Napisal Wolter Persich
dila je še nekaj korakov, potem so jo zapustile moči.
Gospa Maramova se je osvestila šele, ko so jo krepke roke dvignile in jo skušale postaviti na noge. Pogledala je in opazila dva gasilca, ki sla jo skušala predramiti. Poleg nje je sedel Anton in jo prestrašeno gledal. Takoj se je spomnila, kaj se je zgodilo.
»Gospa, urno stopite po stopnicah navzdol,« ji je dejal eden izmed gasilcev. »Z avtomobilom vas bomo odpeljali v bolnišnico, saj ste po vsem životu opečeni.
Gospa Maramova je s skrajnim naporom vstala in oziraje »e na gasilca, odšla po stopnicah. V avtomobilu je spet omedlela.
Ko se je potem v bolnišnici Pez nekaj ur zavedela, je takoj povprašala po malem Antonu. Povedali so ji. da j« mali zdrav in je samo lahko opečen. Ona ga je rešila, sicer bi zgorel. Stanovanje njegovih staršev je popolnoma zgorelo, pa tudi ostali del hiše je močno prizadet. Gasilci eo sicer ogenj kolikor mogoče hitro pogasili, a vseeno imajo vsi stanovalci v hiši veliko Škodo.
>Gospa Maramova,« je dejala mati rešenega Antona,« ko je čez nekaj ur prihitela v bolnišnico in izvedela, komu Se ima zahvaliti, da je njen mali ostal pri življenju. »Ne vem, kako naj se vam zahvalim za to, kar ste nam siorili. Rešili ste nam najdražje na svetu.«
Ko je gospa Maramova samo vnemamo zamahnila z roko. češ, da je storila samo svojo dolžnost, je Antonova mati nadaljevala:
»Slišala sem. da imate sodem otrok. Vsi so že poročeni in jih le redko vidite. Povejte mi. ali vas nič ne skrbi zanje?«
»O glede tega je pa zadeva tale,« se je nasmehnila gospa Maramova. >Kadar me otroci potrebujejo in se jim slabo godi, takoj pridejo k meni in se mi potožijo. Kolikor časa jih pa ni, vem, da jim je dobro. Tega sem se v svojem dolgem življenju naučila in se privadila. Zdaj pa pojdite, gospa Mulierjeva. Mali Anton vas gotovo že nestrpno čaka. Vsaj nekaj let vas še j>oJrebuje. potem se bo sam lahko boril z življenjem. Dokler vas pa potrebuje. mu morate zmerom stati ob strani. To je naloga nas žensk na svetu.<
Kako se ločita istosmerni in izmenični tok?
Pri goreči električni žarnici prav lahko z golo roko določiš, kakšne vrste tok je v njej. Izmenični tok na splošno v vsaka sekundi stokrat i spremeni svojo smer, toda zaradi izredne hitrosti naše oko tega ne zaznava.
Narobe pa lahko z roko doženemo, alj je v žarnici navadni ali izmenični tok. Ce namreč razkrečimo prste in premikamo roko pred osenčeno steno hitro zdaj sem zdaj tja, zagledamo prj izmeničnem toku v senci na lepem deset ali še več prstov, pri navadnem UM osni e m em toku pa samo enakomerno temno senco.
Psi, ki ne lajajo
Marsikdo ve, da živi na svetu nič manj ko sedemdeset različnih vrst psov. Malokdo pa ve. da so med temi vrstami psi, ki ne lajajo. Tu ne gre za pse. ki bi iz katerega koli obolenja v grlu ne mogli lajati, temveč za posebno vrsto, 'ki živi v centralni Afriki in jo črnci imenujejo »basengi«. Ti psi so precej veliki in močni, njihova dlaka je pa rdečkaste barve. Črnci jih posebno cenijo, ker so dobri lovski psi.
»Točnim ognjenik
Na Hovojskih otokih pričakujejo za drugo leto r/.bruh ognjenika Mau-ne-Loe, visokega 4170 metrov. Ta ognjenik namreč zelo točno deluje, saj bruha lavo vsakih deset let.
Zadnjikrat je bruhal leta 1935. Tedaj so se ogromne količine lave valile s hitrostjo 150 m na dan proti
Križanka šiev. 31
7
POMEN BESED
Vodoravno: 1. Rokodelec. Morski razbojnik. — 2. Medmet. Razum ga doume, čustvo ne. Kazalni zaimek. —
3.	Izprememba. Žlahten kamen. — 4. Pri nas so nekoč njeni strici sloveli. — 5. Novi red z vzhoda gg posvečuje. Rudarjev dom. Oblika osebnega zaimka. — 6. Kip. Mohamedanski knez. — 7. Velja za lepotca, čeprav ima grd glas. Veznik. Del parnega stroja. — 8. Cankarjeva knjiga. —
9. Redkost Suhe krajine. Brezcvetna rastlina. — 10. števnik. Zemljepisni pojem. Prešernov veznik. — II. Vladar. Nebesni pojav.
Navpično: 1. Njegova samica sesa kri. Ceni dobro kapljico. — 2. Del voza. žuželka. Oblika osebnega zaimka. — 3. V sedanji vojni se jih je malo uresničilo. — 4. Ni si sam izbral žene. Merilo trdote. — 5. Grška črka. Muza ljubezenske poezije. Sto kvadratnih metrov. — 6. KvartaSka barva. Atomska skupina C* Hs. — 7. Veznik. Trske. Predlog. — 8. Svetopisemska oseba. Draži srce. — 9. Najhujši sovražnik starega Rima. —
10. Očka. Zapečati kupčijo. Negovan gozd. — 11. Indijanski simbol. Suženjsko delo.
glavnemu mestu. Letalcem se je pa tedaj posrečilo, da so ognjeniku s posebnimi bombami »zamašili žrelo«. In tako njegov izbruh ni naredil še hujše škode.
Tudi zdaj je že vse pripravljeno za primer, da bi ognjenik pričel še prej svoje smrtonosno delo »Najtoč-nejši« ognjenik na svetu Mauna Loa je pa razen tega tudi najvišji še delujoči ognjenik in si je tako — prav po ameriško — priboril kar dva rekorda med ognjeniki.
Kraljica in drvar
Kralj Maks I. Bavarski ie neko poletje bival s svoio družino na eradu nekega kneza v RTieinpfatzu. Kraljica je vsako jutro opazovala drvarie ki so v bližnjem gozdu od ranega iutra do poznega večera sekali in tesali drevje in se čudila njihovi »ridnosti. Nekega iutr« ie svojemu možu deia-la da se ii drvarji smilijo, ker gotovo kljub temu. da od jutra do večera delajo, zelo malo zaslužijo. Kralj Maks ii je razložil, da so ti ljudje že od detinstva vajeni dela in skromnega življenja in »o zato čisto zadovoljni. a kraljica mu ni verjela. Zato ji je kralj obljubil, da bo poklical enega izmed drvarjev in se bo sama lahko prepričala, da je mož s svojim življenjem popolnoma zadovoljen.
Takoj je odposlal sla in mu naročil. naj privede enega izmed drvarjev.
Čez nekaj minut ie že stopil v sobo močan drvar. Znoj mu ie še lepel na čelu in obleke se mu ie še držalo žaganje. Priklonil se ie pred kraljem in čakal, da bo povedal, kat želi.
Kralj ea ie nekaj trenutkov opazoval. potem mu pa razložil, da bi hotela kraljica z njim govoriti ker se ji smili, da mora toliko delati in ie prepričana. da ima premalo plače.
»Koliko zaslužiš na dan?« ea ie vladar potem vprašal.
»No. moj zaslužek ni slab.« se ie namuznil drvar. »20 kraicariev na dan dobim.«
Kralj in kraljica »ta se začudila. Da drvarji tako malo zaslužijo, tudi krali ni mislil.
»In s tem denarjem lahko preživiš ženo in otroke? Koliko otrok pa imaš?« ea ie dalje vprašal kralj.
»Dva dečka ia tri deklice.« ie od-eovoril drvar.
Kraljica ea ie potem izpraševala, kako živi in naposled nič hudega sluteč deiala:
»Potem se naibrže z ženo prav dobro razumeš in si srečen?«
»Veste, veličanstvo, moja žena liza ie sicer pridna, a drugače ie z njo velik križ. Če se le malo pomudim v gostilni in nekoliko dobre volie prikolovratim domov me grdo gleda in mi ne privošči dobre besede«
Takšnega odgovora na kraljica vseeno ni pričakovala. Vstala ie. drvajia grdo pogledala in iezno dejala-
»Sramui se. samo ničvredni liudie se napijejo!«
Drvar se ie no teh besedah zvito nasmehnil. se obrnil h kraMu in deial:
»Glejte, glejte, nrav tako povori kakor moia Liza kadnr sem olčaien «
Kraljico ie seveda mini'o veselje, da bi drvarju zastavila še kakšno vprašanje in ie brez slovesa odbrzela iz sobe.
Krali ie pa drvarja nagradil. Dal mu je tri zlatnike in ga odpustil.
Usnjene itdelkt barvajte le * sne* cfalno liarro ki o«iiin ne ikodui«, Klaks — Naunleono* tr*.
Fot« Pavlovčič
LETO DNI PO JELENDOLSKEM POKOLJU
Resnica je bila strašnejša od domišljije
Prvi uradni množični odkop žrtev slovenskega Kajna
Neizmerno veliko zahteva svet od žurnalista. Nobena snov mu ne sme hiti tuja, za vse mora imeti oči in ušesa, nikjer ne sme biti prepozen, nikdar pretruden; za njegovo pero ni nikoli opravičbe. Časnikar 1944. mora biti logik in psiholog, tožilec in zagovornik, poročevalec in ideolog.
Se vse težja je naloga tistega, ki piše v teh apokaliptičnih dneh za Slovence: moral bi biti v eni osebi Dante in Shakespeare, Demosten in Zlatoust.
Jelendol je prvi od slovenskih Kajnovih grobov, ki je zatulil do Ljubljane. Ne še do citadele; zdramil je šele okope. Premalo je bil še glasan, da bi bil prodrl do naših Dantejev in Shakespearjev, Demostenov in Zlato-ustov, kraljujočih na visokih prestolih, ki jih jim je bil s svojimi žulji postavil in s svojo ljubeznijo opremil v peno krasnoslovja zagledani slovenski tlačan.
Jelendol ni žurnalistika, kakor ni bil žurnalistika Matija Gubec. Jelen-<lolu nista kos ne kronist ne fotograf. Oči, nos in ušesa ne zadostujejo zanj, tudi glava in srce sta premalo. Jelendol je snov za našega Dostojevskega in Balzaca, če bi ju imeli, za našega Bruegla in Doreja. Nimamo jih, a njih nadomestek je ostal v Ljubljani in nemara v prazničnem pričakovanju ugibal, kdaj bodo pri nas »bratje« z vzhoda, učitelji njih, ki so iz naše domovine naredili pogorišče, iz naših gozdov grobišča, iz naših src brezdno sovraštva in smrti.
Bali ste se videti, kaj je Kajn storil svojemu bratu. Zakrili ste si oči, zamašili nos in ušesa, rekoč: Nič ne vidimo, nič ne duhamo, nič ne slišimo. Tako do mozga se je že zajedel razkroj v vašega duhš in srce-, tako do korenin vas je že izpridila od vaših prednikov podarjena vam civilizacija, da celo marsikateri od boljših med vami s premislekom tišči glavo v pesek: ljubši od odrešilnega spoznanja grozotne resnice vam je smrtonosni opij prijetne laži.
Tako nepopisljiv je zločin, ki ga je lastni brat zagrešil nad Slovencem, da žurnalistovo pero ne najde besed zanj. Hoteli bi, da vse to nečlove-žtvo, če že mora biti, ne bi bilo tako satanistično zgoščeno. Laže bi vas tedaj prepričali, ker verujemo, da še niste pozabili vsega dobrega, kar sta vas oče in mati učila. Poejevih in Hoffmannovih zgodb prav zato ni moči verjeti, ker so preveč pokvarjeni njihovi ljudje. A prav zato tudi je novi nauk z vzhoda tako rafinirano peklenski: »Stopnjuj človeško pokvarjenost do zadnjih mejš zla, in prepričan smeš biti, da je nihče ne bo verjel.«
Vprašam vas, ki ste nemo stali pred to ubogo, razmesarjeno gmoto, kar so bili še pred letom dni dobri slovenski ljudje, in jih z grozo gledali zvezane na rokah in nogah, pobite ko stekle pse, ne od tujca-sovraž-nika, ampak od lastnega brata, zmetane na kup in zagrebljene ko crknjeno živino: ali ste že videli slraš' Kejii prizor? Vprašam vas, ki ste morda vzdržali z muko pol ure na istem mestu kraj groba, medtem ko so domobranci-prostovoljci nepretrgano od 8. zjutraj do 5. zvečer vztrajali pri odkopavanju: ali sle videli večje herojstvo1 Vprašam vas, ki ste zrli v trpeče obraze najdražjega oropanih mater, obvdovelih žen A in osirotelih otrok, ko so cele ure med upom in strahom strmeli v jamo, na tihem morda moleč Boga za čudež, da bi bil njih dragi vendarle še živ, če_ ga ne spoznajo med mrtvimi — vprašam vas, osivele in od življenja izkovane može: ali ste že videli veličastnejšo ljubezen? Vprašam vas, ki ste bili v »osvobojenih« vaseh priča, kako so žene in dekleta nemo obstopile žalostni sprevod in položile vence in šopke na krste junakov, dobro vedoč, da utegnejo pol ure po odhodu kolone dobiti Kajnovo plačilo za svoj " »zločin«: alt ste ie videli tišji pogum?
Ostali so v Ljubljani mojstri jezika in obnemeli vodniki, katerih ena sama beseda bi zalegla več kakor cele strani našega pisanja — še več: ki bi nam bili celo, da so o pravem času povzdignili svoj glas, prihranili pre-nekateri Jelendol. Slovenski narod ne prosi, da bi ljubljanski Demosteni in Shakespearji krasnoslovili o njegovi tragediji. Tudi srbski narod je brez poklicnih poetov izpel svojo kosovsko pesem. Slovenski narod samo želi, da tisti, ki bi brez njega nikoli ne sedeli na svojih visokih prestolih, pridejo in vidijo, slišijo in otipajo, kaj še 7. njim že tri leta godi. V imenu in po nalogu tega varanega in obrekovanega, trpinčenega in ubiia-nega naroda, ki smo pretekli teden imeli srečo, živeti v njegovi sredi, sporočamo vam, ki se vas tiče:
KAJ POČNETE IN CESA NE POČNETE V SVOJI LJUBLJANI, NAM NA KMETIH PRAV NIC NI MAR. ALI, KADAR SE BO NASA DE2ELA
PONOVNO OGRNILA V CRNO, DA SE DOSTOJNO POSLOVI OD SVOJIH JUNAKOV, TAKRAT VAS ŽELIMO VIDETI OD BLIZU, DA VAS VPRIČO NJIH VPRAŠAMO IZ OCI V OCI:	KDO	JE	IZDAJALEC
NAROD, KI NA MRTVI STRAŽI UMIRA, ALI TISTI, KI OD UMIRAJOČEGA NARODA ŽIVI?
Odkop
Pretekli torek ob 7. zjutraj je krenila iz Ribnice dolga kolona domobrancev, svojcev pobitih Slovencev, članov posebne komisije iz Ljubljane in poročevalcev slovenskih in tujih listov. Vozili so se po isti poti, po kateri je pred letom dni šel sprevod njih, ki jih je lastni brat peljal v strahotno smrt: skozi Goričo vas, Nemško vas, Prigorico, Dolenjo vas in Rakitnico v jelendolski gozd.
Za tri dni so bili nalivi odložili pietetno opravilo in tudi v jutru odhoda je pršeči dež grozil otežkočiti, če že ne prekrižati »izdajalski na-
O pol dvanajstih je bilo odkopavanje prvega grobišča končano. Iz njega so spravili 38 moških trupel. Vsa so bila s telefonsko žico ali pa z jer. meni zvezana nad gležnji, mnoga so pa vrhu tega imela tudi zvezane roke, bodisi na prsih ali pa na hrbtu. Žrtve so ležale vse vprek, kakor so padle, zadete od strojniškega rafala. Iz lege trupel, skrčenosti kolen in medsebojne prepletenosti nog se da sklepati, da so bile mnoge žrtve še žive, ko so jih zagrebli.
Kakšnih 10 metrov od prvega je bilo drugo grobišče. Ker je bil tam nov posad domobrancev pri deluv še med odkopavanjem prvega grobišča, so že opoldne dokopali do prvega trupla. Delo je šlo nato hitro naprej, čeprav so trupla ležala še bolj drugo čez drugo kakor v prvem grobišču. Vsi mrtveci so imeli s telefonsko žico nad gležnji zvezane noge. vrhu tega je bilo več žrtev po dvoje in dvoje zvezanih za roke.
Drugo grobišče je bilo sicer manjše od prvega — merilo je ca. 4 m v dolžino, 3 'U m v širino in lViin v globino, a prvo je bilo 6 m dolgo, 2 in pol metra široko in 1 in pol metra globoko — kljub temu je že za-
klep« odkopavanja. O, da, srečavali četek odkopavanja pokazal, da lezi v smo tudi ljudi, ki jih je bil strup z njem mnogo več trupel kakor v pr: vzhoda tijko izpridil, da celo pred i vem. Ker se je bilo zato bati, da bi
Jože Gdderer, upravitelj turjaškega gradu, fotografiran po odkopu iz jelen-dolskega grobišča. Na posnetku se razločno spoznajo vezi na rokah
mrtvim nimajo več spoštovanja £ mrko gledajoč tihi sprevod, so bržkone upali, da bo vsaj narava na njihovi strani, ko se na svoje zaveznike iz hoste — sodeč po izjalovitvi nedavnega njihovega napada na podobno ekspedicijo — ne morejo več zanesti. Resnicoljubnost zahteva priznanje, da smo videli takšne obraze — prav ta. ko, kokor moramo po resnici zapisati, da so bili izjeme.
Ob osmih je bila kolona na cilju. Množica se je tiho zgrnila okoli gozdne jasice, kakšnih 200 korakov od ceste, kjer naj bi bilo po pripovedovanju poznavalcev eno od grobišč — tujec ga sploh ne bi bil opazil, tako je bilo skrito med drevjem in grmovjem — in domobranski prostovoljci so začeli kopati. Dež je bil medtem docela ponehal; in pokazalo se je, da deževno vreme preteklih dni ne samo ni bilo delu v napoto, am-
§ak ga je celo olajšalo. Zaradi krakih tal in položnega terena se voda namreč sproti odteka, a jesenski hlad je milosten tistim, ki ne bi prenesli v sončnem vremenu mnogo prodirljivej. šega mrliškega duha.
Okoli pol devetih so kopalci trčili ob prvo žrtev. Šest domobrancev z gumijastimi rokavicami na rokah je z motikami previdno odstrgalo strjeno zemljo z mrtveca, nato so truplo rešili iz oklepa rok in nog njegovih sotrpinov, ga oprezno prijeli za obleko — ki je bila sorazmerno še dobro ohranjena — za glavo in noge, ga počasi dvignili in položili v krsto, postavljeno ob grobu. Drugi domobranci so takoj prijeli za krsto in jo odnesli nekaj metrov vstran. Tam je že ča. kal del komisije z dr. Juvanom odn. dr. Oražmom in domobranskima podporočnikoma Bohom in Lenšča-kom, pod katerih organizacijskim in tehničnim vodstvom se je odkopavanje vršilo, matere, žene in otroci ter del časnikarjev; ostala komisija je prisostvovala odkopavanju samemu.
Ko je bilo truplo v krsti, se je začel identifikacijski postopek. Morilci so bili dobro poskrbeli, da čim bolj otežkočijo spoznanje žrtev ob more. bitnem odkopu. Samo pri enem truplu so našli dokumente; vse ostale žrtve so bile brez njih. Tudi dragocenosti jim niso pustili; našel se ie samo en prstan, ki ga je bila žena všila svojemu možu v rob spodnjih hlač in ga morilci očitno niso bili opazili.
In vendar je šlo identificiran ie hitro od rok. Trupla še niso bila toliko strohnela, da svojci in znanci ne bi bili mogli spoznati žrtve po zobeh in laseh, mnoge pa tudi po obleki in perilu, v kolikor so ga iim bili krvniki pustili. Obutev ie malo pomagala pri identificiranju: večina žrtev ie bila namreč bosih ker so iim h li morilci pred ustrelitvijo čevlie se. zuli.
Nespoznanim žrtvam sta zdravnika odstrigla koščke blaga z obleke in perila in jih priložila drugim predmetom, ki sta j ih našla v žepih itd., tako da bi jih svojci, ki se niso moglt udeležiti odkopavanja, mogli vsaj naknadno spoznati. Izmerila sta tudi višino trupel in jih dala razen tega še fotografirati.
utegnilo zmanikati krst, so nekatera nespoznana, ziasti že zelo razpadla trupla položili po dve in dve v eno krsto.
Odkopavanje drugega grobišča je bilo končano ob treh popoldne. V njem so našli 57 trupel, med njimi dve ženski. Ena od njiju ie bila Urška Železnikarjeva, gospodinja upravitelja turjaške graščine Jožeta Go-dererja, ki je ležal v istem grobišču. Žrtve iz prvega in drugega grobišča so padle v noči z 22. na 23. oktober 1943.
Že med odkopavanjem drugega grobišča se je začelo delo pri tretjem in poslednjem grobišču. Le-to je ležalo kakšnih 200 korakov od drugega in je bilo znatno manjše^ od prvih dveh- merilo je 5 m v dolžino,_2 m v širino in lm v globino. V njem je bilo zagrebljenih 24 žrtev, med njimi ena ženska (šolska upraviteljica Anica Drobničeva iz Begunj pri Cerknici). Trupla so bila tako razpadla, da pri večini od njih ni bilo vec moči ugotoviti, ali so zvezana ali ne. — Žrtve iz tretjega grobišča so padle v noči s 15. na 16. oktober 1943.
Ura je bila pet popoldne in mrak
Ž'e že legal, ko je bilo odkopavanje ;ončano. Vse do konca, celih devet ur so domobranski prostovoljci z neutrudljivo heroičnostjo vztrajalj brez hrane pri svojem težkem in požrtvo. valnem delu. Koliko samopremagova-nia so morali prestati, vedo le tisti, ki so bili samo priče turobnemu opra: vilu in so se od časa do časa morali odstraniti, da si opomorejo v znosnejšem vzdušju. Po mrličih ie zaudaria-lo celo na cesti, oddaljeni več ko 100 metrov od grobišč.
Glasnikov sovraštva ni bilo pri odkopavanju. Zastopani sta bili samo neizmerna bol in ljubezen. Ljubljančani, katerih čustva so se zadnja tri leta izrodila, bi se bili v Jelendolu zamislili, če je v njih še kaj srca. Videli bi bili matere, ki so ure in ure nepremično strmele v jamo, ne čuteč lakote ne trudnosti ne težkega vzdušja. Videli bi bili kmetske žene in dekleta, ki so se hotele vreči k svojim dragim na zemljo, da bi dalje ostale z njimi, preden iim jih zabijejo v krste. Videli bi bili mater, ki je prinesla s seboj blazino, da jo je položila mrtvemu sinu pod zglavje. Videli bi bili ženo, ki je ves dan junaško in brez solz prenašala svoje gor. je, a je ni bilo več moči utolažiti, ko je v tretjem grobišču spoznala svojega ljubljenega moža; ves čas odtlej se ni odtrgala od rakve, vso dolgo pot do Ribnice ie stopala ob njej, držeč se je za rob. Videli bi bili kmetsko dekle, ki je ihte obiemalo krsto svojega brata na vozu in ga klicalo s tako pretresljivo bolestjo, da bi se je kamen usmilil.
Kje ste bili vi, ki na vse strahote, storjene od Kajnoye roke, tako trdovratno molčite? Kje ste bili vi, ki še danes Kajna poveličujete in propo-vedujete sovraštvo in smrt?
Pogreb
104 krste s 119 trupli so položili na 14 dvovprežnih voz. In potem je šla pot nazaj, turobno.veličastna pot v mrak in noč.
Na čelu žalnega sprevoda je korakal oddelek domobrancev, za njim se je pomikala kolona voz s krstami, z domobransko stražo in svojci na obeh straneh. V vsaki vasi do Ribnice se je sprevod ustavil, da so mogli ljudje položiti vence in šopke v na rakve. Ko se je stemnilo, so vaščani prižgali sveče in plamenice in zažgali slamnate snope; tudi na oknih hiš, mimo katerih ie šel sprevod, so gorele voščenke, kakor bi hotele svetiti mrtvim junakom na njihovi poti v poveličanje.
O poli osmih, dve uri in pol po odhodu iz gozda smrti, je sprevod prispel v Ribnico. Pred vhodom v trg so ga pričakali župan s štirimi duhovniki, šolski otroci in množica prebivalstva. Duhovniki so opravili žalne molitve, župan Škrabec je pa v krat. kem nagovoru pozdravil mrtve mučenike in jih kot domačin sprejel v svoje varstvo. Odgovoril mu je nadporočnik Lenščak.
Žalni sprevod je potem krenil pred cerkev, kjer je bil že pripravljen katafalk. Na njem je stal mogočen križ, ovit s trnjevim vencem, pod njim je bil pa položen velik venec prezidenta generala Rupnika.
Ponoči so domobranci zložili krste na oder. Ko je sinilo sončno jutro drugega dne, so tisoči, ki so se bili iz vseh okoliških krajev zbrali na trgu pred cerkvijo, uzrli veličasten prizor: ves mogočni katafalk s krstami je bil pokrit s cvetjem in zelenjem. Več ko 500 vencev je izkazovalo poslednjo ljubezen mrtvim juna. kom; večino od njih so bile napletle žene in dekleta iz »osvobojenega« ozemlja med Jelendolom in Ribnico.
Žalno slovesnost je opravil ribniški dekan Viktorijan Demšar ob asistenci štirih duhovnikov. Mrtvim v slovo in živim v opomin sta potem izpregovorila z mrtvaškega odra zastopnik ljubljanskega škofa kanonik dr. Kraljič in načelnik Informacijskega urada pokrajinske uprave dr. Puš. Po odpetju žalostinke se je jel formirati pogrebni sprevod na pokopališče v Hrvači.
Ribniška dolina še ni videla tako veličastnega razstanka od mrtvih, kakor je bil pogreb jelendolskih mučenikov. Čelo sprevoda je bilo že zdavnaj na pokopališču zunaj Ribnice, ko se se množice pred trsko cerkvijo še zmerom uvrščale med po:
Izkopavanje trupel v Jelendolu
ostalo na mrtvaškem odru pred ribniško cerkvijo, da jih sorodniki prepeljejo na svoja domača pokopališča.
Pred odprtim grobom so se od mrtvih poslovili študent Andol išek iz Hrvače v imenu narodne mladine, zastopnik nemške vojske poročnik Niedas, ki je obenem položil lep ve. nec na grob, in nadporočnik Lenščak.
Tri velike jame so sprejele ostanke njih, ki so morali pred letom dni -v smrt, da bo narod živel. Počivajte v miru, junaki, vaša žrtev ni bila zaman. Zemlja je sprejela, kar je njenega, pustila nam je le spomin. Poveličani boste živeli v naši zgodovini in naši kosovski pesmi, ko bo Kajn, vas morilec, že zdavnaj strohnel v prekletstvu.
Po žalnem opravilu za jelendol-skimi žrtvami se ie sestala uradna komisija in sestavila zapisnik o svo. jem delu. Zapisnik so podpisali vsf člani komisije in časnikarji.
Točen prepis uradnega zapisnika in fotografiranih podpisov^ objavljamo na 2. strani današnje številke.
K. B.
Pokop v Ljubljani
Od 27 jelendolskih žrtev, ki so jih dali svojci prepeljati na domača pokopališča, so tudi tri, ki so jih v soboto popoldne pokopali v Ljubljani. Bili so to Danilo Ferjančič z Blok, Jože Baraga iz Grahovega in Pavle Poženel iz Loškega potoka.
Pogreba se je udeležilo izredno veliko ljudi, med drugimi ravnatelj Jančigaj v imenu ljubljanske občine, kočevski okrajni glavar g. Lesar, člani jelendolske komisije, vseučiliški profesor dr. Slavič in mnogo drugih odličnikov.
Cerkvene obrede je opravil dekan mons. škerbec ob asistenci duhovščine. Od pokojnikov so se poslovili kaplan g. Tomazin, g. Lenarčič, dekan Škerbec in g. šega, pevski zbor jim je pa zapel žalostinko »človek, glej spoznanje svoje«.
Končana je zadnia pot izmučenih trupel Ferjančiča, Barage in Poženela. Sproščeni in osvobojeni pozemelj-skih vezi so našli poslednji počitek v blagoslovljeni zemlii ljubljanskega pokopališča. Ob niihovem grobu so se od njih poslovili njih svojci, njihovi priiatelii. poslovila se le po svojih odličnikih, pa tudi po_ preprostem, čutečem človeku vsa Ljubljana.
 _________________________  .	Trije	grobovi,	trije	med	toliko	dru-
grebce. V sprevodu je korakalo tudi gimi. tudi med tistimi, ki jih doslej 29 domobrancev, ki so jim bili komu- se niso mogli ali niso utegnili odkopat, nas pa živo opominjajo, da gre pot do resnice preko borbe, ki ne do-
nisti brate pobili.
Na pokop so peliali samo 77 krst
92 trupli, ostalih 27 krst je pa pušča pozabljenja.
Jelendolski iunaki se po isti poti. po kateri so pred lelom dni šli v smrt. via-.a.o v Ribnico
12.	X. 1M4.
Sonja se je nemirno prebudila. Skozi zamreženo odprto okno je vel v knjižnico veter, ©zrlo se ic »koli sebe in se razločno spomnila sanj. Spomin nanje je bil tako živ, da ni hotela verjeti, da niso bile resnica. V ušesih so ji še vedno zvenele očetove besede: »To je Boris Klemenčič, on te bo rešil, drago moje dete«. O, če bi te sanje mogle postati resnica! Kljub temu so zapustile v Sonji globoke sledove in besed, ki jih je slišala v njih. ni več pozabila. Sama ni vedela zakaj je pričela verjeti v skorajšnjo rešitev iz samotnega gradu. _ Iz sanjarenja jo je predramila šele Anctta, ko ji je prinesla kosilo. Sonja se je z vnemo lolila jedil. Kako vse drugačno je bilo tedaj njeno razpoloženje kakor pri zajtrku. Ali so bile fes vsa samo sanje? In če so bile, kako so jo mogle tako opogumiti? Nova vera v življenje je vstala v njej.
*
Gospa Indija Breganiova se je peljala 5 hčerjo najprej v sosednjo vas, kjer se je morala zglasiti na občini
DVEH
ROMAN
LJUBEZENSKI
Od palač
VAN KAIT
ZOBNA KREMA
kako je Sonja potem vsa leta v daljni! Bretoniji mislila še vedno na ljubo staro ženico v Ljubljani. In tako sta nazadnje prispeli na ciij.
XXXIV.
Fran Bregant je bil prišel tistega dne, ko ga )e obiskala njegova bivša žena, v svojevrstnem razpoloženju domov. Teta Marjana, ki je vedela, da ga bo Ana obiskala, ga je pričakovala polna radovednosti. Fran je takoj prišel k njej in ji vse povedal. Marjana je videla njegovo razburjenje in ga je mirila.
»Ne, ne,« je dejal. »Nič ne pomaga. Kako naj doživim še mirno uro, dokler ne bom mogel objeli svojega otroka in ga prositi odpuščanja za vse, kar sem mu po krivici storil zlega? Saj ne ve, koliko sem vsa ta leta trpel zaradi dvomov in upov, odpora m ljubezni! In vedno so me mučile neke temne slutnje. Nikomur jih nisem zaupal. Zato je bilo še huje. Čeprav je bil moj bratranec Lojze s Sonjo gotovo ljubezniv, ji vendar ni moglo biti dobro v Franciji. Njegova
zaradi potnih dokumentov. Zupan jo le sprejel ves poln ponosa, da sme po dolgem času spet govoriti s potomko slavnih markijev Beauchamp-sovih. Breganiova je na kratko povedala, da hoče potni list zase in za svoio nečakinjo Sonjo Bregantovo. Zupan je bil sicer videl včasih grai-sko gospo v spremstvu dveh gospodičen, toda katera je njena hči in katera nečakinja, tega ni vedel. Tako ni bilo nobenih težkoč in v najkrajšem času sta bila izstavljena oba potrebna potna lista. Lidija in Vero Me se nemoteno odpeljali v Nantes in nato čez Pariz proti Ljubljani. Vso pot pa je Breganiova klicala svoio hčerko samo Sonja in govorila z njo ko da je res njena nečakinja. Motela le, da sc že vnaprej vživita v vlogi, ki ju bosta morali igrati na cilju.
V Parizu sta si nabavili žalne obleke in od tam sta tudi brzojavili v Ljubljano, do prispeta tja z Oricnt-expressom. in ko sta sedeli v vozu in se vozili proti jugovzhodu, sta le še podrobno razpredali svoje načrte. Sklenili sta, da bosta prevzem dediščine v Ljubljani pospešili čimbolj ko bo mogoče,, d<i se bosta mogli prej spet vrniti v Francijo in nastaniti v Parizu. V ta namen bo seveda treba takoj dvigniti večjo vsoto denarja podjetja Bregant & sin, ostali dohodki pa naj bi jima dotekali vsak mesec sproti. Ce bo potrebno, bosta prodali tudi hiše in posestva in nazadnje tudi celokupno podjetje. Čemu pa naj bi jima tudi bilo v tuji in dolgočasni Ljubljani? Nikoli se ne bi odločili živeti tam več kakor toliko, kolikor bo najnuineiše potrebno.
Malo pred prihodom v Ljubljano se je Lydiia spomnila, da mora najbrže živeti tam neka- stara teta Marjana, oddaljena sestrična Frana in Lojzeta Breganta, in opozorila je nanjo svojo hčer.
»Ah, če je tako stara, potem ie ne bo težko prevarati,« je malomarno dejala Vera. »Le prepusti jo menil«
Niti L.vdija niti njena hči nista seveda slutili, kako srčno sta bili nekoč povezani Sonja in teta Marjana >n
1 KULTURNI TEDNIK |
Pioza v Zborniku Zimske pomoči
Kakor pesniki, bo v Zborniku Zimske pomoči obilno zastopani tudi pisatelji. Črtice, novele in odlomke iz se neobjavljenih romanov ie prispevalo 26 prozaistov. Iriie oa so se oslasili z odlomki svoiili odrskih del. Prispevki so razvrščeni PO starostnem redu. Prvi ie P- S. Finžear z lopo simbolno črtico »Kolednikove prikazni«, izpodbudno tolažbo za sedanje mrke dni. Fr. Govekar nam ie pokazat zaključno poelavje iz svoiena novetra romana »Padar Zakeli«. Ivan Pregeli je narekoval z« Zbornik nekai kratkih spominov. Ivan Zorec nam prikazuje snet svoio Dolenjsko v novelici »Zadnja sodba«. Vladimir Levstik le napisal značilno novelo >Pot v Koseze«. Stanko Maicen ie izbral iz svoie zbirke J Boca r Meho« novelo »Baba Hana«. Janez Jalen nam ie opisal sorski svet v »Nagajivem Čatežu«. S povestjco »Pod oknom« ie zastopan Ivan Matici«, s črtico »Eleeiia« Pa Marija Kmetova. Odlomek iz romana »Krvavi časi« predstavlja H ko Vaštetovo. Mladostni spomin ie Toneta Gasparija >Lišček«.
Jan Plestenjak opisuie svoie vtise in doživlja ie jz Padove v spisu »Sonce za obzidjem« Joža Likovič ie prispeval legendo »Medulika«. Vladimir Partol »Fanikino mladost« iz romana »Čudež na vasi« Mirko Javornik pa leposlovni onis Cerknice in okolice »Zemlja ob jezeru«. V prepletu resničnosti in pravljičnosti ie spisal Jože Tomažij »Logarjev eraiiP< (očetu in materi za zlato poroko). Gelč Jonte-sova ie objavila odlomek povesti »Na mestnem smetišču«: prav tako odlomek ie prispeval tudi France Kunstelj * naslovom »Kodakova Šteta«.
do bornih bajt
VAN KAIT
KREMA EMOLLIENTE
trpela. Kako sem si želela vsaj videti jo, preden umrem. O Bog, da bom to res doživela!«
Po tem razgovoru z Marjano je Fran Bregant napisal pismo svojemu bratrancu Lojzetu. Takoj po dovršitvi pisanja je stari gospod legel k počitku, a čeprav je bil izmučen, ni mogel zaspati. Prebedel je skoraj vso noč v pekočem premišljevanju Pa tudi naslednje dni ni nikjer našel miru in pokoja. Neprenehoma je moral misliti samo na hčerko. Hrepenenje po njej je v njem naraščalo od ure do ure. Vedno znova je moral govoriti o njej tudi z Marjano, starim Klemenčičem in mladim Borisom.
Boris je rad govoril o Sonji, in govoril je z zanosom v očeh in besedah. Požirajoč njegovo navdušenje.ga je poslušal Bregant. Da je Borisovo srce še prosto, je vedel, in da je bila Sonja v gradu na Bretonskem tako oddaljena od sveta, da se ni mogla nikogar okleniti, o tem je bil tudi prepričan. Cernu se torej ne bi našla Sonja in Boris? Potem bi prešlo podjetje Bregant in sin v najboljše roke. Toda izdali te želje ne sme ne njemu ne njej. Natihoma mora poskrbeti za to. da se bosta zbližala. Toda pred Borisovim očetom ni mogel ne hotel skrivati svojih želja.
»Veliko željo imam,« mu je dejal. »Poleg one, da se mi takoj vrne hči, je moja največja. Toda obljubile mi, da ne boste nikomur izdali, kar vam bom zaupal! Ali mi obljubite?«
ohola in hladna žena je gotovo ni ljubila Lojze jam me je zdaj zaprosil, naj jo takoj odpokličem domov, ker noče, da bi po eventualni njegovi smrti ostala sama z Lydijo in njeno hčerjo. Upajmo, da je ti dve ženski nista pokvarili. Pomiril se bom šele tedaj, ko bo tu.«
»Pomiriti se moraš že prej!« ga je prosila Marjana »Sonja sc bo vrnila in vse bo spet dobro. Zdaj je dovolj stara, da bo mogla vse razumeti.«
»Sam ji bom vse povedal,« je rekel Bregant. »Tudi o materi ji ne bom govoril zlo Zdaj vem, da Ana ni toliko kriva, kakor sem mislil. Kar je storila, je storila zato, ker ni mogla drugače, in storila je pošteno. Odšla je, da me ne bi varala. Kriv sem bii sam, da sem se poročil s tako mlado žensko. Vse sem ji odpustil.«
»Kako me veseli, Fran, da je zdaj vse poravnano!« je vzkliknila Marjana. »In da bom še doživela Sonjino vrnitev.«
»Toda teh zapravljenih let ne bo mogoče več priklicati nazaj,« je žalostno dejal Bregant. »Kdo ve, če mi bo Bog dovoli) še toliko časa, da bom mogel popraviti do konca, kar sem na otroku zagrešil? Počutim se tako slabo, kakor se nisem še nikoli. Razen tega me skrbi, kako bo pripotovala Lojze je ne bo mogel spremljati, ker je sam bolan, jaz ne bi vzdržal na tako dolgi vožnji m ti tudi ne moreš ponjo v Francijo. Pripeljati jo bo morala domov Lydiia. Poskrbi za to, da bo ponosna markiza dobro sprejeta v naši hiši.«
»To naj te ne skrbi,« je rekla Mariov^ »Samo da se vrne. Ce si ti trpel zarodi njene odsotnosti, sem jaz tudi
Jožeta Dularja novela »Sponsn resti-tis« nam že spočetka razodeva avtona romana »Krka umira«. S sorodnim, a popolnoma drugače obdelanim motivom kakor Jontesova se nam ie predstavila Helena Jakličeva v noveli »Božo« V svoio Prlekijo nas spet vodi Stanko Kociper v odlomku »Starca«. Z novelo »Pii. fant. urenko pijačo!« ie predstavljen Jože Krivic. V sosedno področie posega Stanko Janežič s spisom »Naši Klopotci«, [z medtem že izdane zbirke »Preproste stvari« ie vzel Emilijan Cevc svoi ljubki »Kruh«. Balantičevo smrt ie opisal Nikolai Jeločnik v spisu »Oe-niena smrt«. Zaključek proznega in sploh leposlovnega dela Pa predstavlja Zorka Simčiča prispevek »Človek, ki je ubijal«.	,
Z odlomki iz odrskih del so zastopani Cvetko Golar. Ivan Mrak in Janko Moder. Cvetko Golar obiavlin iz svoie nainoveiše liudske icre prizor »Očetova oporoka«. Ivan Mrak odlomek iz indijanske drame »Rdeči Ločan«. in sicer konec tragedije^ Janko Moder nam pa prikazuje daljši izrezek iz svojega opernega libreta »Lena Vida«, ki oa ie napisal po narodnih pesmih. Prispevki so po kvaliteti različni. prav tako., po ostalem, vendar dokazujejo, da živi naša lepa proza tudi v sedanjih vojnih letih polnokrvno življenje. 27 pesnikov. 26 prozaistov ir. 3 dramatiki, to ie častna bilanca sodelavcev te svojevrstne odlične publikacije.
Julij Slaošak: Rn starček le žirel. Polec drncih kniie. o katerih smo ze poročali, ie izdala Zimska pomoč za svoio knjižno tombolo _ tudi zbirko pravljic in lecend mladinskeca Pisatelja Juliia Slanšaka. nekoč boli taneča pod psevdonimom Mišiakov Jul-ček. Knjiga ie izšla obenem kot počastitev pisatelieve 70 letnice. Zato ii ie Tine Debeljak tudi napisal primeren uvod. v katerem nam prikazuie II lijakov ec a Ju Irk a kot človeka, ucj
povsod poznan
VAN KAIT
KBEMA RAPIDA
nji povedati, napisal. Vse, čisto vse ji bom razodel pismeno. Pisanje bom izročil vam, dragi Klemenčič. Hranite ga vi, in če se mi kaj zgodi pred časom, izročite ga osebno moji hčeri, toda šele potem, ko bodo urejene vse podrobnosti iz oporoke. Bere naj takrat, ko bo lahko v miru premislila vsako besedo «
»Tega vam seveda ne morem odsvetovati,« je dejal Klemenčič. »Morda vas bo lo res pomirilo. Toda ljubi Bog vam bo nedvomno dodelil tudi še zadnjo srečo svidenja s hčerjo «
»Upajmo]« je vzkliknil 'Bregant. »In sedaj pojdite, prijatelj! Lotil se bom takoj pisanja in nihče naj me ne moti!«
Ko je Klemenčič odšel, se je Bregant res lotil pisanja dolgega pisma svoji hčeri Sonji in čutil je, da ga pisonje pomirjuje. Ko je končal, je pismo skrbno zapečatil in izroči! Klemenčiču v varstvo. Vendar je bila pomiritev po tem pismu le kratka. Tisoč misli v zvezi z njegovim življenjem, življenjem njegove bivše žene Ane in usodo hčerke Sonje, zlasti še z njeno pričakovano vrnitvijo qa je vedno znova spravljalo iz potrebnega ravnotežja. Spanje ga ie zapuščalo in slabel je čedalje bolj. Cez nekai dni mu je nenadoma postalo v pisarni tako slabo, da ie naglo segel po telefonu in poklical k sebi starega Klemenčiča:
»Pridite nemudoma k meni, dragi prijatelj Nemudoma, nemudoma...«
To so pač bile tudi njegove zadnje besede. 'Ko ie Klemenčič prišel v Bregantovo sobo, ga je našel že sklo-i ničnega nad mizo in negibneqa. Kap je bila — kakor dva dni prej pri njegovem bratrancu Lojzetu — tudi pri njem je pretrgala rahlo nit, ki ga je še vezala z življenjem
Fran Bregant ie umrl, ne da hi bil izvedel, kako neizmerno bridka so
»Obljubljam...« je odgovoril stari Klemenčič.
»To vas prosim samo zarodi tega, ker se bojim, da bi sicer vse pokvarila. Prizadeti ne smejo izvedeti. Želim namreč, da bi si poslala moja hči Sonja in vaš sin Boris nekega dne žena in mož. Kaj pravile k temu »Midva ne bova žal mogla o tem odločati,« je dejal Klemenčič. »Vaša hči in moj sin sta dovoli samostojna človeka, da bosta sama ravnala po svojih mislih. Pritrjujem vam tudi. da bi vsako siljenje več škodovalo kakor koristilo. Želel pa bi si to jaz prav tako ko vi. ali nemara še veliko bolj. Iskreno se vam zahvaljujem, da tako visoko cenite mojega sina!«
Fran Bregant je segel po Klemenčičevi roki in mu jo stisnil. Potem se. je zleknil nazaj v naslanjač in nekaj časa trudno gledal svoiega prijatelja in sodelavca. Potem ie dejal:
»Meni je čedalje boli čvdno pri srcu, dragi prijatelj. Ne počutim se dobro. Bojim se, da sploh ne bom več doživel vrnitve moje hčere.«
»Tako ne smete misliti,« je rekel Klemenčič.
»Pač, misliti moram,« je odgovoril Bregant. »Zalo mislim, da bom postal mirnejši, če bom vse, kar hočem So-
je naš VAN KAIT.
VAN KAIT
SHAMP00
HUMOR
V šoli
Učitelj: »Otroci, na kateri strani imamo srce?«
Otroci molče.
»Kdor ve, nai dvigne roko,« jih bodri učitelj. Tedaj vstane mali Jožek in pove:
»Gospod učitelj, srce imamo na notranji strani.«
Tudi odgovor
■>05ka. kaj je hipohonder?«
»To je človek, ki se dobro počuti samo tedaj, ko je bolan.«
telja in pisatelja. Tri dela od katerih je zadnje dalo kniiei naslov »En starček ie živel« ki so nam tu prestavljena. so nastala v novejšem času in torej niso ponatis iz preišnuh Slap-šakovih spisov. Dokazu teio nam. da ie pisateli zdai močnejši, kakor ie bit prei. Akad. slikar France. Podrekar ie oskrbel delo s pisateljevim portretom in ilustracilami. ki so večinoma celostranske. Knlieo ie prav čedno natisnila Učiteljska tiskarna.
T. 0. Loekken: Zmatsa Klavsa Bier-ra. S tem romanom danskega pisate-lia. ki ca ie poslovenil Jože Glonar. ie Dobra knjiga zakliučila svoi druci letnik. Loekken spada med znane danske pisatelje in ie samouk kakor nieeov severnejši vzornik Knut Ham-sun. Izšel ie iz čevljarskega stanu. V romanu »Zmatfn Klavsa Bierea« nam prikazuie težave in boie novega naseljenca na otoških sipinah- pionir ta v poljedelstvu in v utiranju poti dobremu. ki nai prežene zlo. Tudi leposlovno »pada roman med pomembne i-še stvaritve.	J*
»Tedaj, ko se bo vrnila Sonja,« je prepričevalno dejal Boris. »Verujte, gospa Sušnikova! Izpolnilo se bo, kar je nekoč kot otrok napovedovala. Prinesla bo sonce.«
»Ce. še misli na to?« je dvomeče odgovorila Marjana. »Kako ljub otrok je bila! Kakšna se bo vrnila? Kdo ve, kdo ve...«
»Ljuba in dobra,« je navdušeno zatrdil Boris.
»Ne pozabite, da je živela štirinajst let med tujimi ljudmi, ki ne poznajo srčne čustvenosti,« je rekla Sušni-kova.
»Njenega značaja ni moglo nič spremeniti in pokvariti,« je dalje vztrajal mladi Klemenčič.
»Da bi bilo po vašem!« je zavzdihnila Sušnikova. »Toda pomagajte mi, prosim vas, da uredimo vse potrebno tu in da takoj brzojavimo Sonji, kaj se je zgodilo!«
»To je storil že moj oče,« je povedal Boris. »Želel sem vas samo še vprašali, ali bi obvestili tudi gospo Ano Kalanovo?«
»Prepustite to meni, prosim!« je rekla Marjana. Potem je odšla k telefonu in oddala sledečo brzojavko: »Fran davi umrl za kapjo spravljen s teboj. Sonia obveščena. Cim pride in bom z njo govorila, te obvestim. Marjana « •
Med tem je prišlo tudi že Lydi(ino pismo o Lojzetovi smrti in o njenem skorajšnjem prihodu s Sonjo. Pismo je odprl stari Klemenčič, ga prinesel Mariani in dejal, da nanj ni treba odgovarjati, ker je brzojavka o Franovi smrti že na poti in bo Sonja itak kmalu dopotovala.
»Moj Bog, kakšno naključje, da sta umrla tako nanagloma drug za drugim!« je vzkliknila Marjana. »Kako prav je, da pride Sonja takoj domov, kajti Fran mi je še pred smrtjo povedal, da se z Lojzetovo ženo nista razumeli. Sam Lojze ni hotel, da bi Sonia po njegovi smrti še ostala tam.«
Tretjega dne po smrti je bil Fran Bregant pokopan po svojih laslnih prejšnjih željah Njegov pogreb se je razvil v velik dokaz njegove priljubljenosti in popularnosti Na zadnji poti so ga spremili vsi, ki so mu bili zvesti, le njegova hčerka Sonja ni prišla, da bi se poslovila vsaj od njegovega trupla Še več, ona edina niti slutila ni, da ii ie oče umrl. Nihče ji tega ni povedal Bila ie ujetnica na gradu Beauchamp pod pj^nrMvoin zlobne stare Anette.
XXXV
Brzoia> ha, ki je sporočala prihod gospe Lydijc in Sonje, je prispela v Ljubljano tik po pogrebu Frana Bre-
bila leta Sonjinega bivanja v Breio-nii na gradu Beauchampsovih, in ne da bi samo slutil, v kakšni nevarnosti sta jo zapustila Lojze in on Klemenčiča je Breganiova smrt hudo polrla m nič manj je ni bridko občutil tudi njegov sin Boris. Oba sta poskrbela za zadnje formalnosti in za prevoz njegovega trupla v Bregantovo vilo, kjer je bilo postavljeno na mitvaški oder. Stara Marjana Sušnikova je bila nepotolažljiva. Neskončno je trpela, da njen bratranec ni doživel Sonjine vrnitve Vsa zlomljena je tožila Klemenčičema:
»Zakaj mu ni nebo dovolilo, da bi doživel po vseh teh letih trpljenja in samote vsaj trenutek zadnje sreče? Zakaj mu ni bilo usojeno, da bi popravil na svojem otroku vsaj del zagrešenega? Kdaj bo vendar spet posijalo sonce na to nesrečno hišo?«
’ Prijateljski' nasvet
»Kaj, poročil bi se rad? Veš kaj, jaz poznam bogato vdovo. Če hočeš te predstavim. Samo to je nerodno pri njej, da ima odraslo hčer.«
»Potem bi pa že rajši s hčerjo poročil.«
»To ti pa nikakor ne svetujem, dobil bi vražjo taščo.«
Med prijateljicami
»Jauez mi je dejal, da sem najlepša ženska na svetu.'.
»To je lani tudi meni dejal.«
»2e mogoče, a tedaj mene še ni poznal.«
Razlika
»Včeraj sem te videl z lepim mladim dekletom. Čudno, mislil sem, da si star sovražnik žensk.«
»Motiš se, samo sovražnik starih žensk sem.«
Nesramne*
»Pomisli, kako nesramen Je_ Tone. Zadnjič me je vprašal, če se še spominjam zime leta 1910.«
»Nikar ne bodi zato užaljena. Tone vendar ne more vedeti.' da si tako pozabljiva.«
Zamotano
»Zakaj neki se tvoja sestra še ni poročila?«
»Ker je prepametna, da bi se poročila z možem, ki bi bil tako bedast, da bi jo vzel.«
Dober odgovor
»Srček, kaj mi bož pa letos podaril za god?«
»Nič.«
»Tega pa Bikar. To »i mj že lani dal.«
EVO PRALNI PRAČEK
pere brez mila
ganla. Oba Klemenčiča sta bila v konferenčni sobi na razgovoru z uredništvom in nameščenci podjetja Bregant in sin. Pokojnik je določil, da se sme odpreli njegova oporoka šele na dan po prihodu njegove hčere Sonje.
Po prejemu brzoiavke je starejši Klemenčič naročil sinu, naj sc takoj odpelje v Bregantovo vilo in sporoči gospe Sušnikovi, naj pripravi vse potrebno za sprejem Potem je dejal:
Ženska zloba
»Peter mi pravi, da sem vsak dan mlajša videti.«
»Da, da, prav res se ne bi čudila, če bi lepega dne tvoje ime zagledala v rubriki: .Rodili so se‘
Profesorska
»Ceetilajte mi, gospod profesor, včeraj sem postala stara mati.«
»0, zelo me veseli, gospa. In dane« ate že spet na nogah. Kot zavidam vam tako krepko naravo.«
Upravičeno presenečenje
»Moj Bog, preden sem te vzel, sem res mislil, da si bogata. Zdaj pa vidim, da nisi v zakon prav ničesar prinesla.<
»Saj sem ti vendar zmerom pravita, da si tj moj edini zaklad.«
Mlada lakonea
»Srček, kosilo dane« ie spet ni dobro.«
»Dragi možek, to je zato. ker »i ml kupil najcenejšo kuharsko knjigo.«
V tramvaj«
Sprevodnik: »Gospodična, med vožnjo ne smete skakati iz tramvaja.«
Gospodična: »Ko se mi pa tako mudi v bolnišnico.«
Sprevodnik: »No, potem pa kar mirne duše skotite.«
»I ji pomočj
»Peter, tvoja zimska suknja je p« res že tako oguljena, da bi jo moral dati popraviti. Zakaj je pa ne obrniti?«
»Ker žal n im« treta strani.«
Otzok je zrcalo družine
Kako pog»sto govorimo o razvajenih, predrznih, odrezavih, cmerika-vih in nerednih otrocih z nekakšnim očitkom, kakor bi se bili ti otroci že takšni rodili. Pozabljamo, da so takšni šele pozneje postali, da so se vseh teh lastnosti od svojih staršev in od svoje okolice naučili. Ne vemo več, da so otroci Icakor majhne opice: kar vidijo, to posnamejo in še sami tako narede.
Otrok v resnici ni drugega kakor zrcalo okolja, ki v njem živi. Če je okolje ubrano, prijetno, urejeno in mirno, je tudi otrok takšen. Živahen je in veder, odkritosrčen in zaupljiv. Čisto drugačen je pa otrok, ki do-rašča v razklani družini, kjer se oče in mati ne razumeta. Predvsem je tak otrok zbegan, ker ne ve, kdo ima prav: mati ali oče. Če se k temu pridruži še okoliščina, da hočeta oba otroka pridobiti zase in se ljubosumno potegujeta za njegovo priznanje in njegovo naklonjenost, obroku še posebno škodujeta.
V nekaterih družinah imajo navado, da dajejo moškim čla.nom prednost pred ženskimi. Moški ponekod celo bolje jedo, češ da več delajo in so zato potrebnejši močne hrane. To je v današnjem, času, ko je za Ivrano trda, nepravično in nesocialno, pa tudi nevzgojno. Boljša hrana je danes ‘primerila samo za majhne otroke in za bolnike. Vsi drugi člani družine naj imajo pa enako hrano. In je kaj priboljška pri hiši, naj bo skupna hrana vseh članov boljša, nikakor pa niso umestni posebki, Icer učinkujejo nevzgojno. Kajpak morajo pa tisti člani, ki služijo, prispevati tudi enake deleže.
Tako poznam družino, kjer imajo sinica in hčerko. Sin je prvorojenec in temu primerno razvajen. Sam po sebi je prikupen in bister otrok, toda
KRZNENE PLAŠČE
lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje
Krznarstvo Rot, Mestni trg 5
starši so ga že precej pokvarili z napačno vzgojo. Delajo namreč veliko razliko med dečkom in deklico. Ker je bil sinko v prvih letih precej Šibak, se je pri materi, čeprav je otrok zdaj zdrav ko riba, utrdilo prepričanje, da je nelcaj posebnega, nekaj drugega kakor drugi otroci in kakor hči. Takšno prepričanje je
zm^rori škodljivo. Prav zato dobiva dečko večkrat priboljške vpričo svoje sestrice, ne da bi jih ta tudi dobila. Ker je sestrica mlajša, je razumljivo, da bi tudi sama bila rada deležna takšne dobrote in da tudi tedaj, če bi brat upravičeno dobil priboljšek, ne bi še razumela, zakaj ga ona ne dobi. Lahko si mislimo, kaj se odigrava v teh mladih dušicah. Fant je zdaj še sam prepričan, da je nekaj več kakor drugi. Se malo, pa bo dokazal to svojim tovarišem. Morda v življenju zaradi tega on ne bo nesrečen, prav gotovo bo pa to veliko breme za njegovo poznejšo okolico, ki se bo morala — kajpak če se bo hotela — podrejati njegovo volji. Da zrasto iz taksnega spočetlca še razni drugi duševni konflikti, menda ni treba še posebej omenjati.
Vrnimo se k njegovi sestrici. Razlika v hrani budi v njej več občutkov. Občutek manjvrednosti, pa tudi zavist. Zdaj je dekletce še majhno, zato tudi ta čustva še niso k/repka in globoka. Z leti bodo pa gotovo rastla in morda celo zasenčila sestrin-sko ljubezen. In vsega tega so krivi nepoučeni starši, ki bi še sami potrebovali nekaj vzgoje, da bi lahko sami vzgajali.
Zelo napak je tudi, če starši poudarjajo, da je en otrok •»mamine., drugi pa »atov« in se po tem tudi ravnajo. Otroci se tega razmerja ne smejo zavedati, tudi če res obstoji.
Če se oče in mati med seboj razumeta, če sta popustljiva do morebitnih napak in slabosti drug drugega, če živita v srečnem zakonu, bodo tudi otroci srečni in veseli. Najboljši otrokov vzgojitelj je dom, harmoničen, veder dom. Tega si pa ljudje, ki se ne razumejo in ne ljubijo, ne zavedajo. Naj večjo krivico delajo s tem svojim otrokom, ki vendar niso krivi slabih nagibov svojih roditeljev.
Nekoč sta se hotela mož in žena ločiti. Na sodišča sodnik ni mogel takoj ugotoviti, po čigavi krivdi naj zakon loči. Mož je trdil, da je kriva ločitve žena, žena 'pa narobe. Imela sta enega otroka. In tedaj je sodnik povedal modro ,besedo:	»Kdor	koli
izmed vaju je kriv, če se bosta. ločila, bo najbolj trpel vajin otrok.« Ko sta mož in žena premislila njegove besede, sta spoznala, da ima prav. In nista, se ločila. Danes imata troje otrok in sta srečna. Nič več se ne vprašujeta, kdo je kriv, da se kdaj ne razumeta, temveč storita vse, da bi bili njuni otroci srečni. Ali ni to lep zgled, vreden posnemanja? S.
NAS NAGRADNI NATECAt
Kotiček za praktične gospodinje
Zb vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 Ur
Važna pravila ca kuhinjo!
Uporabljaj zelenjavo vsak dan kot Slavno ied! Druge iedi le kot dodatne k zelenjavi ali iste potrobne k nasičenju. n. or. k zeliu krompir, k bučam žgance. k špinači riž ali krompir, k paradižnikovi omaki prav tako. k fižolovi omaki makarone, k solati praženec. h kumaram v omaki kakšne cmoke, žličnike, kuhane štruklje, prav tako h golažu, posebno polento. Cim-večkrat dodaiai jedem petršili ker zelo dobro vpliva na prebavo in zdravi kri. Ker vsebuje železo ie zelo dober za vse vsabokrvne in malokrvne.
M. 8.
Oai ic grozdja
Jagode črnega grozdja zberi, operi in skuhaj. Vro nai 10 do 15 minut. Nato jagode iztisni precedi in oslad-k;ti. Čaj ie gotov.	A. P.
Žganci ■ zeleni«v«
Dai v slan krop pol litra ržene moke. To nai vre 20 do 25 minut, dobro premešaj in med mešanjem dodaiai. na 3 žličkah maščobe, drobno zrezan, prepražen peteršilj in kuhan, pretlačen grah.	M. S.
•
Honorar z» objavljeni recept dvignete lahko takoi po obiavl v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Oče moderne ondulacije
Najbrž© skoraj nobena izmed naših bralk še ni pomislila, kdo je bil izumitelj ondulacije, kakršno poznamo zdaj in ki je naravnim kodrom tako »na last podobna. »Železna ondula-eija«, kakor jo strokovno imenujejo frizerji še ni tako stara, in vendar si danes skoraj ne moremo predstavljati kaničarske in frizerske umetnosti brez nje,
Kako je bilo tedaj, ko »železne« še ni biio? Zenska, ki je imela hudo borne in redke lase, si je pomagala kratko in malo z lasuljo, zato so njega dni prodali vse več lasulj kakor danes. Vsak frizer je bil tudi lasuljar in je imel oa prodaj lasulje v vseh mogočih barvah, od rdečih do sivih In plavih
las. Spet tista, ki se nj mogla preveč pritoževati nad lasmi, pa si je vseeno želela bujnejših in gostejših, je segla po raznih vložkih, kj so jih frizerji podlagali pod lase in jih tako delali bujnejše. Če je pa hotela biti posebno »šik«, si je pustila lase »na-krepati«, tako da se je zdela, kakor da bi imela vso glavo razdeljeno v stopnice.
Kajpak je oče ondulacije Francoz, zakaj samo Francoza je mogla starinska nega las in pričeske zganiti tako zelo, da je začel premišljevati, kako bi bolje in lepše negovali in kodrali lase. Marcel Grateau, oče moderne ondulacije, je bil sin kamnoseka v Chauvignyju na Francoskem. Marcel ni bil nič kaj navdušen za očetov poklic in se je rajši odločil, da bo postal frizer. Takoj ko je prišel v frizersko stroko, je sam pri sebi sklenil, da mora izvesti pravo revolucijo v pričeskah. Želel si je naravnejše nege in naravnejših pričesk, pa tudi kodranja, ki bi bilo naravnim kodrom podobnejše od tedanjega »krepanja«.
In upanje, da bo naposled le izumil takšno kodranje. ki se bo približalo idealu njegovih sanj, ga je gnalo, da se je selil iz kraja v kraj, od mojstra do mojstra. Iz Chauvignyja je priromal v Poitiers, od ondod v Tours, Orlčans in naposled v Pariz. Gledajoč pariške lepotice, ki »o se kitile s tujimi lasmi, si je na tihem prisegel, da bo izpremenil bedasto modo lasulj in lasnih vložkov in izumil nekaj čisto novega, nevidenega in nesluteuega.
Najprej se je Marcel Grateau v Parizu postavil na svoje noge. Njega dni to ni bilo tako težko. Tedaj se frizerjem še niti sanjalo ni o aparatih, podobnih tistim, ki jih uporabljajo zobozdravniki in o električnih sušil-kah. Dovolj je bilo, da si imel preprost stol, čisto perilo in da je bil lastnik ljubezniv in spreten.
Svoje prve poskuse v naravni ondu-laciji je delal Grateau na svoji mladi ženi in na svoji materi. In naposled, naposled se je Marcelu le posrečilo izumiti škarje za kodranje las v tako naravnih valovih, kakor jih je dotlej kodral samo ljubi Bog.
Te škarje so imele votel žleb.
Ko je Marcel ustvaril nekaj prvih novih pričesk svoje materi in ženici, je oznanil da ondulira zastonj. Pričele so kapljati prve stranke. Kmalu bo 'ženske zaslutile, kolikšno odkritje na I polju mode in nege je Marcelovo on-dullranje. Pariške »levinje« so se jele I prehitevati, katero bo Marcel prej on-
£
4
Tudi za naš naraščaj lahko s pletenjem iz starih oblek naredimo nove. Plelene dele vstavimo tamkaj, kjer otroke najrajši zebe. Prva obleka ima pleten prednji del od sedelca do žepov, prav tako ovratnik in zapestja. — Druga obleka ima iz volne ovratnik, cele rokave in del životka. — Tretji model je za odraslejša dekleta in je zelo preprost.
duliral. Najslavnejše pariške igralke so »i dale pri njem ustvarjati nove pričeske in so tako »lansiralec novo modo.
V nekaj letih je zakotni frizer postal milijonar. Za eno samo pričesko so mu plačevale. Parižanke po dve sto do tri sto frankov. Marcel pa ni takoj izdal skrivnosti svojih Škarij.
Ko je imel Marcel 45 let — bilo je leta 1897. — je bil milijonar. Tedaj
je hotel še živeti in nekaj videti. V eni noči je zaprl svojo brivnico in odpotoval po svetu. Tedaj so pa njegovo umetnost poznali že tudi drugi frizerji. Marcel Grateau je sicer ostal »Veliki Marcel«, njegovo umetnijo so pa prevzeli drugi.
Francoski brivci so svojemu predniku celo postavili spomenik kot zaslužnemu za brivsko umetnosti in širjenje lepote po svetu.
Zakaj ne morem spati?
Trdno spanje dandanes ni nekaj samo po sebi umevnega. Postalo je že važen problem in vsak deseti človek se pritožuje, da ne more spati, da ima rahlo spanje ali da vso noč ne zatisne oči.
Na svetu so ljudje, ki hitro zaspe in se pogreznejo v globok spanec. Ti so rojeni pod srečno zvezdo. Takšen človek nekaj ur trdno spi, proti jutru pa postaja njegov spanec rahlejši in ga lahko prekine že majhen šum. To je naravni in edino osvežujoči spanec.
DARMOL
ggjgjj
Med takšne ljudi je spadal tudi veliki Napoleon. 0 njem zgodovina ve povedati, da je lahko zaspal kjer koli se je zleknil in se je po vsakem spanju zbudil spočit in sposoben za najnapornejše delo.
Dosti huje se godi tisti vrsti ljudi, ki postanejo šele zvečer bistri in dolge ure ne morejo zaspati. Valjajo se po postelji in naposled kakor v omotici zaspe,. a to spanje je bolj podobno mučni dremavici, kakor zdravemu spanju.
Veliko je število tistih, ki samo mislijo, da ne morejo spati, v resnici bi pa prav dobro »pali, če bi ne za-
htevali od svojega organizma, da spi po več ur, kakor potrebuje. Mož petdesetih let ne potrebuje toliko spanja, kakor njegov vnuk. Dovolj mu je, da spi pet ur, pa te trdno. Če se pa sili, da spi sedem ali celo osem ur, postane seveda njegov spanec nemiren in rahel.
V glavnem se ljudje glede spanja dele v dve vrsti. Ali spe tako kakor matere z majhnimi otroki, ali pa tako točno kakor budilke. Matere prespe najhujše nevihte in ne slišijo raznih šumov, ki druge zbude, če pa njihov otrok le nekoliko zavzdihne, se takoj prebude. Druga vrsta ljudi lahko svoj spanec uravna. Če se zvečer odloči, da se bo zbudil pet minut pred sedmo, tudi v resnici tedaj odpre oči.
Ropot različno vpliva na spanje. Včasih pomirjevalno, včasih razburljivo. Ropot v vlaku marsikoga navadno prav nič ne moti, temveč celo uspava. Če pa takšnega zaspanca sprevodnik čisto mirno poprosi za vozni listek, se takoj zdrami iz najglobljega sna. Isto je z zaspanci v gledališčih in koncertih. Dokler igra godba in se na odru razvija dejanje, trdno in spokojno spe, brž ko pa vse to utihne, se zdramijo.
Nespečnost je različna. Prva nastane zato, ker nas spati ne puste, druga pa zato, ker zaspati ne moremo. Prva je vsekako mnogo prijetnejša kakor prva. Prava nespečnost je bolj duševna ko telesna motnja. Nastane zato, ker se bojimo, da ne bomo mogli zaspati in se tako neprestano vznemirjamo. Za spanje je pa potreben notranji mir. Če hočemo zaspati, moramo pozabiti na ta svet, na dogodke in skrbi, ki nas mučijo. Mišice ne smejo biti napete, ležati moramo udobno, potem se bomo prav kmalu pogreznili v prijeten sen. Vsekako delajo včasih čudeže kopeli, mrzli obkladki, izprehodi pred spanjem. Vendar tu ne moremo dajati nobenih podrobnejših navodil, ker vsakemu živčnemu ustroju ustreza svoje. Enega kope] pomiri, drugega živčno razburi. Vsakdo ve, kaj njegove živce pomiri
in kaj jih razdraži. Po tem naj se ravna.
Spanje je že od nekdaj eno naj-.cenejšiti in vendar najboljših pomlajevalnih in lepotilnih pripomočkov. Med spanjem izginejo majhne gubice, koža_ postane gladka in mehka. Zato bi ženske že zaradi lepote morale skrbeti za to, da dosti in globoko spe.
Boj z rjo
Vsaka gospodinja mora skrbno paziti, da se ne pojavi na železnih predmetih rja. ker oa sčasom prezre in uniči. Prav tako ne sme dopustiti, da bi ji prišla rja na perilo če ie pa že prišla, io mora čimprei odstraniti.
Vse predmete, ki bi utegnili zarjaveti. moramo večkrat skrbno pregledati. Kjer se ie ria že pokazala, io odrgnemo s smirkovim papirjem, če pa tega iz katerega koli vzroka ne moremo storiti, pomočimo predmet v petrolej. Ključavnice in podobne predmete moramo razčleniti in šele potem vsak kos posebei odrgniti s smirkovim papirjem ali namazati s petrolejem. Ko smo rjo odstranili, predmet zavarujemo pred novim riaveniem s tem. da ga prepleskamo z oljno barvo. Gibljive dele. ki iih ne smemo prepleskati, pa namažemo z oliem.
Pobarvano bombaževino in volno rešimo rje. če kanemo na porjavelo
mesto nekaj kapljic mlačnega vinska* ga kisa. Čez nekai ur volno ali bom-hazevino izperemo.
Pri^svili. atlasu, žametu in podobnih občutljivih vrstah bla?a odstranimo madež rie tako. da ga navlažimo z vročim kisom. Potem natrosimo nanj malo smotkinega pepela, nekai casa pustimo, nato pa dobro izperemo.
Tudi preveč nege škoduje
Nekatere ženske v boiu tu lepoto polti pretiravajo in tako same sebi škodujejo in se zaman izprašujejo, zakaj nikdar nimajo tako lepe polti kakor druge ženske. Po nekih neznanih pravilih nekatere vsak dan namakajo obraz v vroči vodi ga nariio. drgnejo in gnetejo da ie joj. Katera polt na svetu bi vse to zdržala? Prav gotovo nobena. Naša koža sestoii iz več plasti celic, jned katerimi se vrh-nia. ki ie naitrša, rada olušči in odpade. Da ta postopek pospešujemo z umivanjem ie nrav koristno. Vsakdanje železno utrjevanje polti z vročo vodo. parnimi kopelmi in drgnjenjem pa sčasoma ne uniči samo zgornje plasti kože. temveč tudi nežnejše spodnje plasti, med njimi one. ki dajejo polti mehkobo in prožnost S tem dosežemo ravno narobe od onega, kar želimo. Celice v koži se razdražilo do skrajnosti, dražljaji prisilijo žleze da povečano delujejo in polt postane rdečkasta in mlahava. Naš obraz postane takšen kakor roke peric. Zato bj morala vsaka ženska vedeti, da utegne tudi preveč nege škodovati.
ŽENSKI HAZGOVOBI j j
Pliš, Ljubljana. Vprašali ste nas, kako bi kar najbolje in brez škode osvežili star plišast plašč, če plašč šo ni preveč oguljen, bo lepo osvežeu takole: razgrnite plašč nad mizo, ga oščetkajte s ščetko, pomočeno v vodo. ki ste v njej raztopili nekaj kisa. Zdaj podržite kakšnih osem do deset centimetrov nad plaščem vroč likalnik, da bo vlaga iz pliša izparevala. Pri tem se bodo posamezne nitke odločile druga od druge in pliš se bo zdel bolj. košat in bolj svež. Na koncu oščetkajte plašč s precej trdo ščetko v vseh smereh.
Pletenje, Ljubljana. Zanima vas, kako najboljše uporabite in posvežite volno, ki ste jo sparale iz starih pletenin in ki bi jo radi prepletli. Navijte volno na lepenko in držite lepenko tako dolgo nad vročo paro, da bo volna vlažna. Pri tem se bo osvežila, barve se bodo pa oživile. Ko bo volna na deščicah popolnoma suha, jo navijte v klobčiče in uporabite.
Porabiti nasveti B
Vsaka gospodinja, ki je kdaj pletla, ima doma ostanke raznobarvnih votn, ki jih vsakega posameznega ne more porabiti. Te ostanke zberite in si spMite za zimo ljubko rutico ali šal. Barve po svojem okusu nanizajte drugo poleg druge tako, da se bodo lepo prelivale iz temnejšega v svetlejše odtenke.
jajčne madeže lahko s srebrnega jedilnega pribora očistite samo s pepelom. Nekaj časa morate pribor z njim močno drgniti, potem pa pepel izbrisati s suho krpo.
P atnina ie priporočljiva za l>ol-nike. ker je lahko prebavljiva. Marsikdo na ne ve. da ie lahko prebavljiv* samo temno in ne .belo' meso perutnine. razen tega pa belo meso vsebuje tudi nekatere snovi ki niso priporočljive za vse bolezni.
Herauageber: K. BratuBa, Jourealist; verantwortticher Redakteur; H. Kara, Jourualiat; Druckerai: Merkur, A. G. in Ljubljana; fiir die Druckere; verantwortHch: 0. Mihalek — alle in Ljubljana. — Izdaj,, ft, reti'*«, novinar; odgovarja H. Kem, novinar; tiska tiskarna Merku* d. d. t Ljubljani; z« tiskarno odgovarja C Mihalek ~ *®i v Ljubljani