IS
Izhaja
vsako sredo in vsak petek.
PPP'.si naj se frankujejo in po-uredništvu lista »Mir« '-elovec, Pavličeva ulica št. 7.
pogovor od 10. do 11. ure Popoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
kokopjsj naj se samo po eni strani la napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
^Opisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo korošhifa Slooeitceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravniitvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
^mškonacionalni „aorarni“ švindel.
p. ^ar let sem so se začeli mladoliberalni i P0(lje tudi v naši deželici zeleno oblačiti tubiti v svet, da so zdaj »agrarci«. Tak 1 »d'aree hoče biti Š u m y, hoče biti L u -
j^vnik in menda tudi pivovarnar Na-Lele- Mar bodo torej ti ljudje ustanovili fij lJUnaju lastno stranko? Kaj še? Kandi-j. 1>a jih »nemška Ijudiskia stran-j a<<’ 0 kateri vemo, da obstoja večinoma iz ,a s t o p n i k o v mest. Zmirom smo na-f asali, da taka stranka ne mo-).e hiti zastopnica kmečkih juristi: Mesta imajo druge potrebe, ka-ii°V kr^GČko ljudstvo, in zelena suknja ter or udrtih besedi polna usta niso piškavega eha vredna, če stranka tega noče, kar °rebiti hočejo naši slavni agrarci.
Da smo naglašali pravo, izpričuje nam ai glavni list nemškega frajzina. Ta list atpreč piše:	»Od dne do dne se
k
a ž e
e jasneje l°če zastopati c°> ki na j . ? 1 nin o in ’1 c e n i h i r o t j e ^ b j a« . govori,
ko
sv
da je stranka, ki mesta in deže-zagovarja visoko obenem naj p o s k r-ž i v il, v t e 1 e š e n o n a -političnega resnico-. . Liberalna gospoda rada ta-da navadnim bralcem prikriva
v.°je misli; zato moramo te besede presta-j *1 v domačo slovenščino, in v tej naši do-aci pošteni slovenščini pomeni ta' stavek, a Je liberalna stranka, ki zatrjuje, da za-^Pa mesta in kmečko ljudstvo, nesram-/ Politična 1 a ž n i v k a ! Iz tega sledi, u vsakogar, ki hoče biti pristaš nemške /Mske stranke, a obenem trdi, da je agra-^ smemo smatrati za nasprotnika politič-^ga resnicoljubja ali političnega lažnika, L (iotičnik ni morebiti tako neumen, da de-Pskih razmer ne pozna.
Liberalni list piše nadalje: »Nobena ranka ne more obenem d e 1 o -
n
Podlistek.
Kaj pa kaj Kitajci?
(O. Veselko Kovač.)
|- Kuga in lakota jih tare, da je strah. u8a na severu, lakota na jugu.
Najprej o lakoti nekoliko, i Glad povzročajo na Kitajskem suša in “sirne povodnji. Pravzaprav je na Kitaj-i ^ern vsako leto lakota, ker kitajsko cesar-If je tako ogromno kakor cela Evropa, udar se čuje o lakoti na Kitajskem, seve-r,,| Ri treba misliti, da je ves narod prizadet ^ ie nadloge. Navadno niti četrtina, da,
. Osj ! desetina ljudi ne strada, in vendar j Iv*16 dobriii 30 do ^0 milijonov, ki ni-dejati kaj v usta. Letos stradajo poji. ' Pne ob veletoku Jangzekiang-a. Lakoto ijPRvzročila lanska huda suša. Ondi se žive Ip,'De večinoma od riža, a ta je vsled popol-t0fa pomanjkanja vlage skrajno slabo ob-ijjj' — Poročila, ki prihajajo iz prizade-Pokrajin, so naravnost grozna.
^jj, Ljudstvo 'kar trumoma umira gladu: W°rnak na cesti, kmet ob plugu in motiki, ttpGn ob polni blagajni! Ne verjamete?! Vjt.°b polni blagajni umirajo bogatini! '^'l.iiiti za denar ni mogoče dobiti potreb-Slaba pota, popolno pomanjkanje cest in drugih potrebnih občil ovira mn- re§ilno akcijo. Poleg tega treba poli, da se to godi na — Kitajskem! Pred-
Celovec, 24. velikega travna 1911.
St. 24.
vati za.olajšanje življenja v mestih in biti združena s poslanci, ki hočejo, da se zvišajo s c o 1 n i n o cene pridelkov, k i zahtev a j o , da se prepove uvažanje tuje živine.« — »Tole na-s p r o t s t v o in to politično neresnico razume tudi n a j p r i p r o-stejši človek«
Liberalni list nima popolnoma prav. Mestna nemškonacionalna stranka je lahko združena z agrarci, ako so ti pripravljeni sodelovati z liberalizmom v njegovem delu zoper cerkev in zoper druge narodnosti. Da pa je tako Judeževo sodelovanje mogoče, mora biti dotični agrarec ali tako neumen, da ne vidi, kako ga zlorabi frajzin, ali mora biti tako zloben, da sicer sam ve, kako stvar stoji, da pa pravi položaj svojim volilcem zamolči.
In tako so delali v resnici tudi vsi ti-le nemškonacionalni poslanci, ki so oficielno kandidirali na programu nemškonacional-ne stranke, pred volilce so pa stopali kot agrarci najčistejše krvi. In ko so bili izvoljeni kot agrarci, so na Dunaju šli čez drn in ‘Strn z nemškimi nacionalci. Saj je še vsem v dobrem spominu, da n. pr. »agrarec« dr. W a 1 d n e r v državnem zboru ni imel bolj nujnega posla, kakor da je brusil svoj jezik za vseučiliškega profesorjaWahr-munda in zagovarjal njegovo sramotenje katoliške cerkve. V iZilski dolini pa se je delal za časa volitev najboljšega katoličana in samoagrarca.
Kakšen agrarec da je velikovški karte-lirani pivovarnar Nagele, o tem ve povedati že marsikateri bivši Nageletov volilec. Tak agraren švindel so uganjali v Velikovcu, ko so obljubljali z D o b e r n i k o m in N a gele t o m vred k metom vzhodno železnico. Pozneje smo pa izvedeli iz zanesljivega vira, da Nageletu za vzhodno železnico, ki bi vezala St. Pavel - Velikovec - Celovec,
prav nič ni bilo; kot Velikovčan je moral zastopati interese Velikovčan ov in je žvižgalkotagra-rec na želje kmetov. Enako farba-rijo je uganjal sedaj v Grebinju Dober-n i k , ki je obljubil svojo pomoč za vzhodno železnico. To je le volilni lim. On kot zastopnik mesta in kot prijatelj raznih veli-kovških heil-purgarjev se bo za vzhodno železnico kakor dosedaj zmenil toliko kot za lanski sneg.
Strašno zarukani morajo biti nemčurji, da takim očitnim farbarijam nemškonacio-nalnih voditeljev in nemškonacionalnih »agrarcev« verjamejo. Obžalujemo jih, pa pomagati jim ne moremo, ker te ljudi pamet sploh ne bo srečala prej, kakor da bodo njihovi žepi že izpraznjeni, njihovi upi in želje pokopani in našemljeni »agrarizem«, kakor vsaka sleparija, postavljen na laž!
Kdor pospešuje „Mir“, dela za narod!
Volilno gibanje.
Pozor, volilci ! Vsak volilec dobi od svoje občine dostavljeno glasovnico (volilni listek) in izkaznico (legitimacijo). Glasovnica je le tedaj veljavna, ako je na njej pečat okrajnega glavarstva, kateremu pripada dotična občina. Na glasovnico se napiše ime kandidata tako, da je vsak dvom o osebi nemogoč. Glasovnica se odda pri volitvi skup zganjena, legitimacija pa seobdrži zamere b i t n o ožjo volitev! Tisti, ki ne bi imel legitimacije pri ožji volitvi, ne sme voliti. Komur bi se glasovnica ali legitimacija izgubila pred volitvami, dobi potom občinskega urada drugo. Glasovnice je na dan volitve dobiti tudi pri volilnem komisarju, dočim more legitimacijo izdati samo okraj, glavarstvo. Opozarjamo tudi na morebitne
no se zganejo poklicani organi, pretečejo — tedni, meseci. Želodec pa ne računa s tedni, še manj z meseci. Če ne dobi v par dneh, kar zahteva, pa odpove svojo službo. Mrliči leže nepokopani po cestah in stanovanjih, ker manjka pogrebcev. Bogatini oblečejo svoja najboljša oblačila ter tako opravljeni čakajo ležeč bližajoče se smrti . . .
Razni misijonarji sicer store, kar je v njih močeh, a njihova pomoč je le — kapljica v morje.
Tako na južnem Kitajskem! Sedaj pa obrnimo svoj pogled na severni del ogromnega kitajskega cesarstva.
Tu se nam kaže groznejša slika. »Kuge, lakote in vojske, reši nas, Gospod!«
Grozna nadloga je kuga, a še neizmerno hujša, če se ji pravi »črna smrt«. In ravno te vrste kuga razsaja zadnje mesece na severnem Kitajskem. Začela se je na severnem Mongolskem. Tu se namreč nahaja neke vrste svizec (v mongolščini se mu pravi »tarabagan«) ; ako ta žival zboli, ima v sebi kužno kal (bacilus), ki je smrtonosna. ako pride v človeška pljuča. Zadnje desetletje so začeli loviti tega svizca vsled dragocene kožuhovine. Zlasti zadnja leta je postal ta lov med ondotnim prebivalstvom posebno priljubljen. Mongolci že od nekdaj dobro vedo, da bolni svizci nosijo s seboj za človeka gotovo smrt. Zato bolnih živali izmed Mongolcev nihče ni lovil. A Kitajci, ki so se tega lova zadnja leta s posebno vnemo poprijeli, te previdnosti niso poznali.
Bolni svizci so namreč jako počasni, krotki, in zato je lov na nje — lahak. To je kitajske lovce zapeljalo in nalovili so mnogo takih živalij, jih odrli ter kože prodali ame-rikanskim prekupcem. Ta neprevidnost je povzročila letos nepopisno epidemijo. V mongolskih samotnih seliščih so izumrli celi rodovi, kar je bilo do zadnjega časa ostalemu svetu neznano. Šele ko se je kuga pojavila v mestu, kjer so bila večja skladišča svižčeve kožuhovine, bila je javnost opozorjena na pretečo nevarnost. Z odločnim nastopom, s potrebnimi koraki bi tačas bilo mogoče zatreti bolezen in njeno razširjanje bi bilo preprečeno. A to se je zanemarilo. Okuženi Kitajci so bežali, kamor je kdo mogel. Po železnici jim je bil beg olajšan. Več jih je dospelo v Harbin, ki je najvažnejše in največje trgovsko mesto v severni Mandžuriji. Tu so Rusi gospodarji. Za prve slučaje kuge se ruska policija ni zmenila. A ko so se smrtni slučaji vsak dan množili, so se tudi komodnim Rusom oči odprle. Sedaj pa je bilo že prepozno. 500 do 600 mrličev na dan nikakor ni malenkost. Ruska oblast se je zganila. Sledile so najstrožje odredbe. V mestu prve tedne ni bilo vidnega uspeha. Ljudje so umirali, da je bilo strah. Na pokop mrličev ni bilo misliti. Zato so bila mrtva trupla vsepovsod nako-uičena. Zidali so ogromne peči in v njih sežigali okužene mrliče. A kljub temu je bilo po mestu in zunaj mesta vse polno trupel, ob katerih so se gostile tolpe lačnih psov.
pomote v legitimaciji. Kdor ne bi dobil na popolnoma pravo ime se glaseče legitimacije, naj gre takoj k občinskemu uradu in zahteva, da mu okrajno glavarstvo izda pravilno legitimacijo.
Berite volilni katekizem! Kdor ga še nima in ga želi, naj se obrne na uredništvo »Mira« !
Volilna shoda v Kazazah in škocijanu.
G. kandidat Grafenauer in gospod Smodej sta imela v nedeljo, 21. t. m. dva volilna shoda, dopoldne shod v Kazazah in sicer na željo volilcev v župnišču, popoldne pa pri p. d. Čuku pri Škocijanu. Oba shoda sta bila sijajno obiskana in nad vse živahna. Shod v Kazajzah je otvoril g. Smodej z željo, da se oglase k besedi tudi nasprotniki, če so navzoči. Kakor Šumi, imajo navado, da se skrivajo in potem izza plota mečejo kamenje, ker nimajo poguma, javno nastopiti. Predsedoval je shodu g. Šimen Tratnik. G. kandidat Grafenauer je pojasnil, zakaj bo zopet treba iti volit. Dotaknil se je pri tem volilnih laži, ki se jih tako poslužujejo nasprotniki. Tako so njemu svoj čas očitali, da ima kozo, njihov sedanji kandidat pa še koze nima. (Bučen smeh.) Z ozirom nato, da ga je protikandidat g. Šumi v Pliberku grdo napadel, je g. Grafenauer tudi Šumija po zaslugi oštriglal. Šumi bi rad slovenske volilce zbegal, zato lazi okoli skrivaj kakor krt. To dela Šumi kljub temu, da je deželni uradnik, ki ga plačujejo tudi Slovenci. Ker je Šumijeva šola menda že zaspala, bi Šumi rad prišel nla Dunaj. Govornik pokaže, kako so o njem lagale »Freie Stimmen«, da je on volilcem lagal, ko jim je razodel veliko skrb nemških nacionalcev za kmeta: Po 1000 K so dali za zboljšanje svinjakov in gnojnic ter govejih hlevov. A komisija, ki hodi po deželi in rada licencira, kakor dokaže govornik na, zgledih, namesto bika tistega, ki je bika pripeljal, dobiva okroglih 12.000 kron. Natančno je opisal govornik med neprestanim pritrjevanjem volilcev delovanje »Slovenskega kluba« v državnem zboru. Omenil je med drugim, da je dala država za živinorejce šest milijonov K, od katerih je odpadlo za Koroško 134.694 K. Kje so ti denarji? Nemški nacionalci naj odgovorijo! Toda nemškonacionalni listi molčijo! Z ozirom na Šumi j evo natolcevanje, da je Grafenauer z nujnim predlogom glede škandalov na celovškem kolodvoru zadržal državni zbor, je vprašal volilce, kaj pa da naj bi bil storil? Ali naj bi bil pustil, tako krivično postopati s poštenim slovenskim županom. Silno ogorčenje se polasti volilcev. Slišijo se klici: |Pra,v ste storili! Zato smo Vas poslali na Dunaj, da nas branite! Živio Grafenauer!
G. S m o d e j je osvetlil način Šumije-vega skrivanja in agitacije, ki se ne vrši več
v dostojnih mejah. Med odobravanjem volilcev je postavil nasproti Šumija in Grafenauerja, h kateremu naj bi Šumi vstopil v šolo, namesto da se je drznil v Pliberku trditi, da Grafenauer nima zmožnosti, ki jih vendar občuduje ves svet. Pribil je, da je Šumi kandidat nemško nacionalne stranke in potemtakem kandidat tiste vlade, ki ne da Slovencem pravic, ki jih zahteva ljudstvo,. Dodobra je razkrinkal hinavstvo nern-škonacionalne stranke, katere kandidati hodijo zdaj okoli polni namišljene svetosti, kakor volkovi v ovčji obleki. Priporočal je ka-toliškonarodnega kandidata Grafenauerja, in navdušeno so> volilci pritrjevali, da mu bodo dali 13. junija svoje glasove. Soglasno in z navdušenjem je bila nato sprejeta od č. g. S e k o 1 a stavljena resolucija:
Na volilnem shodu dne 21. maja t. 1. v Kazazah zbrani volilci kaške župnije, izrekajo svojemu bivšemu državnemu poslancu Fr. Grafenauerju svojo najtoplejšo zahvalo za njegov neustrašen nastop v deželnem kakor v državnem zboru za, koristi kmeta in pravice slovenskega, naroda, mu izražajo svoje neomajno zaupanje, pa prosijo, da še nadalje vstraja v delu in boju za kmečke in narodne pravice ter izjavljajo, da, ga hočejo dne 13. junija v zahvalo za, njegovo delo in trud voliti soglasno za, svojega, državnega poslanca.
Prepričevalno kakor v Kazazah, je govoril g. kandidat ob splošnem navdušenju in pritrjevanju volilcev na shodu v Škocijanu, kjer je predsedoval g. župan Pi c e j. Govornik je razložil svoj gospodarski program v državnem zboru, vzroke razpusta državnega zbora in o boju Slovanov v Avstriji, ki se borimo le zoper nadvlado Nemcev. G. Smodej je razvil program slovenske katoliške stranke in pokazal v jasni luči protiverski, v narodnem in gospodarskem oziru protislovenski program nemškonaci-onalne stranke, ki je celo v tem svojem programu neodkritosrčna in lažnjiva. Razkril je Šumija kot tipičnega, kandidata {e stranke. Volilni shod je izrekel svojemu poslancu in kandidatu Grafenauerju soglasno zaupnico in zahvalo za njegovo dosedanje delovanje v deželnem in državnem zboru.
Škofiče. (Volilni shod.) V nedeljo, dne 14. t. m., popoldne je bil v Škofičah volilni shod. G. misgr. Podgorc se je predstavil kot kandidat, ki ima le namen, zbrati vse slovenske glasove. Posestnik ima pravico do volitev, in te pravice, če je v tem slučaju tudi manj vredna, ker so Slovenci raztrgani skoro v vse volilne okraje, ne sme opuščati, kakor tudi pri zemljišču ne pustimo nikomur niti pedi svojega posestva. Slovenci morajo svoje glasove šteti, ker le tako je mogoče priti do veljave v deželi. Četudi isami ne morejo zmagati, bo pa zmagal
le tisti, ki ga bodo Slovenci hoteli. Po*-®11 je govornik razlagal glavno agitacijsP sredstvo nasprotnikov. Nesreča v centra1' kaši se je zgodila, ali vedno so govorili 0 duhovnikih. V knjigah bivšega celovšk6^ župana pa je zapisano, da je bilo podjeF v Trgu (Feldkirchenu) dolžno le Zupanu,111 v knjigah Zupana je bilo zapisano, da / Weifl (pri njem vložil veliko denari3, 1,350.000 kron. Centralkasa je dobila 111 imela Zupanove vložne knjižice, ko se je P3 v Trgu vse podrlo, je Zupanov nasledi'15 rekel, da Kayserjev dolg pri njem ne vel]11 nič, Weifìa pa, ki je o vsem vedel, kak0 stoji, njega ni tu, ker se je zbal zapora! P1! sodniji se je Zupanu le reklo: »B o 1 j š e P1 bilo, če bi vsega tega ne bilst°' ril.« Zdi se tudi nam tako, a zdi se na111 še več, namreč da poloma nisi3' kriva le dva duhovnika, mat' več tudi drugi, o katerih P11 liberalci popolnoma molče!
Govornik je tudi zavračal trditev, da P bila nemškonacionalna stranka v tej zgodi kaj storila za ogrožene kmete; ona i)1 storila ničesar, marveč je hotela le vse uC1; čiti. Potem sta se kratko označili še strank) socialnih demokratov in nemških liberale®' in se je ljudstvo pozvalo, priti polnoštevg no k volitvam, ker bo voljen v ožji volit',1 | le tisti, za katerega bodo glasovali Sloven®1,
Gorence. Shod, katerega je sklical 23 volilce našega okraja osrednji volilni odb®1 v gostilno g. Ume k a p. d. Buchbaumeri3' je privabil tudi nekaj nemškutarjev, ki s° mislili, da bodo s svojimi »šlagarji« Iju®1 begali in pripomogli kartelirju Nageletu par izdajalskih glasov. Toda nemčurji s° delali račun brez gospodarja. Dobili so nad1' reč od naših govornikov take po grbi, da nazadnje morali skesano trkati na svoj3 nemškutarska prša in reči: Spoznamo, d3 imate vi Slovenci prav in da so slabe to2.' mere v gospodarstvu na Koroškem le greh, naš preveliki greh.
Zanimiv je bil shod zlasti radi tega, so nasprotniki pokazali, s kakimi umaZ3' nimi sredstvi se bori »viteški« nemški n3' rod proti niaim, kako skušajo' Naceljni z nat gršimi lažmi in izmišljotinami naše Iju^ obdržati v zmoti in jih tako še naprej im®'1 za svoje sužnje, hlapce. Nasprotnikom njih namera ni posrečila, pač pa so dosegi' nasprotno, da je namreč marsikateri zaslef Ijenec spregledal in spoznal naše »velik0 prijatelje« Naceljne skoz in skoz.
Tukaj natančneje poročilo o shodu.
Ob četrt na deset predpoldne otvori /• dr. Jesenko v imenu osrednjega volil' nega. odbora zborovanje ter predlaga k3 predsednika zborovanja g. Čar fa iz Veli' kovca, kar se soglasno sprejme.
Na to povzame besedo g. dr. Jesenko, ki v kratkih potezah razloži pomen državneg3
Mestni prebivalci, hoteči ubežati gotovi smrti, so zapuščali nesrečno mesto trumoma in bežali na deželo. Takoj se je pojavila kuga v sosednjih mestih in vaseh in se bliskovito širila vedno dalje. To preprečiti je bila dolžnost varstvene oblasti. A ta se je spomnila svoje dolžnosti šele, ko je bilo — zopet prepozno. Ko je bila epidemija že na deželi, obkolilo je vojaštvo mesto, da za-brani vsak izhod iz njega. Od tega časa naprej pa je treba priznati, da je varstvena oblast hvalevredno vršila svojo težavno dolžnost. Začetna malomarnost se je umaknila uprav ruski energiji. Požrtvovalno so delali ruski zdravniki, neustrašeno je vršilo rusko vojaštvo svojo težavno in smrtnone-varno nalogo. In le' tej železni vztrajnosti se je zahvaliti, da se je v sredi marca meseca število kužnih žrtev v severni Mandžuriji uprav izdatno skrčilo. Istotako so se izkazali tudi Japonci v južnem delu Mandžurije. Povdariti pa je treba, da so oni začeli brezobzirni boj proti kugi takoj v začetku.
Kitajske oblasti pa se v boju s »črno smrtjo« niso izkazale. Le po Rusih in Japoncih prisiljene, začele so. boj proti epidemiji — njih odredbe so bile v začetku brez načrta in starokopitne. Zato ni bilo nobenega uspeha. Sezidali so lazarete, v njih nastavili kitajske zdravnike. Komaj je minulo dobrih deset dni, pa so v enem lazaretu pomrli vsi — zdravniki s služabniki in bolniki vred. Ta žalostna izkušnja je odprla mandarinom oči in pozvali so izvežba-
nih inozemskih ter nekaj izučenih domačih zdravnikov ter njim izročili vodstvo boja proti kugi. Uspehi so se kmalu pokazali. Število žrtev se je začelo v par tednih vidno manjšati.
Kljub strogim odredbam, s katerimi so varstvene oblasti skušale preprečiti razširjanje kuge v južne pokrajine, pojavila se je črna smrt prekmalu v Če-li in Šantungu. Največ pač vsled tega, ker so prepozno za-stražili južno mejo Mandžurije. Iz Šantun-ga je namreč blizo sto tisoč kulijev (delavcev) v Mandžuriji. Ker pa hoče vsak Kitajec obhajati »novo leto«, ta največji kitajski praznik, v krogu svojih dragih, so se tudi ti začasni izseljenci letos vrnili proti koncu meseca januarja v svojo ožjo domovino. Tako je prišlo nad trideset tisoč kulijev iz okužene Mandžurije v Šantung. Mnogo teh ljudi je bilo okuženih. Oni, ki so bili okuženi že v Mandžuriji, so pač že med potjo obnemogli. Drugi so ise nalezli te bolezni od svojih tovarišev med potjo. Na ta način je bila zanešena črna smrt v našo pokrajino. Zato se je začela tudi na več krajih obenem. V par dneh je bil ves severni in vzhodni Šantung okužen. Najhuje je divjala kuga v pristaniškem mestu Či-fu, na vzhodnem obrežju, potem pa Džang-džiu, kakih 40 kilometrov od glavnega mesta Tsinanfu. Železnice so morale opustiti ves promet. Ob Rumeni reki je podkralj postavil vojaško stražo, ki ima od severa zabraniti vstop v notranji del pokrajine. Brzojavnim potom
je pozval več zdravnikov iz Evrope, ki s° ravno te dni dospeli v Tsinanfu. Vsak t®'1 zdravnikov ima približno 70 kron na da11,’ za slučaj smrti pa dobijo njegovi sorodnik1 (oziroma žena) 40.000 kron odškodnin®' Ostati morajo tu pet mesecev.*) Reči se rej mora, da ima oblast najboljšo voljo treti grozno morilko. In res se število 2:3 kugo umrlih dobra dva tedna sem v veC krajih izdatno krči . . .
Kitajska »črna smrt« je za zdravnik1, popolnoma nova bolezen. Zdravila ptou njej do sedaj še ni. Vsako ubrizganje je bto do sedaj brezuspešno. Edino sredstvo pf? naši »črni smrti« je — naj strožje osamil®) nje okuženih. Kdor je okužen, je — izg11^' Ijen. Okuži se pa z vdihanjem okuženGF zraka. Smrt nastopi večkrat v par urah, h)1 vadno pa v treh, štirih dneh. Družina, v k® teri se pojavi ta strašna kuga, navadno P® pol noma izumrje.
Splošna je bojazen, da utegne nastop1 črna smrt prihodnjo zimo s še hujšo sl kakor letos. Bog ne daj !
Kupčija ima vsled črne smrti ogroh1) , škodo. Samo v Mandžuriji znaša škoda h 100 milijonov kron.
*) Razen tega je izdal več strogih 11 zov na uradništvo. Kdor jih popolnem31 izpolnjuje, je takoj odstavljen.
----o----
Ia'°ra> Pove vzroke razpusta ter pojasni po-.f;n narodnostnega boja za Slovence. Nemci 'Ui ^- Pravij° tistim Slovencem, ki se pote-‘jV Jei° za pravice svojega materinega jezika, X So. »hecarji«, ne pomislijo' pa, da so De.lnc! sami najhujši hecarji. Kamorkoli se . 1Se^ kak nemški kramar ali uradiiik, ’ Aj!v0d že prekršil je naše slovenske kraje z j. ^‘škimi imeni, povsod zahteva, naj bi se Pdske mase njemu na ljubo učile nem-jezika, namesto da bi se on priučil je-. Ka onega ljudstva, ki ga. redi. Teh, v res-,1Cl ^hecarjev« Nemci ne vidijo in ne sodijo, ®0.iajo le naše ljudi, ki ne napadajo, am-,ak le hočejo braniti in ohraniti to, kar je last že nad tisoč let. Ali sme biti pono-• eu samo Nemec in ali je Slovenec zato ro-!erj’ da vleče jarem za tujca? Ali pomeni £ -i slovenskega kmeta, delavca, kaj dru-"^ka kakor žulj na roki Nemca. Ali ne ozna-V^ieta oba žulja tisto moč, ki vstvarja in f^ljlja iz matere zemlje vse tisto, kar člo-|,edvo potrebuje, kar ga vzdržuje in kar avbo pomenja moč? Od kod pa si jemljejo Potem Nemci oblast, da hočejo» vladati nad ami?! Taka nadoblast ni več pravična, ni ) afavna in zato mora vzeti tudi kmalu v°Pec.
Govornik govori še o krivičnem šclskem istemu na Koroškem, o dogodkih na celov-^eib in raznih drugih kolodvorih ter po-'Uve nate volilce, naj volijo moža, ki bo de-al na to, da se take razmere odpravijo, Glpravijo, moža, ki je naš po jeziku, krvi in ei“i, naj volijo župana Jurija Rutarja, v. K besedi se oglasi na to »Nacelj« Ple-GČnikov' France j, ki se mu tudi podeli.
Fant je bil sicer že precej okoli po svetu, ebdar se ga ni veliko prijelo ; zato je kvasil Pa-r neumnih stavkov, katerim se je vse .dejalo. Rekel je: »Mi ne bomo volili ta-j eSa, ki bo samo za slovensko »špraho« de-ampak tistega, ki bo storil, da bode nam Kdletom boljše šlo.« Ko omeni govornik, da [e lak človek Nagele, se spuste poslušalci v pohoten smeh, kar je govornika, tako pa-alo, da se je spustil nazaj na stol ter svoj "govor« končal.
, Odgovarja mu dr. Jesenko, ki povdarja, naš narodnostni boj ni samo boj za »sio-/Gisko špraho« kakor je nasprotnik trdil, adtpak je tudi boj za obstanek, tudi boj »da nam bo boljše šlo«, če nam Nemci ?e he privoščijo tistega narodnega ponosa, vakor ga imajo sami Govornik pozove nasprotnika, naj on pokaže kaj so nemški ^9-celjni storili v teku teh 50 let, kar so gospodarji v koroški deželi v ta, namen, da bi ^Pletom »boljše šlo«. Ali niso delali cel čas e dolgove, ki jih bodo morali na vse zadnje dajveč kmetje plačevati, ali ni nemškonaci-?Palna vlada celovškega mesta vzela zadnji Ca^ 18 milijonov kron na posojilo, za katero tn°ra jamčiti dežela, torej kmet? Da ima
Nagele srce na pravem mestu in da mu gorko bije za kmeta, o tem govornik noče niti dvomiti. Saj je vendar Nagele dosegel, da plačuje kmet in delavec namesto 10 kar 12 krajcarjev za vrček piva. In če je to dosegel karteliranec Nagele, se vendar ne sme in ne more reči, da ne dela na to, da bi kmetom »boljše šlo«. Kaj ne g. Plešivčnik? Govornik priporoča Plešivčniku, naj prebira malo zgodovino in pa časopise, da se bo prepričal, kako sodi svet o ljudeh, ki so zatajili svoj materin jezik in ki nimajo toliko moralne moči v sebi, da bi svoj jezik ohranili. Boljše pa našim ljudem ne bode šlo nikdar samo radi znanja nemškega jezika, ampak le takrat, če bodo gospodarsko dobro poučeni. če bodo imeli šole, ki jih bodo navajale že v mladosti na gospodarska dela in jim vcepila veselje do domače grude. Šole pa. ki imajo le namen mladino potujčevati in jo spraviti v nemški tabor, so naš pogin in bodo spravile kmeta na nič. (Živahno pritrjevanje.)
Plešivčniku se ponudi beseda, da odgovori na ta izvajanja, ker pa fant nima kaj pametnega odgovoriti in ker ga oče vleče za suknjo, da naj bo tiho, je Plešivčnik mlajši ostal na gornja vprašanja odgovor dolžan.
Shod je bil prav živahen in ljudje navdušeni. O govoru g. Čarfa. in g. dr. Rožiča poročamo pribodnjič.
Bekštanj. V nedeljo, 14. t. m., vršil se je v natlačeno polnih prostorih Ploževe gostilne v Ločah volilni shod. Govoril je g. dr. Brejc iz Celovca, ki je prišel v Loče že rano zjutraj ter prisostvoval pri sv. maši. Žal, da državnozborskemu kandidatu gosp. Matiji Vošperniku, posestniku in županu v Vernbergu, vsled svete birme, ni bilo mogoče predstaviti se ob tej priložnosti kmečkim bekštanj skim volilcem. Govornik gosp. dr. B r e j c je pojasnil najprvo razvoj ustavnega življenja ter temeljito dokazal, da v 501etni dobi ustave nemški nacionalci niso nič storili za slovenskega kmeta in delavca. Da za kmeta niso nič storili, nam ve celo povedati vsak starejši kmet, kajti v dobi nemškonacionalnega vladanja so se razmere za kmeta ne samo malo, ampak zelo veliko — poslabšale. Kako hrepene po starih dobrih časih starejši gospodarji, ki so imeli še priložnost v tistih živeti. Danes kmeta ne čaka drugega kot delo, delo in zopet le delo, zaslužka pa nič. Nemški nacionalci so pripravili torej kmeta gospodarsko na kant ter hočejo še dandanes osobito slovenskega kmeta pripraviti ob narodnost, ob svoj slovenski jezik in ob sveto vero. Njih glavna skrb je bila le nemški nacionalizem, od katerega »se pa niti nemški kmet ne more do sitega najesti, kaj šele slovenski. Nemški nacionalizem je pripravil kmeta ob vsako samostojno moč ter ga tako usužnjil sebi. To so sadovi nemškega nacionalizma. Go-
vorniku samemu kot sinu kmečkih starišev
—	še v peti latinski šoli je furai lesno oglje
—	čeprav danes odvetnik, mu bije srce krepko in odkritosrčno za teptanega in izdelanega slovenskega kmeta. Ako hoče priti kmet do boljših časov, naj bo njegovo geslo, kjer je izvedljivo, pri volitvah:
»Kmet naj voli kmeta!«
Ako bomo pošiljali leno nemškonacio-nalno gospodo na Dunaj, ki se na shodih prilizuje slovenskim kmetom, na Dunaju pa slovenskim kmetom nenaklonjeni vladi, potem ne smemo pričakovati boljših časov. Zatorej naj vsak prijatelj kmečkega stanu v beljaškem okraju odda 13. junija svoj glas za kmečkega kandidata gosp. Matija Vospernika, župana v Vernbergu.
Gospod govornik dr. Brejc je govoril od srca do src. Živahno pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem, tako da se je moral marsikateri poslušalec obrisati solze raz lice.
Gospod predsednik p. d. Žiher je dal na glasovanje sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela:
»Danes 14. majnika pri Pložu zborujoči slovenski kmetje loške fare prisrčno pozdravljajo državnozborsko kandidaturo obče spoštovanega gospoda Matija Voš-p e r n i k a , župana vernberške občine ter navdušeno obljubijo, da jo bodo vsak čas krepko podpirali, ter se 1 3. j u n i j a z volilnim listkom v roki krepko borili za prijatelja slovenskega kmečkega stanu.«
Z zahvalo za obilno udeležbo in pazno ter nemoteno poslušanje zaključi predsednik shod z živio-klici na g. dr. Brejca.
Vtis govornikovih besed je bil ta, da so se navdušeni kmetje neradi poslovili od govornika ter so ponosno za njim klicali: Večkrat pridite med nas!
Grebinj. ( N e m š k o 1 i b e r a 1 n i v o -1 i 1 n i shod.) Ker se nemškonacionalni učitelji in Helldorfovi uradniki niso upali sami sklicati volilnega shoda v Grebinj, so poklicali vse renegate iz celega velikovške-ga okraja na pomoč, češ, da bodo zopet »vzhodno železnico zidali«. Porbčat »sta prišla znani D o b e r n i k in N a g e 1 e. Nagele govori dolgočasno, hvali Bienertha in želi, da bi Bienerth še dolgo, dolgo gospodaril, ali o jej! povedati je moral, da slabo gospodarijo v državnem zboru. Jako obširno je poročal skoraj o »samih pasivah, ki znašajo sto in sto milijonov. Posebno počez v želodcu mu leži dr. Šušteršič, katerega je ozmerjal z žlindro. Gospod G r i i, posebno pa g. Č a r f je zlezel Nageletu tako na hrbet, da mu sploh ni ugovarjal, pač pa je g. Dobernik nekoliko, pa jako ponižno odgovarjal in govoril nadalje o vzhodni železnici. Pa ne tako kakor lansko leto v Velikovcu. Obljubil pa je, da se bo za železnico potegoval,
Zadnfa ura v Pompejih.
Poslovenil Š. K.
Bilo je dne 24. avgusta leta 79. po Kri-^Usovem rojstvu. Cveteči vrtovi v bajni kam p ani ji na podnožju Vezuva so žareli v luti pripeki, ptičice so ljubko prepevale na jnih pomarančnih vejah.
Meščani iz Pompeja so vrveli po ulicah
lil
zdelo se je, da se prav nič ne zmenijo za
leznosno pripeko.
Bil je svečan dan.
Kaj Fufecij je priredil v svoji hiši gla-jmatorske igre, kjer je moralo izgubiti živ-ÌOije tisoč sužnjev za pusto naslado raz-Uzdanih Rimljanov.
v Po neki ulici sta se šetala dva mladeni-oblečena v belo togo, ki je bila obšita s .Tokim škrlatastim robom. Njun učitelj je r odet v surovo haljo ter je nosil v roki j lsalo in ploščico s pergamentom. Pod vra-s0ri:i je imel železen obroč, na katerem je ''alo napisano:
»Suženj Kaja Fufecija Pause.«
Mlajši učenec Celso spregovori:
»Odkod ti, dragi Teofil, veš, za te mno-skrivne stvari? Kaj si bil prej, preden te kupil moj oče za 800 sestercev?«
Teofil odgovori:
»Bil sem svoboden mož, po rodu Grk.« Licinij vpraša naivno: tj »Kaj vaši bogovi ne morejo vas ubrani-Prud sužnjostjo?«
Teofil se razvname:
»Dragi Licinij, prosim te, ne govori ne-
umnosti, ti dobro veš, da mi kristjani verujemo samo v enega Boga. No, sedaj pa prihaja semkaj vajin oče, pripovedujta mi rajše o čem drugem!«
Mali se ni hotel pomiriti, pa je Celso dalje razkladal:
»V spisih starih modrijanov stoji, da je samo en Bog in ne več bogov, kakor verujemo mi.«
Učitelj Teofil potrdi.
»Hvala ti, dragi Celso, imaš popolnoma prav! . . .«
V tem razgovoru so dospeli do dolge četveronadstropne palače, koje vhod sta krasila dva korintska stolpa s fino izrezanima glavama. Pri vstopu v palačo sta dečka pazila, da sta čvrsto stopila s petami na prag, dočim se Teofil ni najmanj zmenil za ta predsodek.
Licinij je pristavil:
»Teofil, ti nisi krepko stopil s petami na prag palače, glej, da se ti danes ne zgodi kaj usodnega.«
Teofil se je sladko nasmejal na to naivno pripombo.
Končno so stopili v razkošen, z mozaikom okrašen hodnik.
Papiga je zakričala: »Salve« (Pozdravljen), da naznani zaspanemu vratarju njihov prihod.
Učenca sta oprezno stopala za učiteljem, globoko sta se priklonila dvema domačima bogovoma, ki sta stala pri vhodu na podstavku, dva sužnja sta jih spremila v sobe.
Teofil je odšel takoj v knjižnico, odlo-živši ondi pergamente, je vzel omot, v katerem so bile Homerjeve pesmi, in odšel je na vrt, da se naslaja pod lavorjevim drevesom nad verzi z večno slavo ovenčanega starca Homerja. Tako se je zatopil v sladko pesniško motrivanje, da ni čul sužnja, ki ga je klical na ves glas.
Nazadnje je stopil k njemu suženj in ga prijel za ramo:
»Najboljše je biti dandanes za učitelja, ta se more zatopiti v čitanje, pa se ne briga za nobeno resno delo in dolžnost. Spoštovan je poklic učitelja, v resnici te zavidam!«
Teofil reče:
»In kdo me kliče?«
Suženj odvrne:
»Štirikrat sem te klical, in nisi se mi odzval. Kaj Fufecij te kliče. Pojdi takoj!«
Teofil je vstal in odšel v sobo.
Kaj Fufecij se je leno pretegai na počivalniku iz rdečega žameta pri trinožni mra-morni mizi, okrog katere sta sedela njegova sina Celso in Licinij.
Kaj Fufecij je bil velik oboževatelj Epi-kura, pa se je slepo držal njegovega načela: »Uživaj vse slasti tega sveta, da ne boš ničesar si pritrgal!« Za znanost in umetnost se ni dosti brigal, samo »slast po telesnem uživanju je prevzela um in srce tega mehkužnega Rimljana.
Njegove razkošne gostije so bile na glasu v Pompejih. V istem času je bilo znano, da je dal kuharju izpuliti jezik, da ne bi bil
posebno če mu pošljemo Nageleta v državni zbor. Osel gre samo enkrat na led! Posebno smešno je govoril g. M a i e r h o f e r, ki je pravil, da imamo Slovenci biti trdni, se ne smemo dati pregovoriti in po svoji pameti voliti, socialni demokrati ravno tako kakor tudi Nemci, nazadnje pa je za Boga svetega prosil Slovence, socije in Nemce, da 13. junija volijo Nageleta.
Gospod Čari jim je jako stvarno in dobro odgovarjal, in ker ga niso mogli načeloma poraziti, so začeli učitelji, dohtar, oskrbniki (ferboltarji) in Nagele kričati nad njim, kar pač ni »Redefreiheit«, kakor je Manner pri otvoritvi shoda povdarjal.
Manner nam ni vedel nič drugega očitati, kakor da je voditelj Slovencev na Koroškem dr. Brejc iz Kranjskega, in g. Gril, ki po njegovem mnenju vodi velikovški okraj, spodnji Štajerc, kakor da bi bil to smrtni greh; pozabil pa je celo povedati, da je menda on sam iz Nemčije doma. Zbasal se je tudi nad č. g. župnika Petka, o čemer bomo ž njim dalje govorili na primernem kraju.
Zeleni oberkuščar iz Št. Štefana se tudi ne more več zdržati »Wahlenthaltunge«, je napravil propagando za Nageleta in hotel biti kunšten, ali mi mu znamo ob priliki eno napisati, da bo zdihoval:	O gospod,
usmili se nas.
Tako se je vršilo nasprotno zborovanje brez posebnega navdušenja za nemške načelne in dobro, da znamo Slovenci samostojno misliti, tako da bodo nacionalci dne 13. junija kar cvilili.
Ponikva pri Šmihelu. (Mutast s h o d.) Socialnodemokraški kandidat Sitar je hotel napraviti dne 21. t. m., v nedeljo, v gostilni pri Ledru v Ponikvi zborovanje. Pripeljal je sabo še dva svoja somišljenika, ali vsem trem se je slabo godilo, kljub temu da so dali precej za pijačo. Vrniti so se morali, ne da bi bil kdo izmed njih odprl usta, odkoder so prišli! Živeli zavedni Poniklani!
Libuče pri Pliberku. Zadnji četrtek je natihoma pritihotapil znapi Šumi v gostilno k Železniku. Sabo je prignal nekaj Pliberških purgarjev, gotovo za varstvo, tako da je bilo vseh skupaj šestnajst. Sklepali so, kako agitirati, da bi pridobili več glasov za nemško stvar. Hčerki g. Železnika je govor Šumija tako segel k srcu, da se je ta kar drugi dan potrudila k občini v Pliberk, da pogleda v imenik volilcev. K sreči, da še pri nas ne volijo takšne babure.
Možica. (Volilni shod) je imel ob veliki udeležbi pri nas Grafenauer 7. t. m. Na shod je prišlo tudi več zastopnikov nemškonacionalne in socialnodemokraške stranke. Predsednikom je bil izvoljen veleč, gospod domači župnik, ki je pozdravil kandidata in volilce ter jih prosil, naj vsi mirno poslušajo poročilo Grafenauerja; po go-
prcd svojim gospodarjem pokusil jedi. Pri mizi je moral imeti suženj železno masko, da ne bi bil s svojim suženjskim dihom okužil jedi. Pri gostiji je bilo vedno dovolj plesalk, tudi borilcev ni manjkalo, ki so se morali med lukulsko pojedino medseboj boriti, dokler niso poškropili tal s svojo rdečo, servilno krvjo.
Teofil je hotel stopiti h gospodarju, a ta mu je dal znamenje, naj ostane na svojem mestu.
Prezirljivo ga je pogledal, kakor bi mu hotel reči:
»Odstopi od mene, ti nečisti stvor; jaz sem ponosen Rimljan, a ti suženj, slabši od živine!«
Teofil je otrpnil, čakajoč pri vratih na ostro izjavo svojega, gospodarja:
^ »Suženj,« zaškriplje Kaj z zobmi, »čemu vodiš mojo deco po mestu, da se parita v neznosni vročini. Kaj pa blebetaš z njima cel dan?«
Teofil odvrne trepetaje:
»Gospod, delam to, kar mi ti zapoveduješ.«
Gospodar nadaljuje ostreje.
»Vem dobro, da učiš moja otroka citati in pisati, zato sem te tudi kupil. A čujem tudi, da kvasiš Celsu o nekem; bogu, katerega mi ne poznamo in ga tudi mi Rimljani nikdar ne bomo. Ti molčiš na to? Dalje ne muči ju z Ezopovimi basnimi, s pesmimi slepega Homerja in šantavega Tirteja. Čemu obtežuješ spomin s temi budalostmi? Dovolj je, da se seznanita s pastirskimi
voru dobi vsak besedo. Grafenauer je nato poročal o vseh dogodkih, ki so se zgodili v državnem zboru in zadevajo njegove volilce. Seveda so sociji, ki tako ljubijo resnico, takoj v začetku govora začeli z vpitjem. Njihovo divjanje je razkačilo celo miroljubne naše kmete, da so ostro nastopili in se uprli, da sociji motijo govornika, češ: »Mi smo Grafenauerja volili in hočemo od njega slišati, kako se poteguje in zagovarja na pristojnih mestih naše koristi in pravice. Vi pa molčite, drugače boste leteli eden za drugim iz sobe!« Pametnejši socialni demo-kratje so se sami zgražali nad surovostmi svojih so drugo v in s studom in srdom na svoje lastne pristaše jih: je več zapustilo shodni prostor. Več krepkih besedi so slišali rdečkarji tudi od pristašev nemškonacionalne stranke. Po poročilu so pa vsi utihnili. Nekaj je čvekal njihov vodja, razumel ga pa ni nobeden. Oglasil se je za njim še eden, ki je vprašal, koliko denarja je dal Grafenauer svoj čas srbskemu kralju, da se je isti upal napovedati vojsko našemu cesarju. Tako se neumnost in zloba sama kaznujeta. Svojčas so1 lagali nasprotniki, da ima g. Grafenauer samo eno kozo, in ko to ni vleklo, so lagali, da ima denarja za — celo vojsko. Preneumno! Socialni demo-kratje so pokazali na tem shodu, da jim ni za stvar. Lastni bratje se sramujejo njihovega početja.
Velikovec. (Že 1 a ž e j o.) Ko smo si izbrali na zaupnem shodu dne 7. maja svojega kandidata v osebi g. Jurija Rutarja, smo si mislili, da se nasprotniki ne bodo upali dotakniti se njegove popolnoma neomadeževane osebe. Toda lutrovska »Bauernzeitung« ni v svojih lažeh nikoli v zadregi. V zadnji številki piše, da mi svojega kandidata vodimo na vrvici po zborovanjih okoli. Pfuj ! Sram naj bo tistega mazača, ki je s svojo katoliško (?) roko zapisal v lutrovsko cunjo tako laž. Do dne 19. t. m. g. J. Rutar še sploh na nobenem zborovanju ni bil, ker je bil zadržan. Dalje piše lutrovska lažnjiva cunja, da J. Rutar ni govornik. Mi pa vemo, da pri občinskih sejah, ki jih vodi kot župan, prav dobro zna porabiti svojo zgovornost. In toliko je tudi zmožen, da ne govorimo o kla-vernem kandidatu Roschu, kakor n. pr. gospod Nagele, ki se naguli svojega govora in še potem ga mora imeti pred seboj, da mu ne uide kaka beseda. Kaj pa rečete o velikem Ciceronu Pinteriču? Ta je tak govornik, da pošlje svojega Arona gosp. A. Gratzhoferja, kadar je treba velikovškemu županu pozdraviti tuje goste! Kaj ne, Pinterič je govornik, da se naj vsak drug skrije pred njim! Ves njegov govor obstoji v besedah:	»Darum, nieder mit den Pfaffen,
nieder mit den Windischen!« Take govore že nemškutarske papige znajo! Kolikokrat
pesmimi Virgila, z Gvidom in zlatimi nauki'božanskega Epikurja. Hočem, da bodeta vsak dan pri moji mizi, da ju sam poučujem >o pravi modrosti, če ju pričneš učiti po mojih načelih, te kmalu čaka svoboda. Idi!«
Teofil odgovori :
»Zlata je svoboda, katero cenim nad vse, a vendar je ne sprejmem za ceno, za katero mi jo nudiš.«
Gospodar se razjezi.
»Kaj, ti hočeš meni kljubovati?«
Teofil nadaljuje:
»Jaz ljubim tvoja sinova, in ne morem na noben način dopustiti, da se kvarita tvoja »otroka z nečistimi in gnusnimi nauki Epikura.«
Kaj Fufecij zroji.
»Kaj ne delam prav?«
Teofil ze zdrzne.
»Ne delaš prav . . .«
Gospodar prebledi ko zid in zagrmi:
»Suženj, ti se upaš meni ugovarjati?«
In potegnil je bodalo, da bi zabodel Teofila. Srečno se mu je umaknil in pri tem je prevrnil vrč vina, ki se je razlilo po mramornih tleh. •
Oba dečka sta padla na kolena pred očeta, proseč, da jima ne umori učitelja:
»Oh, ljubeznjivi oče, prizanesi dobremu učitelju, midva ga tako ljubiva, milost, milost!«
Oče zarohni:
»Odstopita od mene. Ta ničvrednež je vaju pomehkužil, odgojil je vaju za ženske,
je pa že nastopil Pinterič na zborovanjih;
Da zna kdo v deželnem zboru za kulisam1 pomaranče jesti, za takega poslanca ]e kmalu vsak dober. Pometajte pred svojim pragom! Poštene in značajne slovenske može pa lepo v miru pustite! Kar pišejo lutrovski in nemškutarski časopisi, na take čenče katoliško misleči Slovenec še počenega groša ne da! Take laži nasprotnikov pa le dokazujejo, da gre Nageletu za nohte in da je g. Jurij Rutar edino pravi kandidat !
Velikovec. (Nesramni nasprotniki.) Naši nemškutarji skušajo vplaših s svojimi umazanimi jeziki in lutrovskimi časopisi našega kandidata g. Jurija R u-tar j a s tem, da je nečastno kandidirati za našo stranko. Za danes jih mi samo vprašamo:	Ali je sramotno ali nečastno
kandidirati za stranko, ki ima strogo katoliški in naroden program, ki zasleduj6 kmečke in delavske koristi, ki je odločno avstrijskega mišljenja in ki noče izdati svojega materinega jezika? Ali pa je morebiti bolj častno kandidirati, kakor Nagele in Schumy, na program »pročodrimovske«, narodnoizdajalske, samo navidezno gospodarske in protiavstrijske stranke? Schumy j a naj bo sram, da izbira verske in narodne odpadke, katere so po drugih avstrijskih deželah že davno vrgli na smetišče. Živel naš značajni kandidat g. Jurij Rutar!
»Korošec« in volitve na Koroškem. »Korošec«, ki še vedno životari na celih štirih straneh, ki zagledajo beli dan vsake 14 dni, je izvedel za volitve šele 20. majnika. Ko je »Korošec« začel izhajati, je vabil »zavedne koroške Slovence«, da ga naročajo, češ, da je »Mir« nepriljubljen in da ni izpolnil svoje naloge. Sedaj pa se je »Korošec« pokazal kot popolnoma onemoglo glasilo, ki v volilnem boju niti v poštev ne pride. Ko je »Mir« že dolgo časa sam in prav marljivo pripravljal ljudi na volitve, jih bodril, pojasnjeval jim pojme in jih učil in postal koroškim Slovencem pravi kažipot v volitvah, brez katerega si resnega volilnega gibanja niti misliti ne moremo, se je »Korošec« v resnici šele spomnil, da so volitve pred durmi; toda volitev se ni spomnil morda zara-ditega, ker preti koroškim Slovencem nevarnost, da v volilni borbi podležejo, ampak ker kandidira zopet naš vrli narodni boriteli in ugledni poslanec g. Grafenauer-Zares značilno! »Korošec« poroča v svojem prvem članku o volitvah, da so slovenski koroški liberalci med sabo needini, ali naj gredo volit »klerikalca« Grafenauerja ali S ne, »večina« pa da se je konečno odločila za to, da ga bo šla volit, in sicer z ozirom na to, ker jo je vodila pri tem narodnostna misel. Saj »če bi postavili samostojnega kandidata, potem je jasno, da bi pripomogli
a ne za bodoče rimske državljane. A jaz hočem drugače z vama. Kri morata videli, cele potoke, suženjske, rdeče krvi!«
»Sužnji, ali ste poklicali gladijatorje, da so takoj tu?«
Dečka sta prosila:
»Dragi oče, dovoli nama vsaj iti na vrt, da ne bova videla groznega prizora!«
Oče odločno zavrne:
»Ne, ne, vidva ostaneta tu, čim preje se morata privaditi človeški krvi, kakor se je že davno navadil vajin oče Kaj Fufecij. Kaj je meni za takega piškavega učitelja, sto drugih morem dobiti.«
Nato je pristopil Teofil bliže in dejal je dostojanstveno:
»Kaj Fufecij, ne tako, ker ne uideš ostri božji kazni!«
Kaj Fufecij zaškriplje z zobmi:
»Molči, pes, kaj se naj bojim boga, ki ga je križal rimski namestnik, in ki je bil suženj ko ti? Sedaj izpiješ na čast bo ž ansi, venemu Jupitru vrč vina, da pripoznaš, da je Jupiter največji in najmočnejši izmed vseh bogov.
»Alo, »sužnji, napolnite vrč, da ga Teofil čim preje izprazni!«
Teofil s prezirom odrine vrč, rekoč:
»Kristjan sem, priznavam samo eneg^ Boga. Samo temu se klanjam, kakor se t1 klanjaš svojim poganskim malikom.«
(Konec sledi.)
Hi .edin°le nemškutarskemu kandida-§jev	kateri sploh pride največ v po-
tev ’	Socialdemokrat niti v ožjo voli-
iz, ne Pride«. To svoje stališče pa zagovarja Iju Va) »samonarodni«, sedaj pa že očitno 8l]p^ni »Korošec« s tem, ker »je Grafen-žav1 Vefkrat 3aKo odločno povedal v dr-uem zboru, kake krivice se nam gode.« I0 ^°tovim liberalnim dohtarjem se torej Skif0*- Posrečilo razdreti edinosti koro-
slovenskih kmetov, in sedaj delajo kila! 1 °kraz- Kdo so bili napredni zaupniki, ;/° povemo: Nekateri dohtarji liberalne-^ ni!®ijenja ih nekaj kmetov. Toda dotični dobi •80 imeli ve^ Pameti, kakor dohtarji; I Itarji so nosili narodnost na jeziku, pa v srcu. Zato se naj ti dohtarji v , orošcu« ne delajo, kakor da so si s tem j .li kako zaslugo za slovenstvo, temveč z, 1 raje premišljujejo, da je vsakega nd rednega Slovenca sveta dol ž-°st v teh žalostnih razmerah a Koroške m', voliti t i s t e'g a , ki ^ ,a ogromna večina koroških j 0 v e n .s k i h volilcev zahteva. • ° Je kandidata g. Grafenauer-a; Kavnotako pravilno stališče zavzemajo Pestasi S. L. S. v Trstu nasproti liberalne-
Bybafu.
»Korošec« piše, da bi liberalci pomagali eniškim nacionalcem, če bi drugače volili, j °> to smo tudi mi vedno trdili! Žalostno P grdo pa je, da se »Korošec« celo v teh Cmerah ne more premagati, ne da bi Psoval najgrše našega izbornega voditelja r. dr. Brejca. Vsakdo izmed nas si je svest, ve da bi bili koroški Slovenci brez gospoda I*1- Brejca; to vedo tudi nemški nacionalci, •e gotovim slovenskim liberalnim dohtar-erri) ki mu niti do gleženj ne sežejo, še to ni hsno. Zares, kjer se začne strast, tam neha pkiet! Namesto da ti ljudje napadajo ne-^Piorno delavnega g. dr. Brejca, naj bi raje .'njim pristašem povedali, kaj da so nem-•j epacionalni kandidati Šumy, Lučovnik (P in bi vsaj nekoliko »Mirovega« bremena j^vzeli. »Korošec«, tvoja narodnost je pi--^ega oreha vredna!
Dnevne novice in dopisi.
Celovec^ dne 22. maja 1911. Igra »Miklo-Zala«. Slovensko kršč. soc. delavsko dru-tv,0 si šteje v čast in dolžnost podati slo-'ePski javnosti sledečo izjavo:	Po zaslugi
prvenskega občinstva iz mesta in z dežele 6 Postala prireditev igre »Miklova Zala« v pdeljo, dne 21. majnika prava ljudje a manifestacija. Delavsko dru-B’o si je napravilo v Celovcu ljudski oder Pamenom, da bi se okrog tega odra zbiralo ph’o. verno slovensko ljudstvo ter se izobraževalo in navduševalo za prave vzore! ^ Vedeli smo, da se slovensko ljudstvo za-'‘bPta za naše delo ter da željno pričakuje tvoritev odra! — Ampak zgodilo se je ne-pj, česar nismo pričakovali: Pihšle so stope in stotine ljudskih mas. Ob 6. uri ni bilo Ve nobenega sedeža! Ob y2i 8. so bila sto-pČa zasedena! — Več sto ljudi se igre žali-pg ni moglo udeležiti. Presenečeni smo lti! z elementarno silo je ljudstvo narav-pSt vdrlo v dvorano! Mi nismo bili v stanu ,e množice več popolnoma urediti. Velika 'Vrana hotela Trabesingerja obsega pro-v,°5’ za 650 ljudi, a bila je videti dvorana kot povito morje, ki napolnuje zadnji kotiček, prim rodoljubom in našim voditeljem so '°Pile solze v oči ob tem prizoru! — Delav-j v°, kmečko ljudstvo, posvetna in duhovna pligenca, vse se je zbralo ter je bilo enega ?'ca in ene misli! — Ob 8. uri se je dvignil j'ptor in vrli predsednik tovariš Ravnik j.' Pozdravil slavno občinstvo, narisal je v petkih potezah vsebino igre »Miklova G. a« ter je dvignil vihar navdušenih Živio-pcev, ko je slavil g. pisatelja dr. Šketa, I ' Je napisal slovenskemu narodu tako p.pho povest, in ko' se je zahvalil g. Špi-S| l b' i u, ki je priredil »Miklovo Zalo« za ovenski oder! — O igri sami le malo be-t;(, • — Delavsko^ društvo izraža vsem igral-^[*1 Prisrčno zahvalo za vse veliko, dolgo, porto delo! Nočemo hvaliti posameznih p k! Vendar govorimo gotovo vsemu ohčin-
ppo. — Vloge so bile dobro naučene, so se r e s n o potrudili. Beči sme-Med našim delavstvom je cela vrsta
-t1«
hle
k PBrv! To zadostuj; dobra stvar se sama
%li!
Prijetno dolžnost pa izpolni delav- i
sko društvo s tem, da se najtopleje zahvali gdčni. Idi S t e h a r n i k o v i (Miklova Zala) in gdčni. Kantovi (Almira). Ploskanje občinstva in dva krasna šopka sta bila. primeren izraz splošne pohvale glede nastopa obeh igralk. — Zahvaliti se nam je pa v posebni meri g. Š e ar j u, ki nam je dovolil uprizoriti njegovo lepo ‘igro prvič na koroških tleh. G. Špicai' pa se je potrudil tudi mnogo, da je učil igralce pri vajah pravega nastopa in dal sploh primerne nasvete. Poskrbel nam je g. Spirar tudi krasno garderobo za to igro. — Zahvaliti se moramo vedno ljubeznjivi in požrtvovalni g. Č i n -kovic, ki je nadzorovala dvorano in dala za igro več dragocenih cinastih posod. Gdč. Ginkovic je dala svoj krasen pianino na razpolago, da je razveseljevala občinstvo v premorih s spretnim igranjem. Darovale in posodile so za garderobo več stvari gdč, Katarina Resmanova, gdč. Kantova, gdč. Ida Ste-harnikova. Po 20 K so darovali premil gosp. kancelar V i d o v i c g. vladni svetnik dr. S k e t in g. dr. Brej c. Tem in vsem drugim prisrčna zahvala za darove! — Delavsko društvo si mora nabaviti primerno garde-robo, ki bo stala lepe stotake. Zato naj nas slovensko ljudstvo dobrohotno podpira ter naj nas prihodnjo nedeljo zopet počasti. Prosimo vse one, ki zaradi prevelikega navala ljudstva niso mogli zasesti svoje plačane prostore, naj nam prizanesejo za to pot! Prihodnjo nedeljo bomo, ker imamo zdaj izkušnje, vse storili za primeren red. Tisti, ki so v nedeljo po krivici izgubili svoj sedež, bodo v nedeljo lahko brezplačno pri igri. Oglasijo naj se prej, da se jim vstopnica potrdi. — V nedeljo, dne 2 8. m a j n i k a se torej igra vrši v drugič ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic se vrši cel teden pri Trabesingerju, v uredništvu »Mira« in v delavskem društvu, Kaserngasse 30.
Velikovec. (Vojaški n a h o; r.) Pri naboru a? Prevaljah je bilo od 189 došlih potrjenih 37, v Pliberku od 142 35, v Velikovcu od 336 74, v Dobrlivasi od 187 41, in v Železni Kapli od 103 14 potrjenih. Največ za vojaško službo sposobnih mladenčev ima razmeroma sodni okraj dobrolski, najmanj sposobnih pa velikovški okraj. Poleg zgoraj navedenih domačinov je bilo pri letošnjem naboru od 57 došlih tujcev 15 potrjenih. Končni izid kaže, da je bilo letos v našem okrajnem glavarstvu od 1014 k naboru došlih 216 potrjenih.
Vogrče. V nedeljo, dne 14. t. m. se je vršil po sveti maši tukaj pri »Škofu« ustanovni shod podružnice kulturnega sveta za občino Blato. Številno zbranim kmetom je v poljudni besedi č. gospod Poljanec razložil pravila podružnice, jim govoril o naprednem gospodarstvu in o umni živinoreji. Izvolil se je nato odbor, kateremu nače-Ijuje gospod M i 1 ač, posestnik na Blatu. Priglasilo se je takoj mnogo članov.
Št. Lenart pri sedmih studencih. (B i r-ma in drugo.) Dne 15. majnika so počastili našo župnijo mil. gospod knezoškof Baltazar. Prišli so na predvečer iz Skoči-dola. Pri sprejemu, ki je bil jako veličasten, je oddala Avšlinova Marica po kratkem govoru šopek cvetlic mil. gospodu. Nato je pozdravil tudi gospod cerkveni ključar Matija Wutti. Pri sveti birmi je pridigoval krasno č. gospod o. A d o 1 f iz Žabnic. Posebej omeniti je še, da so posebno korpiška dekleta in žene napravile veliko vencev in lepo okrasile cerkev. V nedeljo zvečer je napravil A. Langeršek, p. d. Vedlav v Kor-pičah iz majhnih bakelj krasen križ na hribu v gmajni, ki se je daleč okoli videl. Birmanih je bilo 145 otrok. — V soboto, dne 13. t. m. smo postavili nov križ na pokopališču. Starega je bil pred nekaterimi tedni hud vihar podrl. Les (lep dob) je dala zastonj posestnica p. d. pri Ajdlnu v Radni-vasi, naredil ga je prav lepo naš Morie Andrej Hrovat, postavili pa radniški in šentle-nartski korenjaki. — Pretekli teden je umrl na pljučnici komaj 27 let stari Filip Galle, delavec na Močilah in zapustil žalujočo vdovo in troje neoskrbljenih otrok.
Mlinarje. (S ti d m a r k - W a 1 d f e s t) so naštimali v nedeljo, dne 21. t. m. v bližnjem gozdu poleg Gregorijeve tovarne testenin beljaški vsenemci in bek-štanjski Slovenci odpadniki ali, kakor se izrazimo z eno besedo, nemškutarji. Ako
pa smo prav odkritosrčni, pa rečemo, to vse skupaj ni nič druzega kot špekulacija na žepe slovenskih kmetov in delavcev. Tukaj naseljeni Nemci špekulirajo namreč na razne načine, kako naj bi »kšeft« bolj šel. Ker gostov ob navadnem tihem času ni, jih pa začnejo loviti s takimi špektakelni, da, spravijo svoje verne ovčice v svoje mreže ter jim odvzamejo toliko kronic, da se njih »kšeft« rentira, ker drugače z našimi domačimi gostilničarji ne morejo konkurirati, kajti ti so bolj priljubljeni, kot pri-vandrane gosposke napete eksistence, ki hočejo živeti ob lenobi. Taki festi niso nič druzega, kot izvrstna in najboljša prilika za zapravo denarja. Namesto, da bi skrbeli za varčnost ljudstva, pa le gledajo, da zapravljivost podpirajo. Tako boste skrbeli za slovenskega kmeta! To so Vaše najboljše misli: V enem dnevu zapraviti, kar se je v šestih težko prislužilo.
Črna. (Volitev občinskega p r e d s t o j n i š t v a) je bila v četrtek, dne 18. maja. Županom je bil izvoljen Pavel Zajmut, posestnik v Topli, prvim svetovalcem posestnik Alojzij Božič in drugim kovač Peter Rakesch. V šolski svet so bili izvoljeni: Jakob Muller, Franc Stopar, Jakob Prah in Karel Kraičar.
Cerkvene vesti.
Št. Tomaž, (B i r m a) je bila po dolgem času zopet pri nas. Ta dan 11. majnik, je bil za nas vesel praznik ! Vse je bilo v zastavah: gundrški grad, cerkev, župnišče, mež-narija. Topiči so pokali, da je odmevalo od vseh strani! Pri lepem slavoloku so čč. gg. duhovniki, farani in šolska mladina slovesno sprejeli našega mil. g. knezoškofa. G. domači župnik jih je pozdravil v imenu šeinttomaške župnije, nato je šolarica Terezija Zechner p. d. Krautova, deklamirala tako lepo in pogumno, da so jo vsi občudovali. V znamenje pokorščine in udanosti faranov do svete Cerkve in mil. g. knezoškofa jim je podarila šopek cvetlic. Tudi zastopniki društva so bili navzoči. G. Juri Roseger p. d. Ukežev kot predsednik je presvitlega najsrčneje pozdravil v imenu našega katol. slovenskega izobraževalnega društva »Edinost«. Nato so bila sveta opravila v cerkvi. Birmancev je bilo 53- Slovesno pridigo so imeli sosed č. g. Meierhofer, župnik v Po-krčah. Ljudi je bilo, čeravno četrtek, veliko. Duhovnikov je prišlo 17. Tudi mil. g. kancler Vidovič so. nas počastili s svojim prihodom. Srčna hvala jim zato! Mil. g. knez in škof so si s svojo prijaznostjo in resnobo pridobili koj srca vseh.
Za provizorja v Timenici je imenovan č. g. Janez Ožgan, kaplan v Otmanjah. Župnija Timenica je razpisana do 17. junija.
Književnost.
Povodni mož. Balada dr. Prešernova. Za zbor, soli in orkester, uglasbil Viktor Parma. Posnetki za klavir se dobijo v vseh knjigarnah za ceno 4 krone. Založila Ig. pl. Kleinmayr in F. Bamberg v Ljubljani.
Katastrofa na letališču Issy-les-Mouli-neauxu. Na letališču Issy les Moulineauxu se je v nedeljo zgodila velikanska katastrofa, kakršne dosedanja zgodovina aviatike še ni doživela. Vzrok nesreče še ni popolnoma jasen. O nesreči sami sta razširjeni dve govorici. Po eni verziji sta šla ministrski predsednik Monis in vojni minister Ber-teaux z nekaterimi spremljevalci po poti čez letališče, ko se je pripeljal aviatik Train s svojim aparatom. Train se je peljal v nižini in ker ni videl ljudi, je zavozil nanje. Po drugi verziji pa Train zaradi hudega vetra ni mogel prav krmiti aparata in je zavozil v tribuno, kjer so se nahajale oficijelne osebe, kar je povzročilo velikansko paniko. Veliko oseb je zbežalo na letališče, ko se je Train odstranil od tribun, se je hotel ogniti oddelku kirasirjev in je zavozil ponesreči v skupino bežečih ljudi. Strašno ranjen je bil vojni minister Berteaux. Hitro sukajoči se propelerji so mu popolnoma odrezali eno roko. Berteaux je še živel nekaj trenutkov, ko so prihiteli zdravniki, a kmalu nato je umrl, ne da bi se bil zavedel. Berteaux je bil ranjen tudi na glavi in po ostalem telesu.
Kuga v Buenos-Airesu. V Buenos-Aire-su je umrla na kugi italijanska rodbina Gioffra, obstoječa iz pet oseb.
Loterijske številke dne 20. majnika 1911: Trst 87 54 5 84 16 Line 34 28 35 45	5
Hranilnica in posojilnica v Pliberku
ima svoj
redni občni zbor
v torek, dne 30. mejnike 1911, ek 1. uri popoldne v svojih orodnih prostorih v Jerodnem domu" v Pliherko.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
2.	Poročilo o delovanju posojilnice in po-
trjenje računskega zaključka za leto 1910.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Prememba pravil.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
načelstvo.
Posestvo
kupim ali vzamem v najem. Franc Ribnikar, Grabalja-vas št. 4, p. škocijan v Podjuni.

Najbolje renomirana podpisana tvrdka je že začela s poletno priložnostno razprodajo in slede zares senzacionelno vredne ponudbe. Krasne 100 cm široke čipkaste zavese prej 95 h, sedaj 58, zelo fine prej K 1-50, sedaj 85 h. Lepa poletna flanelna odeja prej K 3-10, sedaj K 4-50. Ena partija kimonobluz, mikavna novost, prej K 5-50, sedaj K 3-30. Priljubljeni Roseggerjevi jopiči, rdeči ali zeleni, za dečke K 2-30, za gospode K 3'20. Trpežni narejeni čevlji z močnimi podplati, celi iz usnja, prej K 3-50, sedaj K 1-90, še boljši K 3‘—. Priljubljene fantazija-srajce z vezanim sedlom za ženske, prej K 2‘90, sedaj K 1-65. Poletne Herkules-nogavice, črne ali rjave, prej 70 h, sedaj 50 h. Lepi pralni spodnji jopiči z volantom, pristnobarvni prej K 4-50, sedaj K 2-20. Priljubljeni svilnati modrotiski, samo srčkani vzorci prej 80 h, sedaj 50 h. Lepi žepni robci, barvani ali beli z atlasovim robom, prej pol tucata K 1-90, sedaj K 1-15. Priljubljeni ženski pas „Edith“, črn ali barvan, prej K 1-90, sedaj 70 h, enak iz svile K 1-30. Najboljši čevlji za gospode in gospe prej K 17-—, sedaj K 10-50. Pol tucata najboljših poletnih nogavic v vsaki poljubni barvi, namesto K 4-— sedaj K 2-50. Svileni robci za na glavo, mične barve, prej K 7-50, sedaj K 4-20, v poisvili K 2-20. Krasne buretne garniture, sestoječe iz dveh posteljnih in enega namiznega prta, prej K 16-50, sedaj K 10-80. Lepe kupovalne torbe, trde, z okroglim držajem, 14 palcev KI-—, 15 palcev K 1-20, 16 palcev K 1-40, neuničljive. Krasni robci za na glavo prej 90 h, sedaj 55 h.
Kanfhaus zur Siidbahn
Gradec, AnnenstraAešt.68.
Neugajajoče se sprejme nazaj, na željo se povrne tudi denar. Tudi najmanjše naročilo se vestno postreže. Naročila nad 20 K se odpošiljajo franko po celi državi. Ilustrovani ceniki brezplačno.
Vino
100 hektolitrov naturnega belega in rdečega vina imam naprodaj. Cene od 25 do 60 vin. liter. IVAN OGRIN, št. lij, pošta Velenje, Štajersko.
Mlin
skoro nov, pet tečajev, na stalni vodni na° 1 z družinskim stanovanjem in svinjaki,*-
odda takoj na tri leta v najem. Ponudb pod napisom „Mlin“ na uredništvo „Mir^
n
J. B. HHFI1ER
.1
■ ■
trgovec z železnino
■■
■■

„Pri zlati kosiM y Celovcu
PtÉwgs štev. 3, zraven gostilne ,Jiger“
priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po ::	najnižjih cenah.
Hotel Trabesinger u Celoocn
Velikoušha cesta št. 5
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
se priporoča
potnikom, ki prenočujeio v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo Lf	pozimi
služi	v-ICj zakurjeno.
sedis11 na senčnatem vrtu-
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane zaji shode in ueselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG-
Fairbonkovi Mn-motor]!
v stoječi in ležeči sestavi od l'/2 do 33 HP. Najenostavnejša sestava. Najboljši motor za kmetovalce
in obrtnike.
Zahtevajte brezplačne cenike!
Poceni !	Brez konkurence !
____________________________________
*11	lll||||||||||||im|m,UiWu|1„1|,
Pisarna za Avstro-Ogrsko: inženir Bertold m Popper, Dunaj, II.|3., Unt Augartenstrafle l
...
Prekupci se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
od dno vloge do dne vedigli.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v LiiiMiani. Poitružnice y Splietu. Irslu, Sarajevo in Goji-
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek-300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- z? komad. Tiske srečke s 4 0/0 obrestmi. Dve žrebanj1 na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vpb" čevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred.ipapirjev proti gotovini po dnevnem
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Josip Gostinčar v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani-